NOVICE Informativni vestnih delavshe$a sveta HLI IlrelDle urednlShl odbor Leto III. LOGATEC, DECEMBER 1956 Stev. 4—5 Zadovoljni stopamo v novo leto Običaj, da ob koncu leta pregledujemo uspehe in neuspehe za nazaj in deloma načrte za naprej, je že star in ga tudi mi ne bomo opustili. Nekoliko laže je gledati na delo, ki je bilo v preteklem letu zaključeno, če je to bilo uspešno, 6aj nam tako delo daje zadovoljstvo in vzpodbudo, da delamo tudi naprej s še večjim zadovoljstvom. V preteklem letu je bilo polno dogodkov, včasih slabih, večkrat tudi dobrih, ki so pretresali naše tovarniško življenje in vsekakor pripomogli, da smo leto uspešno zaključili. Proizvodni plan, ki nam je bil postavljen v višini 550 milijonov, smo dosegli s preko 600 milijoni dinarjev ali 110%. Tudi plan dobička je uspešno dosežen. Kolektiv je pošteno in dobro izpolnil obveze, 'ki jih je imel napram sebi in napram naši skupnosti. Če za novo leto delimo 50% dobička na plače, ga ne delimo tjavdan, temveč delimo našim prid- nim delavcem in delavkam le majhen odstotek kot plačilo za napor, ki so ga vložili pri delu. Morda se naši prvi delavci še spominjajo, ko smo leta 1954 začeli izdajati naš list in smo v njem pisali, 'kako se borimo za mesečni plan, ki je bil takrat postavljen na 8 milijonov dinarjev. Pisali smo tudi o uspehu v letu 1953, ko smo s tovarno začeli in naredili v januarju za 1,530.000 dinarjev blaga. Ce pogledamo, da smo leta 1955 naredili mesečno povprečno za 50,000.000 din, se lahko vsaj malce pohvalimo, da smo imeli precej lep uspeh, saj smo v dobrih dveh letih kar za štirikrat zvišali našo proizvodnjo. Proizvodnjo pa nismo zvišali tako, da bo v prihodnjem letu ostala na 600 milijonih, temveč tako, da se bo v prihodnjem letu dvignila na 700 milijonov, če nič ne ukrenemo, kajti v zadnjih treh mesecih leta 1956 6mo napravili na mesec povprečno že za 60 milijonov dinarjev! Izgradnja skladišča za rezan les Zvišanje proizvodnje na tako višino, da smo postali ugleden kolektiv, ki resno prispeva skupnosti v tako veliki meri, pa je bilo v prvi vrsti odvisno od povečanja našega izvoza galanterijskih izdelkov. Od 600 milijonov za proizvedeno blago smo izvozili za 400 milijonov galanterije in tako postali tudi v jugoslovanskem merilu podjetje, ki uspešno pomaga dotoku tako potrebnih deviz v našo državo. Ta uspeh v izvozu ni prišel nenadoma ali po naključju. Nasprotno, uspeh smo dosegli po silno velikih težavah in po zelo požrtvovalnem delu našega tehničnega kadra. Predpogoj za uspeh je bila kvaliteta. In to taka kvaliteta, da bodo z njo zadovoljni v inozemstvu. Kvaliteta, kakršno imajo nemški in japonski galanterijski izdelki! V začetku leta smo večkrat obupavali, ker 6mo dobivali reklamacijo za reklamacijo. Ce je bil leseni del dober, je bil pa kovinski zanič, in to od pošiljke do pošiljke. Mnogo večerov je bilo, ko smo v pisarni s tehničnim direktorjem, obratovodjo in drugimi šefi obravnavali vprašanje, kako dvigniti kvaliteto izdelkov; lahko rečemo, da smo aprila meseca že naredili križ čez naš glavni artikel W 55 in se menili, kako bi zmanjšali tovarno, da se bo lahko obdržala. Ne samo vodilno osebje, temveč ves kolektiv je bil od srca vesel, ko smo prejeli brzojavko iz Amerike, ki nam je po skoraj enoletnem trudu sporočila, da je naš glavni kupec s kvaliteto vendarle enkrat izredno zadovoljen in da nam je dal naročilo za celo leto naprej! Ta uspeh je povzročil, da je podjetje imelo v tretjem tromesečju kar 52 milijonov dinarjev dobička — v prvem polletju ga je imelo samo 29 milijonov dinarjev — dobiček v zadnjem tromesečju pa je prav tako znašal preko 52 milijonov dinarjev. S kvaliteto smo si pridobili tudi večja tržišča in večje povpraševanje V novo leto ne gremo z bojaznijo, da ne bi imeli dela dovolj, temveč s skrbjo, kako borne vsem naročilom zadostili. Ena sama pogodba, sklenjena v Ameriki, nam nudi jamstvo za delo v celem prihodnjem letu! In takih pogodb imamo več v Ameriki, v Angliji in v Nemčiji. Naši strokovnjaki danes proučujejo možnosti, kako zvišati proizvodnjo artikla W 55 od sedanjih 14.000 na 20.000 komadov dnevno. Ob koncu januarja mora ta številka postati realna. Finančni efekt za ta artikel je 50,000.000 din za mesečno sklenjene pogodbe. Nočemo se hvaliti, lahko pa rečemo, da smo z dosedanjim delom zadovoljni, saj smo prebrodili sila resno krizo. Pridobili smo si pa delovne izkušnje, ki so kapital za bodoče leto. Navajam še nekaj načrtov, ki jih ima podjetje za leto 1957. Eden teh načrtov je povečanje proizvodnje na 700 milijonov dinarjev, ki jih bomo dosegli s povečanjem proizvodnje v galanteriji. Drugi načrt, ki se bo tudi kmalu začel uresničevati, pa je reorganizacija oddelka, kjer je mizama za specialno proizvodnjo diobnih izdelkov (podrobnosti še ne morem navesti), ki bo dvignila mesečno proizvodnjo v tem oddelku od sedanjih 3 milijonov dinarjev na 15 milijonov dinarjev do konca prvega polletja, na 20 milijonov ob koncu leta in na 30 milijonov dinarjev na mesec v letu 1958.« Ta načrt je sicer velik, zahteval bo celo vrsto ukrepov in investicij iz uvoza, ki nam jih bo dala Jugobanka, poleg tega pa še težko delo našega vodilnega kadra. Delovna sila se bo s tem povečala in omogočila prebivalstvu logaške občine, da bo v našem podjetju zaposlilo še nadaljnjih 150 ljudi! V finančnem pogledu bo podjetje pri uresničevanju teh načrtov in pri porabi skoro iste letne količine lesa mesečno proizvajalo sikoro za 100 milijonov dinarjev izdelkov. V letnem merilu bomo torej proizvedli za več kakor milijardo dinarjev in 6e po velikosti uvrstili med vodilna podjetja ljubljanskega okraja, po izvozu pa med vodilna v državi. Preden pa bomo mogli v celoti uresničevati naše načrte, moramo doseči uspeh predvsem v površinski obdelavi kovin, ki je za nas najbolj pereča točka in zaradi katere smo imeli največ reklamacij in največ proizvodnih težav. Sedaj delamo praktične poizkuse na kadmiranju kljuk in upamo, da se bodo končali z uspehom. Kasneje bomo morali obvladati še niklanje in kromanje tako kvalitetno, da bo pri nas kromirana kovina zdržala ne le mesec dni doma, temveč še dolgotrajni prevoz z ladjo in slane morske hlape in tako konkurirala z nemškimi izdelki. Brez tega na tem polju ne bomo mogli doseči uspeha pri uresničevanju načrtov, ki sem jih prej navedel. To je le del naših načrtov, ki jih bomo dosegli z vztrajnostjo, pridnostjo in vestnostjo, prav tako kot 6mo uresničevali dosedanje načrte! Omeniti moram tudi še uspeh, ki smo ga dosegli v večji meri kot pa smo ga pričakovali. Ta uspeh so naši sodelavci in sodelavke, naša najdražja investicija, ki je v kolektivu. Rekel sem, da so naši delavci naša najdražja investicija, najdražja zato, ker 60 najbolj važni in ker je od njihovega dela odvisen uspeh vsega podjetja. Kljub nekaterim slabim prerokbam so se naši kmečki fantje in dekleta v dveh letih delu tako privadili, da so postali skoro na vseh delovnih mestih pravi strokovnjaki. Lahko trdim, da prav nič ne zaostajajo za delavci nekaterih starih tovam. Na marsikaterem delovnem mestu so si osvojili delovni način in delovno normo, ki so jo drugje osvajali celih deset let! Mnogo hudega so morali prestati, mnogo jeze so molče prešli in v silno slabih pogojih so morali delati. Toda uspeli so! Danes imamo v tovarni tak kader, take ljudi, da se težav, ki so še pred nami, ne bojimo več tako kot smo se jih bali pred letom dni. In ker imamo take ljudi, tako delovno družino, ki je našla v tovarni, ki jo ljubi, svoj drugi dom, imamo v njih kapital in jamstvo, da bomo vse naše načrte uspešno dosegli! Zato 6topamo v novo leto veselega srca z novimi delovnimi načrti, z upanjem v uspehe in z zavestjo, da bomo dosegli to, kar želimo, po drugi strani pa navdaja naš kolektiv tudi zadovoljstvo, da se bo našemu delovnemu človeku dvignil njegov življenjski standard in da bo v čedalje večji meri žel sadove svojega truda, ki ga pušča v tovarni. Vse izglede imamo, da v tem letu, ko so z zvezno uredbo plače zvišane za povprečno 8%, zvišamo plače naših ljudi še za nadaljnjih 15% na mesec tako, da bomo vsake tri mesece izplačevali 40 do 50% dobička na plače. S tem bomo izpolnili obljube, ki so bile dane, namreč, da je za boljše delo pričakovati tudi boljše plačilo. Prepričan sem, da bomo to plačilo dosegli v zadovoljstvo slehernega poedinca, ki 6e trudi za dobrobit našega kolektiva. Vsem sodelavcem in sodelavkam našega podjetja želim v novem letu obilo delovnih uspehov in obilo sreče in zadovoljstval Petkovšek Anton Premije Ob koncu leta je bilo med člane kolektiva razdeljenih precej premij- 58 upravičencev je prejelo lepe zneske, povprečno 8000 do 40.000 din. Premije so vzbudile med člani kolektiva, še več pa med nečlani, precej komentarjev. Zneski, ki so bili izplačani, so se nekaterim zdeli nizki, nekaterim visoki, nekaterim pa previsoki. Marsikdo se je vprašal, čemu je sploh premija in marsikdo od tistih, ki je ni dobil, je menil, da bi bilo bolje, če jih ne bi bilo. Premija je plačilo za delo, ki ga je član kolektiva opravil, pa za to delo ni bil plačan z redno plačo. Imamo precej takih primerov, da nekateri delajo ne ie v službenem času 8 ur, temveč tudi več, pa ne dobijo plačanih nadur. S premijo je plačan tudi tisti, ki je s svojo požrtvovalnostjo, vestnim delom in nesebično skrbjo za podjetje pripomogel k večjemu uspehu podjetja, t. j. pri doseganju proizvodnega plana in doseganju plana dobička. Premij pa ne more dobivati tisti, ki pri svojem delu lahko napravi več, na primer delavci in delavke, ki delajo po akordu, kajti akord nudi pridnemu delavcu možnost, da več naredi in tudi več zasluži. Kako pa 6e premije delijo, je določeno s premijskim pravilnikom podjetja, ki je bil napravljen že v prvem polletju lanskega leta in tudi javno objavljen. Premije bi se morale deliti ob istem času kot se deli dobiček podjetja, vendar pa DS podjetja premij v I. polletju ni razdelil, niti jih ni razdelil v III. tromesečju, ko smo delili dobiček, temveč za vse leto nazaj ob koncu leta. Med letom se zaTadi tega tudi niso delile nikakršne druge nagrade. Ce so bile premije pravilno razdeljene ali ne, je težko reči, ker o tem še nimamo dovolj točnega pregleda. Cisto verjetno pa je, da je v kolektivu še marsikdo, ki bi bil upravičen do premije, pa je ni dobil. Zaradi tega bo treba pred prihodnjo delitvijo skrbno vnesti popravke in korekture. Seveda so možne pri četrtletnem izplačevanju približno štirikrat manjše premije na posameznika kot so bile za vse leto — možno pa je tudi, da premij ne bo. To pa v primeru, če podjetje ne bo izpolnilo četrtletnega proizvodnega plana, ki je letos znatno višji - kot lansko leto, in če podjetje ne bo imelo planiranega dobička. V takem primeru se deli med kolektiv samo dobiček, premije se pa ne izplačujejo. V našem podjetju imamo več vrst premij. Premijo za proizvodnjo, premijo za izvoz, premijo za racionalizacijo, premijo za prihranek na materialu, premijo za ažurnost itd. Koncem leta je bila v glavnem izplačana premija za proizvodnjo in premija za izvoz. Izvozno premijo nismo izplačali iz plač-nega fonda, temveč nam jo je po posebni uredbi prepustilo izvozno podjetje Slovenijales. Drugih premij nismo izplačevali, ker nismo imeli dovolj točnih podatkov, da bi nam banka izplačilo lahko upravičeno odobrila. Zelo zanimivo je ugotavljanje ali so pTemije pravična in socialistična stvar ali ne. O tem 6o že mnogo pisali časopisi ter v vsakem članku poudarjali važnost premij. Treba pa je poudariti, da je v današnjem plačilnem sistemu, ki ima mnogo napak in nepravilnosti in proti kateremu se V6i bolimo, le premija tisti inštrument, ki danes omogoča, da kolektiv prav po pregovoru, ki velja danes in je veljal nekdaj »kdor več daje naj tudi več do- biva«, plačuje svoje ljudi. In ko 6e je marsikdo pri izplačilu premij vprašal, če so premije pravilna stvar, lahko mirno zagotovimo, da so pravilna ter da so naši ljudje, ki se borijo za dvig proizvodnje v tovarni in za splošen uspeh podjetja, še vedno premalo plačani. Kar poglejmo: naš povprečno dober delavec zasluži mesečno 8000 din, 420 delavcev od 600, kolikor jih štejemo, pa je zaslužilo v decembru nad 9500 din, kar je seveda še vedno premalo za dostojno življenje. Zelja vsega kolektiva je, da bi se ti zaslužki zvišali vsaj za 30 %. Naš povprečni mojster, ki ima v oddelku 30 do 60 delavcev, ima 12.000 din plače z vsemi dodatki. Najvišja plača v podjetju je 25.000 din, najnižja pa povprečno 8000 dinarjev. In ko je naš mojster dobil mesečno 12.000 dinarjev, ni nihče napravil primerjave, koliko je pravzaprav naš mojster ali kak drug vodilni član kolektiva v podjetju in naši družbi napram uslužbencem v drugih ustanovah vreden. Ko smo debli premije, je neka ženska v trgovini rekla, da ni pravilno, če delavec dobi 6000 din (kar seveda ni res, ker dobi več), vodilno osebje pa na deset tisoče dinarjev. Izgleda, da je mislila, da sedaj to ni socialistično, ko so naši mojstri in vodilni ljudje prejeli več dohodka. Toda na vasi še nihče ni rekel, da ni socialistično, če naš delavec dobi le 6000 dinarjev, povprečni uslužbenec na občini pa 11.000 din, povprečni upravnik malih podjetij do šest ljudi po 14.000 din, ljudskošolski učitelj povprečno 14.000 dinarjev, profesor na gimnaziji povprečno 15.000 dinarjev, direktorji gimnazij, zdravniki, lekarnarji in drugi visoko kvalificirani uslužbenci pa od 20 do 40.000 din mesečnih dohodkov. Doslej je to bilo socialistično, ko pa smo po treh letih zelo težkega dela uspeli, da smo naše ljudi vsaj malo bolje plačali, pa pravijo, da ni to socialistično! Treba je pa le vedeti, da naš mojster v proizvodnji lahko z delom, ki ga naši družbi prispeva, mirnega srca stopi z ramo k rami vsakemu profesorju, ker je njegovo delo prav toliko vredno, prav tako tudi ugledno ter zaradi tega lahko tudi prav tako plačano. To velja tudi za vodilno osebje, ki se lahko primerja s svojim delom, ki ga družbi daje, z V6akim delovnim mestom v ustanovah, ki smo jih navedli. Resnica je težka, toda pravična. Tri leta smo govorili, da bomo ustvarili resnično tovarno, tri leta smo učili, da bomo dali našim ljudem dobre delovne pogoje in jih pravično plačali. Danes pa je prišel čas, ko je naše podjetje prišlo do tega, da lahko vsaj del svojih obljub izpolni. Ena izmed vodilnih mi6li našega delavskega sveta je, da z utrditvijo gospodarske moči tovarne utrdi tudi plačilni sistem v tovarni. DS se bo boril in trudil, da bo neprestano izboljševal gmotne pogoje naših delavcev, mojstrov in ljudi, ki 6e za tovarno resnično borijo ter 6 svojim delom pomagajo k čim boljšemu napredku. Podali smo nekaj misli o premijah in nagrajevanju v podjetju. Želimo, da bi naš sindikat in organi samoupravljanja plačilni sistem in sistem premij čim bolj izboljšali in utrdili v okviru zakonskih predpisov. Verjetno je, da bo v začetku še mnogo pomanjkljivosti, toda z dobro voljo se bodo te odpravile, tako da bo plačilo za delo in trud v tovarni čim bolj pravično in vsestransko zadovoljivo. Kaj ie obračun proizvodnje! Nekaj o zajemanju stroškov Sodobne gospodarske organizacije imajo v svoji organizacijski strukturi tudi oddelek za obračun proizvodnje. Pri nas ga imenujemo »obratovno knjigovodstvo«. Naloga tega oddelka je, da na osnovi ustrezajočih podatkov sestavi obračun proizvodnje. Kaj pa je pravzaprav »obračun proizvodnje«? Ali je to nekaj novega, kar je prinesel naš socialistični razvoj ali pa je to že od prej znana reč, ki je v pogojih graditve socializma dobila svoj posebni pomen? Preden odgovorim na to vprašanje si oglejmo klasičen primer čevljarja, ki izdeluje čevlje. Da poenostavimo primerjavo, vzemimo, da dela sam, da vsak mesec izdela 20 parov čevljev in da v6ak mesec te čevlje tudi proda. Recimo, da je za vsak par prejel 3000 din. Izkupiček znaša torej 60.000 dinarjev. Kaj bo napravil s tem denarjem? Ali bo vsega potrošil zase? Verjetno, da ne! Zakaj? Ce hoče delati čevlje še naprej, mora dati en del tega denarja na 6tran, da bo kupil novo kožo, žeblje, klince, sukanec, smolo in ostalo, nekaj denarja bo moral prihraniti za nakup novega šivalnega stroja in ostalega orodja, ko bo to, ki ga sedaj uporablja, obrabljeno. Končno mora plačati še davek. Ko bo ves ta denar oddvojil, mu ostane določen znesek za njegovo osebno porabo. No — in kako bo ugotovil, koliko denarja potrebuje za vse to? Na podlagi izkušenj, ki jih ima za pretekli mesec! Bodisi, da si je zapomnil ali zabeležil kaj V6e je porabil, bo ta- kole izračunal svoj zaslužek: za material sem porabil ..... 30.000 din (koža, sukanec, smola, klinci, cveki in podobno) za najemnino prostorov sem plačal . 3.000 din za nabavo novega orodja dam vsak mesec na 6tran......'. • 1.000 din davka moram plačati V6ak mesec . 6.000 din moji mesečni izdatki znašajo torej . 40.000 din za prodane čevlje sem za navedeni mesec prejel......... 60-000 din ko odštejem vse stroške, ki sem jih v tem mesecu imel...... 40.000 din mi ostane zaslužek...... 20.000 din Kaj je zgoraj navedeno? To je tzv. obračunska kalkulacija za izdelavo čevljev. KeT pa čevljar ne dela nič drugega kot čevlje, in je vse te čevlje prodal, lahko rečemo, da je to obenem njegov obračun proizvodnje! Sedaj pojdimo naprej. Vzemimo, da ta čevljar ne dela sam, temveč ima zaposlenih 10 delavcev, ki v enem mesecu napravijo 200 parov čevljev. Cena je ista, torej bo za te čevlje prejel 600.000 din (predpostavljamo, da je vse čevlje tudi prodal). Zopet bo napravil kalkulacijo, da vidi, koliko je imel stroškov in koliko dobička. Toda takrat bo moral vzeti v račun tudi izdatke za delovno silo, to je plače tistih 10 delavcev, ki so zanj delali čevlje. Računal bo takole: za material sem porabil .... 300.000 din za režijo (najemnina, razsvetljava, kurjava in podobno)...... 30.000 din za amortizacijo (denar, ki ga da na 6tran za nakup novega orodja) . . 10.000 din za davek bo porabil...... 60.000 Š za delovno silo* (vsakemu delavcu po 10.000 din)....... . 100.000 I proizvodni stroški ...... 500.000 1 izkupiček za čevlje..... 600.000 1 odštevši stroške...... 500.000 & ostane dobiček....... 100.000 di> Navedeno razvrstitev stroškov imenujemo tud lahko »strukturo cene«. To pa zaradi tega, ker f vseh teh elementov sestoji cena vsakega bla98 (morda kakšen element več ali manj). , Pojdimo naprej. Ko bi ta čevljar imel v 6\0\ delavnici ne 10, ampak 100, morda celo 1000