Celje - skladišče
D-Per
Samoupravno združevanje kmetijstva, živilske pro-
izvodnje, trgovine območju
Zbor narodov Zvezne skupščine je sprejel na seji 21. februarja 1974 ODLOK o razglasitvi USTAVE SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE. V 43. členu USTAVE je zapisano: »Razmerje med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, ter proizvodnima in drugimi organizacijami, s katerimi poslujejo, temeljijo na načelih sodelovanja ter samoupravnega združevanja dela in sredstev v okviru tega sodelovanja. Te organizacije u-veljavljajo po načelih enakopravnosti medsebojni vpliv na poslovno in razvojno politiko, prevzemajo skupni riziko, zagotavljajo skupno odgovornost za razširjanje materialne osnove in za večanje produktivnosti dela v proizvodnji in prometu ter so udeležene pri dohodku, doseženega s tem sodelovanjem, v razmerju s tem, kolikor so k njemu prispevale. »Enako besedilo je zapisano v 45. členu USTAVE Socialistične republike Slovenije. Upoštevajoč vsebino citiranega člena USTAVE lahko u-gotovimo, da je vloga in pomen trgovine v nadalnjem družbeno-eko-nomskem razvoju jasno in nedvoumno opredeljena. Mesto trgovine" je znotraj proizvodnega procesa, zato smo dolžni organizacijo trgovske dejavnosti temu prilagoditi.
Stališča in sklepi 7. KONGRESA Zveze komunistov Slovenije in 10. KONGRESA Zveze komunistov Jugoslavije nas zavezujejo, da z vso resnostjo in odgovornostjo uresničimo ustavna načela.
Upoštevajoč USTAVNA načela, stališča in sklepe 7. KONGRESA ZKS in 10. KONGRESA ZKJ smo izdelali predlog za samoupravno združevanje kmetijstva, živilske industrije, trgovine in gostinstva na širšem celjskem območju.
in gostinstva na
Kolegialni izvršilni odbor je na svoji seji dne 13. maja t. 1. v sodelovanju s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov OZD »MERK« razpravljal o predlogu samoupravnega združevanja. Po daljši razpravi je bil predlog samoupravnega združevanja delno dopolnjen in sprejet.
Na podlagi sprejetih sklepov KIO smo seznanili vse družbeno-politične organizacije Občine Celje s predlogom samoupravnega združevanja. Odmev na naš predlog je bil različen.
Od 13. maja pa do danes je bilo nešteto sestankov po vprašanju samoupravnega združevanja na različnih nivojih družbenopolitičnih organizacij, kot najpomembnejše lahko omenimo naslednje:
•	Sestanek predstavnikov druž-beno-političnih organizacij občine Celje, Žalec in Šentjur ob sodelovanju medobčinskega sekretarja ZKS tov. Zahrastnika, treh članov medobčinskega komiteja, člana CK ZKJ in podpredsednika IS SRS Zvoneta DRAGAN-a in člana IS SRS ing. Milovan ZIDAR-ja.
Na sestanku je bilo sprejetih več sklepov, kot najpomembnejši je naslednji: »Vsi navzoči so bili soglasni v stališču, da obstoje vsi motivi in utemeljeni razlogi za združitev Kombinata Hmezad, KK Šentjur in trgovsko proizvodnega podjetja MERK Celje, v sestavljeno organizacijo združenega dela.«
•	Sestanek političnega aktiva MERK dne 2_2. junija t. 1. Na sestanku je bil "podan celoten pregled dosedanjih razprav o samoupravnem združevanju. Politični aktiv je v celoti podrl dosedanja prizadevanja in predlagal, da se k samoupravnemu združevanju pritegne širši krog OZD in DO s področja trgovine.
•	Sestanek iniciativnega odbora za povezovanje trgovine in proizvodnje na območju občine Celje dne
2.	julija 1974. Med ostalimi sklepi
širšem celjskem
je bil sprejet tudi naslednji sklep: »IO je sprejel in potrdil informacijo tov. Franca PETAUERJA, gen. direktorja delovne organizacije »Merx« Celje o začetnem povezovanju določenih kmetijskih, šiviljsko predelovalnih in trgovskih organizacij združenega dela v regiji. IO podpira prizadevanja, konkretne akcije in roke posameznih faz združevanja posredovane v informaciji.«
• Kot najpomembnejši sestanek za nadalnji razvoj samoupravnega združevanja je bil posvet predstavnikov družbeno-političnih organizacij občine Celje, Žalec in Šentjur na Medobčinskem svetu ZKS v Celju, dne 17. julija t. 1. ob sodelovanju medobčniskega sekretarja ZKS tov. ZAHRASTNIK-a in članov medobčinskega komiteja tov. KOROŠCA, JURAKA in HLASTECA.
Na posvetovanju je bila sprejeta ugotovitev, da je trenutno najpomembnejša družbeno-politična akcija »SAMOUPRAVNO ZDRUŽEVANJE, KMETIJSTVA, ŽIVILSKE PROIZVODNJE, TRGOVINE in GOSTINSTVA NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU«.
Iz podanega pregleda pomembnejših sestankov in sprejetih zaključkov je razvidno, da Medobčinski svet ZKS Celje v celoti podpira zamisel, da se v okviru samoupravnega združevanja formira SESTAVLJENA ORGANIZACIJA ZDRUŽENEGA DELA, ki bi združevala kmetijstvo, živilsko proizvodnjo, trgovino in gostinstvo širšega celjskega območja.
Na razgovorih z odgovornimi delavci OZD in podjetij smo ugotovili, da so NASLEDNJE OZD in podjetja pripravljena sodelovati pri formiranju SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA in sicer:
L Kmetijski kombinat »HMEZAD«
Žalec
2.	Kmetijski kombinat Šentjur

SAMOUPRAVNO ZDRUŽEVANJE KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN GOSTINSTVA NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU
3.	Veletrgovsko, gostinsko, turistično iin proizvodno podj. »MERX«
Celje
4.	Trgovsko podjetje »TEHNOMER-CATOR« Celje
5.	Trgovsko podjetje »TKANINA«
Celje
6.	Trgovsko podjetje »CENTER«
Celje
7.	Trgovsko podjetje »MODA« Celje
8.	Trgovsko podjetje »ERA« Velenje
9.	Trgovsko podjetje »SAVINJA« Mozirje
10.	Trgovsko podjetje »DRAVINSKI DOM« Slovenske Konjice
11.	Trgovsko podjetje »JELŠA«
Šmarje pri Jelšah
12.	Splošno trgovsko podjetje Radeče
13.	Trgovsko podjetje Sevnica
14.	Kmetijska zadruga Slovenske Konjice
15.	Kmetijska zadruga Laško
16.	Kmetijska zadruga Sevnica
Poleg navedenih OZD in podjetij pričakujemo, da bodo pristopila k sodelovanju pri formiranju SOZD še naslednja podjetja:
17.	Trgovsko podjetje »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec
18.	Trgovsko podjetje »POTROŠNJA« Zagorje
19.	Splošno trgovsko podjetje Hrastnik
20.	Kmetijska zadruga Mozirje
K sodelovanju pa bomo povabili še naslednje OZD in podjetja:
21.	Trgovsko podjetje »OJSTRICA«, Dravograd
22.	Trgovsko podjetje »PRESKRBA« Krško
23.	Trgovsko podjetje »POSAVJE«, Brežice.
Na 2. delovnem sestanku dne 10. julija t. 1. je bil sprejet osnutek CILJEV IN NALOG sestavljene organizacije združenega dela kmetijstva, živilske proizvodnje, trgovine in gostinstva širšega celjskega območja. Vsebina osnutka je naslednja:
1. Vsklajevanje razvojne politike SOZD:
a)	dolgoročno načrtovanje proizvodnje in zagotovitev prodajnega trga
b)	sodelovanje proizvodnje in trgo-
vine v povečanju proizvodnih zmogljivosti, širjenju tržišča in prodajnih površin,	ke
c)	formiranje interne banke za uspešnejše izvrševanje finančnih a) transakcij znotraj SOZD
d)	združevanje sredstev za sofinanciranje investicijske izgradnje OZD in DO v okviru SOZD.
2.	Interna in externa poslovna
politika SOZD:
a)	kompletnost ponudbe SOZD celjskemu, slovenskemu in delno jugoslovanskemu tržišču
b)	zagotovitev maksimalne interne realizacije med OZD in DO
c)	prevzem medsebojnih obveznosti na notranjem trgu
d)	zagotovitev notranjemu trgu največje ugodnosti
e)	selekcija dobaviteljev glede na kvaliteto blaga in ekonomsko nujnost
f)	enoten nastop do dobaviteljev in kupcev na domačem in tujem trgu
g)	prevzem in delitev rizika ter dohodka v proizvodnem in menjalnem procesu
h)	notranja delitev blagovnih skupin grosistične dejavnosti v cilju racionalnejšega izkoriščanja skladiščnih zmogljivosti manjšega angažiranja obratnih sredstev in zmanjšanja materialnih stroškov
i)	vsklajevanje proizvodnega programa v cilju optimalne izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in širjenja asortimana
j)	dogovarjanje o skupnih akcijah na področju ekonomske propagande
3.	Razvoj organizacije dela SOZD:
a)	formiranje skupnega marketinga iin postopno vključevanje posameznih služb OZD in DO
b)	postopno združevanje posameznih služb kot n. pr.: transport in pomožne obrate, aranžerstvo in ekonomsko propagando, kontrolno in instruktažno službo itd.
c)	postopno poenotenje organizacije dela SOZD in prehod na skupno formiranje centra za elektronsko obdelavo podatkov
d)	vsklajevanje investicijskih programov in formiranje služb za:
—	pripravo, nadzor in uspešno izvajanje investicijskih programov,
—	proučevanje sodobne tehnologije v trgovini in gostinstvu in zagotovitev uveljavitve iste v programiranju izgradnje novih kapacitet odnosno večjih adaptacij
—	preprečevanje dvotirnosti investicijskih naložb v proizvodnji, trgovini in gostinstvu,
4.	Vsklajevanje kadrovske politi-na nivoju SOZD:
osnov in kriterijev za nagrajevanje po delu
PROIZVODNJE, TRGOVINE
b)	poenotenje nagrajevanja učencev in štipendistov
c)	enotnih načel medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu
e)	rekreativne dejavnosti in organiziranje skupnih domov oddiha
f)	skupne politike izobraževanja
5.	Koordinacija zunanjetrgovinske
dejavnosti:
a)	organizacijsko povezovanje oddelkov za zunanjo trgovino OZD
b)	združevanje prodajnih sposobnosti (trg 12) in enotno nastopanje SOZD pri Gospodarski zbornici SR Slovenije ob priliki delitve deviznih sredstev za uvoz blaga široke potrošnje, reprodukcijskega materiala iin opreme iz klirinškega in konvertabilnega področja
6.	Upravljanje in vodenje SOZD:
a)	vse OZD in DO v SOZD so samostojne in so pravne osebe
b)	vodstvo SOZD bo imelo v glavnem koordinativne naloge
c)	vodstvo SOZD naj bi imelo v prvi fazi le najnujnejše in za uspešno delovanje SOZD neobhodno potrebne službe
d)	vodstvo SOZD se organizira po principu predsedništva z obvezno reelekcijo ali po podjetniškem principu
e)	SOZD naj bi imela naslednje samoupravne organe:
— DELAVSKI SVET — INDIVIDUALNI POSLOVNI ORGAN
— KOORDINACIJSKE ODBORE za izvajanje in vsklajevanje operativnih nalog.
7.	Odprtost SOZD:
a) vsaka OZD in DO s področja proizvodnje, trgovine in gostinstva lahko pristopi k SOZD, če sprejme določila samoupravnega sporazuma o združevanju OZD in DO v SOZD in če podpisnice SOZD s pristopom soglašajo.
Osnutek CILJEV IN NALOG je osnovno izhodišče za pripravo samoupravnega sporazuma o združevanju OZD in podjetij v SOZD. Javna razprava po kolektivih TOZD in podjetij naj bi predložen osnutek dopolnila in ga obogatila z novimi idejami kakovostnih sprememb tako v organizacijskem kot v poslovnem smislu.
Delovna skupina je pravtako na
2.	sestanku dne 10. julija t. 1. sprejela rokovnik posameznih nalog za pripravo formiranja SOZD in sicer:

Aktivnost samoupravnih organov TOZD
GROSIST
V skladu z ustavnimi spremembami smo se v našem podjetju tudi samoupravno organizirali. V vsakem TOZD smo izvolili DS, KIO in ustrezno število komisij. Samo konstituiranje samoupravnih organov (v nadaljnjem besedilu: SO) v TOZD Grosist je bilo hitro izvedeno, pri samem delu SO pa je večkrat pošteno zaškripalo. Za normalno delo SO so nujno potrebni normativni akti, ker z njimi opredelimo delokrog vsakega organa. S sprejemanjem normativnih aktov pa kasnimo in zato so se morali SO v dosedanjih
SAMOUPRAVNO ZDRUŽEVANJE KMETIJSTVA, ŽIVILSKE PROIZVODNJE, TRGOVINE IN GOSTINSTVA NA ŠIRŠEM CELJSKEM OBMOČJU.
8.	Časovna opredelitev posameznih nalog za pripravo formiranja SOZD:
a)	do 31. 7. 1974 se pripravi dokončni osnutek ciljev in nalog SOZD in osnovna izhodišča za izdelavo ekonomskega elaborata
b)	do 30. 8. 1974 se morajo delavski sveti OZD in DO na podlagi osnutka ciljev in nalog SOZD in osnovnih izhodišč za izdelavo e-konomskega elaborata izjasniti v pristopu k formiranju SOZD
c)	do 15. 10. 1974 morajo biti pripravljeni vsi dokumenti na podlagi katerih bodo OZD in DO pristopile k organizaciji izvedbe referenduma
d)	v času od 1. do 15. 11. 1974 se organizirajo po OZD in DO razprave na podlagi predhodno izdelanih dokumentov o formiranju SOZD
e)	do 15. 11. 1974 se morajo po OZD in DO razpisati referendumi o pristopu v SOZD
f)	do 15. 12. 1974 mora biti predložena registru gospodarskih organizacij pri OGS Celje vsa dokumentacija, ki je za registracijo SOZD potrebna.
Iz podanega predloga je razvidno, kaj je bilo do sedaj storjenega. Glavno delo nas še čaka, zato se ne smemo uspavati, da je še časa dovolj. Nasprotno! Vložiti bomo morali vse sile in sposobnosti, da bomo izpolnili postavljene roke.
v. d. generalni direktor FRANC PETAUER
šestih mesecih delovanja posluževati starih normativonih aktov včasih pa tudi improvizacije. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da normativne akte čimprej sprejmemo posebno statut, kot najpomembnejši akt. Seveda moram takoj poudariti, da proces oblikovanja in sprejemanja statuta že teče in bo sprejet v mesecu juliju.
Dosedanje delo SO je pokazalo, da se člani kolektiva intenzivno vključujejo v delo, čeprav je bilo na začetku precej skeptičnih izjav, da je ta oblika samouprave obsojena na propad. Vsi voljeni člani kolektiva aktivno sodelujejo pri sprejemanju odločitev predvsem zato, ker rešujejo probleme, ki so jim bližji in jih dobro poznajo.
V nadaljevanju se bom omejil predvsem na dosedanje delo DS TOZD. DS je imel do julija 5 (pet) sej, na katerih smo sprejeli nekatere sklepe, ki so temeljnega pomena za TOZD. Na treh sejah smo razpravljali o trenutno najpomembnejši zadevi to je; izgradnji pražarne in embalirnice. Predračunska vrednost investicije je 10 milijonov din. Novi obrati bodo postavljeni v prostore obstoječega podnega skladišča, ki stoji zraven žitnega silosa. S to investicijo bomo podno skladišče dobro izkoristili, kajti za sodobno skladiščenje takšni prostori niso več funkcionalni. V prizidek podnega skladišča bodo postavljeni laboratorij, pisarne garderobe, jedilnica in kurilnica.
Motivi, ki so nas vodili, da pristopimo k izgradnji nove pražarne in embalirnice so po našem mnenju zelo tehtni.
Poslovnica 4 (embalirnica) ima prostorsko rešeno samo pakiranje moke in sladkorja. Vsi ostali obrati pa so skrajno zastareli in nefunkcionalni ter v njih tehnoloških postopkov ni mogoče več .izboljševati, delovna mesta so neurejena, notranji transport je nemogoč poleg tega je onemogočeno količinsko povečevanje realizacije. Sanitarna inšpekcija je že večkrat .zahtevala ustavitev pražarne. Vse to ni pa dejstvo, da zadnjih deset let skorajda nismo vlagali v to pomembno dejavnost nas je napotilo do tega, da smo sprejeli sklep o tej investiciji.
Zelo pomembna je bila razprava o integracijskih gibanjih, ki se vršijo v Zasavju in mariborski regiji. To pomeni veliko nevarnost predvsem za TOZD Grosist in to je bil tudi vzrok, da smo bili zelo rezervirani pri postavljanju letošnjih planov realizacije. V zvezi s tem nismo sprejeli sklepa, namen pa je bil, da odgovorni v podjetju napravijo vse, da naše podjetje ne bi ostalo izoli-
rano, ker bi to pomenilo nazadovanje. Naša skrb se je pokazala upravičena, saj bomo z uspelo integracijo v Mariboru izgubili cca 20 milijonov realizacije. To pa bomo lahko nadomestili samo z uspešnejšim povezovanjem znotraj celjske regije.
Na DS smo obravnavali tudi vse samoupravne sporazume in družbene dogovore in jih predlagali Zboru delavcev v potrditev. S tem smo u-redili finančni odnos do samoupravnih interesnih skupnosti, družbeno političnih skupnosti in do ostalih negospodarskih dejavnosti. V zvezi s tem je bila razprava precej obširna posebno, ker takrat še vedno ni bilo znano ali bodo obveznosti do družbe večje, enake ali manjše kot do sedaj. Kritika je bila vsekakor upravičena in bo potrebno prihodnje leto sprejemanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov bolj temeljito opraviti.
Na eni izmed sej smo sprejeli novo lestvico prodajnih pogojev. Prilagojena je sedanjemu tržnemu stanju in sicer tako, da za blago skupine A priznavamo do 3 % super-rabata, za blago skupine B do 1,8lu/,, superrabata in za blago skupine C ne priznavamo superrabata. S tem želimo čim bolj spremeniti razmerje pri prodaji blaga v korist A skupine in s tem vplivati na rezultat poslovanja TOZD Grosist, ki je po obračunu za I. tromesečje alarmanten. Mislim, da posebej ni potrebno naštevati kaj vse je vplivalo na rezultat poslovanja saj je generalni direktor v prejšnji številki Vestnika to precej natančno opisal. Za primer naj navedem samo, da bomo v letu 1974 za povečane prevozne stroške porabili 3.800.000 din, kar je 446'n lanskoletnega ostanka dohodka TOZD.
V nadaljnjem delu bodo morali SO biti še naprej aktivni in sprejeti bo potrebno še marsikateri sklep, če hočemo, da bomo splavali iz težavnega položaja.
Mele Stanislav, dipl. ing.
Fuiniuinsijinniiniisiiinnnnnjiiisii?
Dopisujte v naše
glasilo!


Problematika obveščanja
Da bi mogli delavci dosledno u-resničevati ustavna načela in uveljavljati pravice in dolžnosti, ki jim gredo po teh načelih, je potrebno, da so temeljito seznanjeni o vseh dogajanjih v delovni organizaciji. Zlasti morajo biti obveščeni o delu organov upravljanja ter njihovih sklepih in odločitvah, kadar gre za pomembnejše zadeve, ki jih ni moč reševati neposredno in so poverjene delavskemu svetu, kolegijskemu izvršilnemu organu ali pa komisijam.
Do ustanovitve temeljnih organizacij združenega dela v januarju letos, smo v našem glasilu redno objavljali vse važnejše sklepe delavskega sveta in poslovnega odbora, veljavne za celotno delovno organizacijo MERX. Ko pa so zaživele TOZD z vsemi pristojnostmi in pravicami, iki jim gredo po ustavi in zakonih, je morala nujno slediti tudi ustrezna decentralizacija samoupravljanja v tem smislu, da je na organe upravljanja v TOZD pre-nešena večina pristojnosti bivšega in p°. s pravico dokončnega odločanj a.
Res je sicer, da so pred formiranjem TOZD obstojali Sveti sektorjev, področij in dejavnosti kot samoupravni organi takratnih organizacijskih enot, vendar pa so bili le-ti, če in kolikor so delovali, domala v popolni odvisnosti od organov upravljanja podjetja. Danes pa je položaj^ povsem drugačen. TOZD so namreč, zavedajoč se svoje vloge, zlasti pa pravic iz samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo MERK, resno in čvrsto zastavile korak na pot samoupravljanja. V vsaki od njih ______ za
** 20 P° številu, v konstituira-
m -rnvn3 Še TOZD Podaje Šoštanj in TOZD prodaje Ruše — delujejo delavski svet in komisije z dokajš-njo intenzivnostjo, poleg teh pa še
sinih8?'	, skuPnosti skupnih
siuzb ter delavski svet in kolegijski izvršilni odbor delovne organizacije.
v ilustracijo naj služi nepopoln podatek, da se je v času od konstituiranja TOZD v januarju pa do junija letos, zvrstilo v temeljnih organizacijah združenega dela 41 zborov delavcev, 52 sej delavskih svetov in 8 sej kolegijskih izvršilnih odborov, ob sodelovanju 3314 delavcev. Že ta podatek spričuje ob-sežnost in raznolikost zadev, obravnavanih na organih upravljanja, ki se jih ne da strniti v enotno poročilo. Suhoparno naštevanje posa-me-zn[h sklepov ni primeren način obveščanja, ker je pomanjkljiv. Bralec mora biti podrobno informiran o pobudah, predlogih in njih utemeljitvah ter o poteku razprav iz katerih rezultirajo posamezni važnejši
sklepi in odločitve. Le taka, vsebinsko dognana informacija ima pomen in učinek, ko nudi bralcu jasno snov za razmišljanje in kritično ocenjevanje.
Sedaj pa nastopi vprašanje, kako izvesti učinkovito obveščanje spričo tolikšne razvejanosti organov upravljanja in raznolikih problemov, ki nastopajo v posameznih TOZD. Tajništvo organov upravljanja v sedanji zasedbi, poleg rednih delovnih zadolžitev prav gotovo ne bo zmoglo obširnega dodatnega dela v zvezi z zbiranjem podatkov, proučevanjem specifičnih problematik, posnetki razprav, sestavljanjem poročil itd. Tudi ne bi moglo prevzeti odgovornosti za pravočasno, zlasti pa za dosledno in pravilno obveščanje, kajti iz zapisnikov, ki so na voljo, ni moč vselej povzeti poteka raprav in stališč do posameznih predlogov, temveč le skope sklepe, ki pa, kot rečeno, brez ustrezne obrazložitve ne nudijo potrebne snovi za kritične razprave in objektivno ocenjevanje.
Sicer pa je uredništvo našega VESTNIKA, ki je izključno informativno glasilo, imelo in še vedno ima težave zaradi pomanjkanja u-streznih prispevkov. Razen nekaj
Marjana Tratnik, mikrobiolog specialist
častnih izjem, bi za večino poklicanih, odgovornih delavcev upali trditi, da obveščanju ne pripisujejo pomena, ki mu gre. Brez dvoma je v posameznih TOZD ali njihovih organizacijskih enotah mnogo problemov, ki utegnejo zanimati tudi širši krog delavcev. Kazalo pa bi obveščati javnost ne le o problemih, ampak o vseh dogajanjih znotraj TOZD in delovne organizacije kot celote.
Tega pa ne zmore niti uredniški odbor, niti posameznik, če nima na voljo ustreznih podatkov, oz. gradiva.
Spričo nakazanih problemov — ijih je pa v zvezi z obveščanjem še več — naj velja vsem delavcem delovne organizacije MERK, zlasti pa vodilnim in drugim odgovornim delavcem v TOZD opozorilo, da je skrb za dosledno in pravočasno obveščanje tudi ena od njihovih delovnih dolžnosti. Te pa ne bo težko izpolniti, če se bomo vsi skupaj zavedali važnosti in pozitivnih posledic pravilnega informiranja.
Nihče naj si ne dela skrbi zastran sloga in oblike prispevkov ter gramatike. Po tej plati jih bo že obdelala redakcija. Potreben nam je le podroben in razumljiv opis zadeve ali dogodka, važnega za objavo. To pa ne bi smelo nikomur delati težav. Le nekoliko več dobre volje, pa lahko zagotovimo, da bo naš VESTNIK dosledno opravljal poslanstvo, ki mu je namenjeno.
F. S.
Mikrobiološka okužitev živil
Živila so -že od nekdaj lahko pomenila tudi nevarnost za potrošnikovo zdravje. Nevarnost, ki je pretila ljudem zaradi uživanja neustreznih živil, so najprej pripisovali domnevnim strupom, potem določenim spojinam težkih kovin in končno alkaloidom, ki jih vsebujejo nekatera živila. Na bakterialne dejavnike kot povzročitelje zastrupitev pa so pričeli misliti šele po odkritju prvih bakterialnih zastrupljevalcev hrane: -bacil antraksa (1884), salmonel (1888) in botuljiusa (1895).
V preteklosti je ta nevarnost pretila najpogosteje le posameznikom ali manjšim skupinam, ki so uživale nehigiensko pripravljeno hrano. Danes pa, ko način in tempo življenja vsiljujeta kolektivno prehrano, se zaradi množično pripravljene hrane veča tudi tveganje. Povečan in razširjen uvoz in izvoz, kakor tudi domači in mednarodni turistični promet, so vprašanje preskrbe s higiensko neoporečno hrano zaostrili do tolikšne mere, da je postalo to ne
samo nacionalno, ampak celo mednarodno vprašanje.
Preden pričnemo govoriti o raznih vplivih mikroorganizmov na živila, se moramo vprašati:	kaj je
praza-prav živilo? Živilo je vse, kar se uporablja za prehrano ljudi, torej vsaka -jed in pijača. Živila vsebujejo v določenem razmerju vodo, beljakovine, ogljikove hidrate, maščobe, vitamine in minerale.
Hrana se v organizmu razkroji pod vplivom s prostim očesom nevidnih mikroorganizmov ali mikrobov. Med njimi so za živila najpomembnejše bakterije, kvasovke in plesni. Bakterije najdemo povsod v okolju: v zemlji, vodi, prahu, zraku, na vseh predmetih itd. V kubičnem metru zraka je najmanj 100 bakterij. Pod mikroskopom jih vidimo v obliki okroglih ali podolgovatih, večkrat tudi zavitih telesc. Čeprav je njihova zgradba zelo preprosta, pa s svojimi izločki in razpadanjem povzročajo razne koristne pa tudi škodljive spremembe. Za -rast in raz-

množevanje bakterij je potrebna toplota, kakor tudi kisik, vlaga, primerna hrana itd. Nekaterim bakterijam kisik ni potreben, nasprotno, lahko jim celo škoduje. Vsaka bakterijska vrsta zahteva za svoj razvoj določeno toploto. Ker bakterije na splošno težko prenašajo visoke temperature, jih uničujemo s toploto. Poudariti pa moramo, da nizke temperature bakterij ne uničijo, temveč le preprečijo njihov razvoj oziroma razmnoževanje.
Mikrobni izločki lahko povzroče koristne ali pa škodljive spremembe živila. Kadar ti izločki povzroče koristne spremembe, so nam velik prijatelj, saj nam rabi za delovno silo v sodobni industriji. Med koristne spremembe, ki jih povzročajo mikrobi, štejemo: vrenje, oksidacije, razkrajanje beljakovin in maščob, pomoč pri pridobivanju alkoholov, citronove, mlečne in maslene kisline, pri izdelovanju masla, pri zorenju sira, kisanju zelja in repe, pri vrenju in zorenju tobaka itd. Brez pomoči mikrobov tudi ne bi poznali danes tako dragocenih zdravil — antibiotikov.
Kadar pa mikrobi povzroče na živilih škodljive spremembe, so nam nevaren sovražnik, ki ga večkrat spoznamo šele po opravljeni škodi Bakterije nam lahko živila tako spremene, da niso več primerna za prehrano. Pomislimo samo na žarko maslo, vlečljiv kruh, grenak okus sladke smetane, skisano vino, sluzavo in smrdljivo meso in podobno. Živilo je torej pokvarjeno, kadar začne gniti oziroma razpadati. Vrsta okvare živil zaradi delovanja mikrobov je odvisna od vrste in števila prisotnih mikroorganizmov, kakor tudi od vrste živil, v katerih se pojavijo mikroorganizmi.
Nekatere bolezenske bakterije pa s svojimi strupenimi izločki celo zastrupijo živilo oziroma hrano, ne da bi pri tem spremenili njihov videz in okus. Posledica tega je bakterial-na zastrupitev s hrano. Povzročitelji so predvsem tri vrste bakterij: salmonele, stafilokoki in olostnidium perfrigens.
Naj omenim nekaj besed o zgoraj naštetih bakterijskih vrstah. Salmonele so bolezenske bakterije, ki povzročajo tifus, paratifus in samo-neloze. V naravi so razširjene zlasti kot zajedavci sesalcev, t. j. klavnih živali, ptic pa tudi človeka. Pogosto so okužene s salmonelami miši in podgane, ki s svojim blatom in sečem okužijo živila. Tudi ljudje, okuženi s salmonelami, jih izločajo z blatom in tako okužijo hrano.
Druga bakterija, ki smo jo omenili, je stafilokok. Le-ta je pogosto v sluznici žrela, nosu in kože človeka — zlasti pri bolnikih z angino in gnojenji. Znano je, da kar 50 do 60 °/n zdravih oseb nosi stafilokoke v nosu in grlu. Stafilokoki pa lahko pridejo tudi v mleko iz vimen obolelih krav. Poseben strop, ki ga iz-
ločajo te bakterije v hrano, je odporen proti toploti in prenese celo polurno kuhanje. Pri človeku povzroča zastrupitev v obliki hudih prebavnih motenj.
Kot tretjo bakterijo, ki povzroča zastrupitev s hrano smo omenili clostridium perfrigens. Ta bakterija lahko povzroči plinsko gangreno, njeni strupeni izločki pa tudi zastrupitev s hrano. Zastrupitev nastane običajno po uživanju mesa, ki je bilo okuženo s temi bakterijami, potem kuhano, počasi ohlajeno in hranjeno na sončni temperaturi.
Od vseh prikazanih zastrupljen) pa se razlikuje zastrupitev, t. im. botulizem. To zastrupitev povzroča bakterija, imenovana Clostridium botulinum. Zastrapljenje nastopi najpogosteje po uživanju nepravilno bnozervirane hrane (mesa, sadja, zelenjave) ali nekaterih mesnih izdelkov (trajnih klobas, šunk). Ta zastrupitev je pri nas na srečo zelo redka.
Na splošno lahko rečemo, da so bakterialne zastrupitve s hrano akuten napad bolezni z bolečinami v trebuhu in driskami, običajno združenimi z bruhanjem, lahko pa tudi s povišano temperaturo. Znamenja zastrupitve se pojavijo 2 do 36 ur po zaužitju okužene hrane.
Kaj lahko vpliva na število in vrste mikroorganizmov v živilu?
1.	okolje, v katerem je živilo,
2.	mikrobiološka kakovost živila v njegovem surovem ali nepredelanem stanju,
3.	sanitarno — higienski pogoji med pripravo živil,
4.	ustreznost pakiranja, upravljanja in hranjenja živil.
Živila — razen tistih, ki morajo biti sterilna — lahko vsebujejo določeno število bakterij. Močno povečano število bakterij v nekem živilu pa narekuje pritisk na gumb: »alarm«.
Živila lahko zavarujemo pred kvarjenjem s konzerviranjem, s katerim onemogočimo kakršnokoli škodljivo mikrobno delovanje v živilu, kajti osnovni namen konzerviranja je v tem, da se živilo za krajši ali daljši čas obvaruje kvarjenja. Večina bakterij lahko pogine že pri temperaturi nad 75° C. Nekateri manj številni mikrobi pa tvorijo izredno odporne oblike, ki jih uniči šele temperatura rnad 110® C. Te odporne oblike imenujemo spore ali trose. Poznamo različne stopnje toplotne obdelave: pasterizacijo, kuhanje in sterilizacijo. Živila pa lahko zavarujemo pred škodljivim delovanjem mikrobov še z nizkimi temperaturami, s sušenjem in kemično. Seveda pa se pri tem ne sme zmanjšati hranljiva vrednost živila ali spremeniti njegov okus.
Po škodljivosti za bakterijami prav nič ne zaostajajo glivice: kvasovke in plesni. Prevladovanje kvasovk ali plesni v živilu odloča, katera vrsta bo prerasla drugo in s
tem povzročila značilno okvaro živila. Ce so pogoji enako ugodni za vse vrste mikrobov, se bodo bakterije navadno hitreje množile od kvasovk, te pa hitreje od plesni. Kvasovke s svojimi izločki razkrajajo predvsem živila in poživila, katerih glavna sestavina je sladkor. Izdelki, kot so sadni sokovi in marmelada, pod vplivom kvasovk zapadejo alkoholnemu vrenju, pri čemer se sladkor spremeni v alkohol in ogljikovo kislino. Le-ta se izloča v obliki mehurčkov, zaradi česar opažamo nastanek pene ali pa pritisk na embalažo. Nekatere kvasovke poleg tega povzročajo še neprijeten in grenak okus, sluzavost in motnost.
Omenili smo tudi plesni. To so zelo prilagodljive glive, ki jih najdemo povsod, kjer je le nekaj vlage. Plesni ne napadajo samo sladkorjev, temveč tudi beljakovine, zlasti pa maščobe. Razširjene so povsod, t. j. v zraku, na predmetih, v prahu, v zemlji, v nesnagi. Prav ta njihova razširjenost je vzrok tako pogostne plesnivosti nezavarovanih oziroma nepravilno pripravljenih živil. Pri nekaterih živilih, kjer je plesen le na površini, jo lahko brez škode odstranimo, proizvod pa prekuhamo (npr. marmelada). Drugače pa je z živi, kjer plesen prodira v globino. Že sam ukus takšnega živila ni ustrezen. Poleg tega pa nekatere plesni izločajo poseben strup, imenovan alfa toksin, ki povzroči, da postane živilo zdravju škodljivo.
Živila lahko torej v nekaterih o-koliščinah postanejo vir posameznih obolenj, zastrupitev ali celo pravih epidemij. Pri tem nastane vprašanje: Ali so potrošniki, kar se tiče zdrave prehrane oziroma »zdravih« živil prepuščeni sami sebi? Ne! Zdravstveno nadzorstvo nad proizvodnjo in prometom z živili je pri nas poverjeno organom sanitarne in veterinarske inšpekcije. Pod zdravstveni nadzor spadajo:
1.	surovine, namenjene za proizvodnjo živil,
2.	proizvodnja in promet z živili,
3.	objekti, obrati in prostori z vso opremo, ki se uporablja pri proizvodnji in prometu z živili,
4.	osebe, ki na svojih delovnih mestih v proizvodnji in prometu prihajajo neposredno v dotik z živili.
Namen zdravstvenega nadzorstva živil je zagotoviti prebivalstvu zdravo prehrano in zadevno zdravstveno varstvo. Razen organov sanitarne in veterinarske inšpekcije pa opravljajo določene naloge tudi zavodi za zdravstveno varstvo, veterinarski zavodi in fakultete s svojimi živilskimi laboratoriji.
Ob koncu želimo pripomniti, da bodo vsa prziadevanja zdravstvene službe naletela na plodna tla le ob podpori in sodelovanju proizvajalcev in tudi potrošnikov živil, ki naj strokovne službe obveščajo o nepravilnostih, ki jih opazijo.

POLITIČNA ŠOLA — uspešno izvedena naloga OZK
Idejno politična komisija pri svetu OZK je v maju organizirala politično šolo za mlade komuniste in kandidate za člane ZK. Politična šola šola je bila ena od temeljnih nalog, ki smo si jih zadali v akcijskem programu.
Zaradi specifičnosti dela v naši DO in zaradi pomanjkanja finančnih sredstev smo se omejili na štiri predavanja, in sicer:
1. Samoupravna organiziranost OZD in TOZD v skladu z ustavnimi spremembami.
2.	Gospodarjenje v naši delovni organizaciji in aktualni problemi stabilizacije gospodarstva.
3.	Družbeno bistvo delegatskih razmerij.
4.	Politika socialističnih sil do religije, cerkve in klerikalizma.
Za vsako terno so bile določene 3 šolske ure. Po predavanju je bila ena ura rezervirana za vprašanja in diskusijo. Začetna zadržanost je kaj kmalu splahnela in pokazalo se je, da se mladi člani ZK zanimajo za probleme o katerih je bilo govo-
ra na predavanjih. Mnogi so bili mnenja, da se v podjetju premalo zanimamo za njihove probleme, da z njimi premalo delamo in, da bi takšno obliko izobraževanja morali še organizirati.
Politično šolo je v povprečju obiskovalo 38 — 40 slušateljev. Kadrovali smo jih tako, da je vsaka OOZK iz Celja in bližnje okolice dala paritetno število slušateljev.
Idejno-politična komisija
)
Pogled na vogalni del Počitniškega doma
Počutje naših dopustnikov
Biograd na mora je prav prijetno obmorsko letovišče, ki ga že dalje časa poznamo. Spoznavamo pa ga še bolj v zadnjih dveh letih, ko ga obiskujejo naši člani kolektiva. Na nekdanjih ruševinah je zrastla okusna zgradba, ki ima spodaj kuhinjo z bifejem in zajtrkovalnico za 40 ljudi, v prvem nadstropju pa jedilnico, ki lahko sprejme naenkrat 80 ljudi. Zgradba stoji sicer v ozki ulici skoraj ob morju, vendar je ni težko najti, kajti MERX-ov emblem obdaja staro klasično svetilko, ki jo vidite na sliki in služi za orientacijo, tudi ponoči, ko je prižgana luč. Dopustniki se dobro počutijo, pravi upravnik POČITNIŠKEGA DOMA tov. ZUPANC, zlasti še, ker imajo poleg dobre oskrbe vseskozi lepo vreme. Vseh gostov je 173 in so nastanjeni v raznih zgradbah, ki so le do 200 m oddaljene od kuhinje in seveda od buffeta, tako da jim ni treba trpeti žeje. Sicer je pa tudi priporočljivo, da človek napravi po kosilu nekaj korakov. Ko sem zapustil Dom, sem spotoma vrgel pogled na plažo, ki je v resnici čudovita. In še čisto morjel Prijazno osebje je z uslužnostjo napravilo name vtis sproščenosti in dobrega počutja, pri čemer sem prepričan, da delim mnenje večine naših članov kolektiva, ki so ali še bodo svoj letošnji dopust preživeli v soncu in dobrem razpoloženju v Biogradu.
Spomnil sem se na tov. Mileno, ki me je slučajno spraševala za pot. Povedala mi je, da se je peljala po novi asfaltni cesti od Plitvic do Maslenice. Verjamem, da je imela udobnejšo vožnjo kot jaz po cesti
Bos. Grahovo do Knina, (moj cilj je bil Šibenik!) kjer sem za 34 km makedama potreboval 2 in pol uri. (Na tem odseku opravljajo delno rekonstrukcijo in asfaltiranje). Tudi ona kot marsikateri naš član je v Biogradu našla tisto prepotrebno
I.	Družbenopolitično in ekonomsko izobraževanje
—	predavanje, seminarje, šole, za delegate TOZD, DO, KS, INTERESNIH SKUPNOSTI.
—	predavanje, seminarje, šole za člane družbenopolitičnih organizacij ,
—	predavanje, seminarje za vse člane TOZD ali DO.
Podrobno izdelani programi za vse navedene oblike izobraževanja so na delavski univerzi Celje.
II.	Šole, tečaji, seminarji za pridobitev internih kvalifikacij.
—	tečaji za kurjače centralnih kurjav, skladiščnike, voznike viličarjev, strojepisje,
—	tečaji za tuje jezike: nemščina, angleščina, italijanščina, francoščina, ruščina,
—- tečaji za vpis na višje šole, za strokovne izpite.
III.	Osnovne in srednje šole
Osnovne: peti, šesti, sedmi in osmi razred.
rekreacijo, ki človeka osveži in prerodi ter mu vlije novih moči, tako da po vrnitvi z večjim elanom primeža delo. Vtisi in spomini na Bio-grad na moru so v resnici nepozabni.
Administrativna šola
Delovodske: lesna, kovinarska, ele-
ktro, gradbena
Srednje: prometna, lesna, tekstilna.
IV.	Višje in visoke šole
VEKŠ I. in II. stopnja, VTš I. stopnja, Višja šola za organizacijo dela Kranj, VPŠ Maribor.
SPLOŠNA NAVODILA
Za vse oblike izobraževanja organiziramo predavanja v Celju, oz. v posameznih delovnih organizacijah. Izpiti so v Celju.
Priglasitev za družbenopolitično iin ekonomsko usposabljanja je v mesecu septembru oz. po dogovoru. Vpis za osnovne in srednje šole do 5. septembra, tečaje za interno kvalifikacijo do 20. septembra, višje in visoke šole do 1. oktobra.
Vsa podrobna navodila dobite na delavski univerzi Celje, Cankarjeva 1, telefon: 25-620 ali 25-631.
ŠPORT
LESTVICA KOŠARKA:
1.	Cinkarna	6	6	0	219 : 84	+135	21
2.	MERK	6	4	2	184 : 107	+ 77	8
3.	PTT	6	4	2	144 : 129	+ 15	7	(—1)
4.	Toper	6	3	3	104 : 115	— 11	6
5.	Nivo	6	2	4	65 : 97	— 32	3	(—1)
6.	LB	6	1	5	93 : 155	— 62	2
7.	CE-KA	6	0	6	16 : 138	—122	0	(—4)
NADALJEVANJE NOGOMET TMC : MERK 0 : 3 (b.b.)
merk : Železnica o : o
V lepi, pravi prvenstveni tekmi, smo uspeli z močno Železnico iztržiti eno točko. Igrali smo borbeno skozi vso tekmo. Prvi polčas je pripadel nasprotniku, drugi pa nam. Znašli smo se kar dvakrat sami pred golom, žal pa smo zgrešili prazna vrata. Najbolj sta se odlikovala Dac-kovič in vratar Ogrizek. Rezultat je realen.
EMO : MERK 3:4 (1:1)
Nepričakovano vendar zasluženo smo premagali žilavega nasprotnika Povedel je EMO po grobi napaki naše obrambe, izenačil pa je tik pred koncem prvega polčasa Hmber-šek s strelom s kakšnih 30 metrov. V drugem polčasu smo preko Tavčarja povedli z 2:1 in Markoviča povišali na 3:1, nakar je EMO v isti minuti znižal rezultat. Markovič nas je zopet popeljal v vodstvo z dvema goloma razlike, nasprotnik pa je tik pred koncem znižal rezultat iz 11 metrovke. Pohvala velja celotnemu moštvu, najboljši pa je bil borbeni Mežnarič.
MERK : INGRAD 1:1 (1:0)
Po slabi igri, smo z veliko mero sreče, komaj iztržili neodločen rezultat. Igra je bila enakovredna prvi polčas, ko smo preko Markoviča povedli z 1 : 0. V drugem delu smo čuvali rezultat, saj smo vso tekmo igrali z igralcem manj, na srečo pa smo dobili samo en gol.
AERO : MERK 1:0 (0:0)
Boljši Aero nas je zasluženo premagal. Imeli smo sicer nekaj priložnosti, vendar so ostale neizkoriščene.
LESTVICA:	Gol diferenca	Točke
1. ITD	43 : 13	17
2. Aero	18 : 9	15
3. Železarna	21 : 17	14
4. Zlatarna	24 : 17	13
5. Žična	41 : 31	12
6. Merx	17 : 17	10
7. EMO	20 : 15	9 (—1)
8. Cinkarna	11 : 23	7
9. Železnica	20 : 33	4
10. Ingrad	9 : 22	4 (—1)
11. TMC	8 : 36	—2 (—5)
Urednik
Okusno opremljena jedilnica
Izobraževalni program Delavske univerze Celje za sezono 1974/75
oaaS
Kadrovske vesti
V MESECU JUNIJU SO SE ZAPOSLILI:
1.	Potočnik Anton, pek, TOZD slaščičarne in pekarne,
2.	Križnik Anton, prodajalec, TOZD prodaja Celje,
3.	Žafran Cveto, delavec, TOZD prodaja Celje,
4.	Cukur Marija, prodajalka, TOZD prodaja Šoštanj,
5.	Meh Marija, delavka — čistilka, TOZD slašč. in pekarne,
6.	Žvegler Marta, delavka — čistilka, TOZD slašč. in pekarne
7.	Naglič Klara, delavka — čistilka, TOZD prodaja Slovenj Gradec,
8.	Sibanc Franc, prodajalec, TOZD prodaja Celje,
9.	Ašič Terezija, strojni knjigovodja, DSSS,
10.	Žigart Srečko, TOZD grosist sklad. Slovenj Gradec, delavec,
11.	Videnšek Terezija, delavka, TOZD prodaja Celje
12.	Štraus Alenka, uslužbenka, TOZD transport,
13.	Zelič Zdravko, šofer, TOZD transport,
14.	Cene Rozalija, delavka, TOZD prodaja Celje,
15.	Uratanič Breda, pripravnik tehnolog, TOZD grosist,
16.	Malgaj Irena, administrator, TOZD grosist,
17.	Kramar Ljudmila, delavka — čistilka, TOZD slašč. in pekarne, Pekarna Zagorje,
18.	Knez Jože, šofer, TOZD transport,
19.	Poglajen Milojka, administrator, DSSS,
20.	Ramšak Angela, prodajalka, TOZD prodaja Šoštanj,
21.	Jeraj Pavla, delavka, TOZD prodaja Celje,
22.	Laznik Jožefa, delavka-prodaj alka lučk, TOZD prodaja Celije,
23.	Lipovšek Marija, delavka, TOZD grosist
ŠPORT — ŠPORT — ŠPORT
Iz lige izpadeta ekipi Ingrad in TMC.
LESTVICA N. LIGA
1. Nivo	10	150 : 60
2. Merx	8	135 : 60
3. Trans jug	8	162 : 95
4. Občina	7(-	1) 136 : 97
5. Toper	0 (—4) 60 : 131	
6. Plinarna	— 4	37 : 120
7. Zdravilišče Dobrna	— 4	33 : 150
Z drugim mestom smo		se uvrsti-
li v višjo III. ligo prvenstva.		
24.	Senica Fanika, delavka, TOZD prodaja Celje
25.	Krajnc Jože, delavec Silos, TOZD grosist.
V istem času so odšli:
1.	Zupanc Martin, delavec, TOZD grosist, po volji delavca,
2.	Klanjšek Alojz, delavec, TOZD slašč. in pekarne, po volji delavca,
3.	Skoberne Franc, prodajalec, TOZD prodaja Celje, JLA,
4.	Trebovc Miroslav, prodajalec, TOZD prodaja Celje, JLA,
5.	Potočnik Anton, pek, TOZD slaščičarne in pekarne, JLA,
6.	Pohajač Marjana, prodajalka, TOZD gostin. in turizem, Ravne, po volji delavke,
7.	Entii Maks, šef gost. Prevalje, gostinstvo in turizem Ravne, upokojitev,
8.	Korun Marija, prodajalka, MM Laško, TOZD prodaja Laško, po volji delavke,
9.	Križnik Jelka, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
10.	Magdič Cveto, prodajalec, TOZD prodaja Celje, po volji delavca,
11.	Rebernik Irena, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
12.	Hribernik Lidija, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji
delavke,
13.	Turin Milena, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavca,
14.	Soln Ivanka, prodajalka, TOZD prodaja Šoštanj, po volji delavke,
15.	Špenger Jožefa, natakar, TOZD gost. in turizem Ravne, po volji delavke,
16.	Točaj Stanislav, kontrolor, TOZD grosist, po volji delavca,
17.	Fedran Ivan, ref. za kad., DSSS, po volji delavca,
18.	Balant Silvo, delavec, TOZD grosist, skl. Slovenj Gradec, po volji delavca,
19.	Užmah Ivan, delavec, TOZD grosist, skl. Slovenj Gradec, po volji delavca,
20.	Veber Peter, komisionar, TOZD grosist, po volji delavca,
21.	Žikič Branko, pek, TOZD slašč. in pekarne, po volji delavca,
22.	Kramar Janez, pek, TOZD slašč. in pekarne, po volji delavca,
23.	Jecl Jože, ključavničar, TOZD transport, po volji delavca,
24.	Salobir Marija, šifrant, TOZD grosist, po volji delavke,
25.	Velenšek Zogija, prodajalka, TOZD grosist, po volji delavca,
26.	Jamnikar Drago, delavec, TOZD grosist, po volji delavca,
27.	Lipovšek Marija, TOZD grosist, po volji delavke,
28.	Korenji Laslo, TOZD, grosist, invald. upokojenec, potnik,
29.	Klepič Marija, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
30.	Govejšek Igor, delavec, TOZD prodaja Celje, po volji delavca,
31.	Breznik Franc, šofer, TOZD transport, rehabilitacija,
32.	Hekič Dora, prodajalka, TOZD prodaja Ruše, po volji delavke,
33.	Koštomaj Štefka, delavka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
34.	Parašuk Ivan, delavec, TOZD grosist, inv. upokojenec,
35.	Dobnik Franc, mlinar, TOZD grosist, prekvalificiran,
36.	Laznik Rajko, delav. — aranžer, DSSS, po volji delavca,
37.	Hriberšek Angela, knjigovodja, DSSS, po volji delavke,
38.	Esih Vida, čistilka, DSSS, po volji delavke,
40.	Vrane Silva, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
41.	Hribernik Milica, prodajalka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
42.	Stebe Albina, prodajalka, TOZD prodaja Šoštanj, po volji delavke,
43.	Uranc Milan, delavec, TOZD prodaja Slovenj Gradec, po volji delavca',
44.	Klep Irena, delavka, TOZD prodaja Celje, po volji delavke,
45.	Skorjak Draga, delavka, TOZD grosist, po volji delavke.
POROKE
Zakonsko zvezo so sklenili: Dobovičnik Edica, Grašič Jožefa, Šman Maksimiljan, Serec Marica, Kričej Fanika in Keglevič Majda.
Kolektiv vam želi na skupni življenjski poti mnogo sreče in osebnega zadovoljstva.
ROJSTVA
Plavčak Antonu, Gajšek Mirotu, Vrane Cveti, Trstenjak Jože, Nikolič Vlasta in Košak Francu so se rodili sinovi, Kramar Antonu pa hčerka Šarita.
Čestitamo!
liiiakl/cjtnik
Urejuje uredniški odbor: Franjo Šar-lah, Slavica Perme, Cveto Kolenc. Edo Steblovnik, Stanko Golavšek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl.
iur — Izhaja mesečno Tisk: Papirkonfekclja, obrat Valvasorjeva tiskarna. Krško
Naklada: 2.400 izvodov