Leto XXIV., št. 147 Upravmštvo; Ljubljana, fuccmijevi olica S. Telefon 31-22, 31-23. 31-24 Imeratnt oddelek: Ljubljana, Pucanijeva uii- a 5 - Telefon St. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto 1 Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A.. MIIANO Računi: a Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu St. 17.749, za ostala kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118 ■h bezahlt tf^asia, čežridc 2» l^jj Utaja vsak dan razen poDeddjtau Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: LJubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vraCajo. In unerschiitterter Sfandhaftigkeit Nsch immer verteidagen sich zaMreiche Stiitzpunkte im llauin von Cherbourg — Bs? Schwerpunkt der Kampfe in der Normandie bei Tflly — Weit iiber §o Panzer abge-sehossen - Erbitterte Abwehr$cMacht ostlich der Beresina Ans dem Fiihrerha.uptquartier, 28. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: In der Normandie lag der Schvverpunkt der Kampfe vvieder im Raum siidostlich T:illy. \Vahrend des ganzen Tages griffen starke feindliche Infanterie- und Panzer-verbande, von sehvverster Schiffsartillerie unterstiiizt, unsere Front an. Der Ansturm brach am zahen Widerstand unserer tapfe-ren Divisicnen zusammen, die dem Feinde durch Gegenangriffe an einigen Stellen das am Vortage verlorengegangene Gelan-de vvieder entrissen. Nur in einem Abschnitt konnte der Feind nach hartem vvechselvollem Kampf S£;inen Einbruchsraum geringfiigig ervvei-tern. Er hatte schvverste blutige Verluste und verlor dort iiber 50 Panzer. Ostlich de Orne vvurde ein feindlicher Stosstrupp restlos vernichtet. Im Raum von Cherbourg verteidigen sich immer noch zahlreiche Stiitzpunkte des Ileeres, der Kriegsmarine und der Loftwaffe tapfer und ihrer Pflicht getreu. Die Einfafcrt in den Hafen von Cherbourg ist dadurch dem Gegner nach wie vor ver-vvehrt, wenn auch die Trii miner der Stadt im Besitz des Feindes sind. Auch im Nordost- und Norwestteil der Halhinsel Cherbourg halten sich noch einige Stiitzpunkte in unerschiitterter Siandhafiig-keit. In der letzten Nacht griffen schvvere Kampfflugzeuge feindliche Schifisan-sammlungen vor der r.ormannischen Kii-s;e an. Ein Spezšallandungssehiff wurde in Brand gevvorfen. Es entstanden Explo- sionen. Die Marinekustenbatterie »Vork« zwang einen feindlichen Zerstorer und einen Schnellboot-Verband, čje in den Hafen Cherbourg eindringen vvollten, zum Ab- drehen. Ver der niederlandischen Kiiste und im Kanal beschiidigten Vcrpostenboote mehrere britisehe Sehnellboote. Schweres Feuer der »V 1« liegt unauf-horlich auf dem Raum von London. An der italienisehen Front vvurde auch gestern wieder im Abschnitt zvvischen der Kiiste und dem Trasimenischen See er-tittert gekampft. Der Feind versuehte von neuen, mit starken Infanterie- und Pan-zerverbanden unsere Front zu durch -hrechen. Es kam zu schweren, vvechsel-vollen Kampfen, in denen der Gegner jedoch nur auf dem aussersten Weftflugel Boden gewinnen konnte. In allen ubrigen Abschnitten wurde er unter hohen bluti-ten Verlusten abgewiesen. In den schweren Abvvehrkampfen west-lich des Trasimenischen Sees haben die 29. Panzergrenadier-Division unter Fiih-rung von GencraJleutnant Fries, die 4. Fallsch i rmja ger -Division unter Fiihrung von Oberst Trettner und die 356. Infan-terie-Division unter Fiihrung von Gene-ralleutnant Faulenbach, hervorragend durch Artillerie und Flakartillerie unter -stiitzt, alle mit iiberlegenen Kraften ge-fiihrten Durchbruchsversuche des Feindes unter besonders hohen Verlusten fiir den Gegner zum Teil im Nahkampf immer wieder abgevvehrt. Im Mittelabschnitt der Ostfront dauern die erbitterten Kampfe i m Raum Bo-bruisk und Mogilew an. Nach Raumung der Stadte Orscha und Witebsk hat sich die schwere Abwehrschlacht in dem Raum ostlich der mittleren und oberen Beresina verlagert. Siidostlich Polozk scheiterten vvieder-holte Durchbruchsversuche der Bolsche-wisten. Siidostlich Pleskau brachen ortliche Angriffe des Feindes zusammen. Schlachtfliegerverbande unterstiitzten die Abvvehrkampfe des Heeres und ver-nichteten zahlreiche feindliche Panzer, iiber 100 Kraflfahrzeuge und eine grosse Zahl Geschilrze. Schvvere Kampfflugzeuge fuhrten am Tage einen Angriff gegen den Bahnhof Kalinkovvitschi. Auch in der Nacht vvurde der sovvjetische Nachschubverkehr erfolg-reich bekampft. Besonders in den Bahn-hofsanlagen von Smolensk entstanden Brande und Explosionen. Bei mehreren feindlichen Angriffen auf Stadt und Hafen Kirkenes brachten Jager und Flakartillerie in den gestrigen Abend-stunden und im Verlauf der Nacht 77 sovvjetische Flugzeuge zum Absturz. In heftigen Luftkampfen errangen Oberleut-nant Dorr und Leutnant Norz allein je 12 Luftsiege. Ein starker nordamerikaniseher Bom-berverband fiihrte gestern Vormittag einen Angriff gegen das Stadtgebiet von Budapest. Deutsche und ungarisehe Luft-verteidigungskrafte vernichteten 24 feindliche Flugzeuge. Deutsche Kampfflugzeuge griffen in der letzten Nacht Einzelziele in Sudostengland an. Zagrizen odpor branilcev GMhoisrga Srditi pcndSenl bo|i — Strojniška gnezda so se branila do poslednjega nabefa — Nadaljnji hudi boji pri T!llyju Berlin, 28. jun. V Cherbourgu so divjali tudi v ponedeljek ves dan ogorčeni poulični boji. Kijub izredni premoči je napredoval sovražnik le korak za korakom spričo zagrizenega odpora branilcev. Ob 16. uri je moral v neki radijski oddaji priznati, da je še polovica mesta v nemških rokah. Kakor je priznal Daventry, so do večera Američani le malo napredovali. Le posamezna manjša oporišča so po porabi poslednjega naboja prenehala z bojem. Nekatera odporna gnezda se še nadalje srdito upirajo. V zapadnem delu mesta je moral sovražnik po ponovnih brezuspešnih poizkusih opustiti napade na arzenal, čeprav ga je podpiralo težko topništvo. Vzhodno od Cherbourga so se združile na letališču Fortvilleu protiletalske baterije k nadaljnjemu odporu. Z osredotočenim ognjem so odbile vse sovražnikove napade. Obalne baterije vojske in mornarice nemških bojnih skupin na polotoku vzhodno od Cherbourga so še zvečer podpirale težke obrambne boje v mestu. Tudi baterija »Hamburg« je nadalje posegala v borbo. Poveljnik baterije nadporočnik mornariškega topništva. Gelbhaar, je bil zaradi svojih uspehov, ki jih je dosegel v nedeljo, včeraj odlikovan z viteškim križcem. Doslej so preprečile obalne baterije sovražniku dostop z morske strani v popolnoma uničeno luko. Preden se bo to sovražniku posrečilo, bo moral še mnogo žrtvovati. Novi ameriški armadni zbor, ki je medtem pristal na polotoku Cotentinu, je moral prevzeti ta odsek. To kaže, kako velike so bile ameriške izgube. Na odseku se bijejo sedaj močni topniški dvoboji, ne da bi sovražnik pričel z napadom. Na področju Tillyja so se ves dan nadaljevali hudi boji. Britanci so razširili na obe strani svojo napadalno bojno črto. Zapadno od Tillyja so dosegli malenkosten vdor. ki so ga pa nemške čete že zajezile. Sovražnikovi poizkusi, da bi se tvdi zapadno od Tillyja približal cesti Caumont-Juvigny, so se izjalovili že pred nemškimi črtami kljub močni podpori oklopnikov m bojnih letal. Slabo vreme je na morju oviralo nadaljnje operacije. Obalne baterije pri Moulga-tu so obstreljevale sovražno brodovje in se je sovražnik moral takoj zamegliti. Nemške pomorske sile so se le posamič spopadle z britanskimi brzimj čolni. Natančnejših poročil o teh spopadih še ni. Atuefičai?! na kaj takega niso bili pripravljeni Stockholm, 28. jun. S kako žilavostjo in s kako brezprimernim junaštvom se nemški vojaki v Cherbourgu že vedno trdno upirajo, izhaja iz vesti »United Pressa« iz Eisenhowrovega glavnega stana, ki pravi: Boji v mestu še vedno niso zaključeni. V podzemskih predorih se drže razne nemške odporne skupine ter iz njih od časa do časa narede izpad proti ameriškim četam na cestah. Drugi vojaki so se zopet v predore popolnoma zazidali in pustili le strelske line. V hišnih kleteh in pod razvali- nami tudi še vztrajajo nemški vojaki, ki se kljub brezupnemu položaju še nadalje bore. Neki britanski poročevalec javlja, da se nemške čete pojavljajo zdaj tu zdaj tam ter se pod nobenim pogojem nočejo udati. Tudi na jugu in jugovzhodu od mesta se Nemci še vedno upirajo. V zavezniškem glavnem stanu so presenečeni vsled neuklonljive in nezlomljive odporne volje teh izoliranih nemških čet. Iz Fort de Roula javlja dopisnik »United Pressa«: Trdnjava, ki so jo Američani že v nedeljo »zavzeli«, je bila v ponedeljek zopet eno izmed najzagrizenejših odpornih mest na cherbourškem bojišču. Po več urah ameriške zasedbe so naenkrat stotine nemških vojakov iz iste trdnjave otvorile ogenj na vse mogoče cilje. Nemci so po zavzetju trnjave prispeli zopet vanjo po podzemeljskih hodnikih. V teh tajnih hodnikih niso bile skrite le strojnice, temveč celo ogromni obalni topovi. Ameriški pešci so ponovno poskušali najti vhode v te podzemske rove, a vselej zaman. V trdnjavi sami so se nemški vojaki zazidali. Videti je bilo razne odprtine in prehode, ki so bili šele pred kratkim zazidani s cementom. Da bi vanje vdrli, ni. bilo mogoče, ker so bile v zidovih le majhne odprtine za orožje, iz katerih se je neprestano bliskalo. Nemški tanki ženeva, 28. jun. V poročilu o bojih na in-vazijskem bojišču priznava vojni poročevalec »Daily Expressa« Allan Moorehead, da so nemški oklopniki tipa Panter in Tiger mnogo boljši kot pa vsi zavezniški oklopniki. Nemški tanki streljajo še na razdaljo 11.000 m z največjo natančnostjo, dočim tega angleški in ameriški tanki ne zmorejo. Tudi niso zavezniški oklopniki opremljeni s tako močnim oklepom, kot so nemški. Moorehead zaključuje z ugotovitvijo: »Mi imamo sicer več oklopnikov, toda nemški so boljši.« Pomanjkanje vode v Londonu ženeva, 28. jun. »Observer« poroča, da postaja pomanjkanje vode na področju velikega Londona iz dneva v dan bolj pereče. Predsednik odbora za preskrbo britanske prestolnice z vodo H. Bery, je moral to že ponovno priznati. Umor francoskega informacijskega ministra Pariz, 28. jun. Iz zanesljivega francoskega vira se je izvedelo, da je bil francoski informacijski minister Philippe Henriot v pretekli noči umorjen v informacijskem ministrstvu v Parizu, kjer je imel svoj sedež. K temu dodajajo, da si je 15 v miličnike preoblečenih ljudi priborilo vstop v ministrstvo, kjer so vdrli v Henriotovo spalnico in ga umorili. De Gaulle bo potoval v Washingtcn Amsterdam, 28. jun. Predsednik Roose-velt je izjavil na sestanku z novinarji, da bo general de Gaulle prispel v Zedinjene držav© med 5. jn, 9. julijem. V neomajni vztrajnosti Na področju Cherbourga se še vedno brani mnogo oporišč — Pri Tittyju je žarišče bojev v Normandiji — Uničenih je bilo nad 50 oklopnikov — Ogorčena obrambna bfltka vzhodno od Berezine Fiihrerjev glavni stan, 28. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: V Normandiji je bilo težišče bojev zopet na področju južnovzbodno od Tillvja. Ves dan so s podporo najtežjega ladijskega topništva močni sovražnikovi pehotni in oklopniški oddelki napadali našo bojno črto. Naval se je zrušil v žilavem odporu naših junaških divizij, ki so s protinapadi ponekod sovražniku zopet iztrgale ozemlje, ki so ga izgubile prejšnje dni. Le na enem odseku je sovražniku po hudem in izprememb polnem boju uspelo malenkostno razširiti svoje vdorno mesto. Tmel je najtežje krvne izgube in je izgubil tamkaj nad 50 oklopnikov. Vzhodno od Orne smo popolnoma uničili sovražnikov naskakovalni oddelek. Na področju Cherbourga se še vedno junaško in zvesto svoji dolžnosti branijo številna oporišča vojske, vojne mornarice in letalstva. S tem je sovražniku še nadalje zabranjen vhod v cherbourško luko z morske strani, čeprav so mestne razvaline v njegovi posesti. Tudi v severne vzhodnem in severnozapadnem delu cherbour-škega polotoka se v neomajni vztrajnosti drže še nekatera oporišča. V pretekli noči so težka bojna letala napadla zbirališča sovražnih ladij pred normandijsko obalo. Posebna izkrcevalna ladja je bila zažgana. Nastale so eksplozije. Mornariška obalna baterija »Vork« je prisilila skupino sovražnih rušilcev in br-zih čolnov, ki je hotela vdreti v cherbourško iuko, da se je obrnila. Pred nizozemsko obalo in v Rokavskem prelivu so poškodovali stražni čolni več britanskih brzSh čolnov. Londonsko področje je neprestano pod težkim ognjem orožja »V. 1«. Na italijanskem bojišču so bili tudi včeraj na odseku med obalo in Trasimenskim jezerom ogorčeni boji. Sovražnik je znova poskušal z močnimi pehotnimi in oklopni-škimi oddelki prebiti nemške črte. Prišlo je do hudih, izprememb polnih bojev, v katerih je nasprotniku le na skrajnem zapadnem krilu uspelo, da je pridobil nekaj ozemlja. Na vseh ostalih odsekih Je bil z visokimi krvnimi izgubami odbit. V težkih obrambnih bojih zapadno od Tras imenskega jezera so 29. divizija oklop-niških grenadirjev pod vodstvom generalnega poročnika Fries a, 4. divizija padalcev *jod vodstvom polkovnika Trettnerja in 356. pehotna divizija, pod vodstvom generalnega poročnika Faulenbacha, s sijajno podporo navadnega in protiletalskega topništva, 8 posebno visokimi izgubami za nasprotnika in deloma v bojih iz bližine, vedno znova odbile vse, s premočnimi silami izvršene poizkuse sovražnika, da bi prebil naše črte. Na srednjem odseku se nadaljujejo ogorčeni boji na področju Bobrujska in Mcgi-ljova. Po izpraznitvi mest Orše in Vitebska se je premestila težka obrambna bitka na področje vzhodno od srednje in zgornje Berezine. Južnovzhodno od Polocka so se izjaloviti ponovni boljševiški prtbijalni poizkusi. Južnovzhodno od Pskova so se štrli krajevni sovražnikovi napadi. Oddelki bojnih letal so podpirali obrambne boje vojske ter uničili mnogo sovražnih oklopnikov, nad sto vozil ter veliko število topov. Težka bojna letala so napadla podnevi kolodvor v Kalinkovičih. Tudi ponoči smo uspešno napadali sovjetski oskrbovalni promet. Predvsem na kolodvorskih napravah v Smolensku so nastali požari ter eksplozije. Pri številnih sovražnih napadih na mesto in luko Kirkenes so sestrelili lovci in protiletalsko topništvo v sinočnjih urah ter ponoči 77 sovjetskih letal. V srditih letalskih spopadih sta dosegla nadporočnik Dorr in poročnik Norz vsak po 12 letalrfciii zmag. Močan ameriški bombniški oddelek je včeraj dopoldne napadel mestno področje Budimpešte. Nemške in madžarske zračno-obrambne sile so uničile 24 sovražnikovih letal. Nemška bojna letala so napadla v poslednji noči posamezne cilje v južnovzhod-ni Angliji. Nemška pomoč Finski Berlin, 28. jun. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je obiskal finsko vlado. Pri tem obisku so razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo Nemčijo iii itTinsko, predvsem pa o želji finske vlade po vojaški pomoči. Nemška vlada je izjavila, da je pripravljena ustreči tej želji finske vlade. Razgovori med zunanjim ministrom von Ribbentro-pom in predsednikom Finske Rytijem ter finskim zunanjim ministrom Ramsayjem so potekli v duhu bratstva v orožju obeh armad in prijateljstva obeh narodov. V vseh točkah je bil dosežen popolen sporazum med gledišči nemške in finske vlade. Berlin, 28. jun. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je imel o priliki svojega obiska na Finskem daljši razgovor tudi s finskim ministrskim predsednikom Linko-miesom. Berlin, 28. jun. Pomen, ki ga pripisuje nemški tisk uradni objavi o razgovorih Ribbentropa s finsko vlado, izhaja že iz tega, da so listi objavili gornjo izjavo na prvi strani svojih izdaj. V komentarjih pod-črtujejo zlasti obljubo nemške vojaške pomoči in poudarjajo, da to dokazuje nezlomljivo nemško-finsko solidarnost v duhu bratstva v orožju. »Volkischer Beobachter« označuje za sa-moobsebi umevno, da so Nemci ustregli finski želji po vojaški pomoči. Nemško-finska vojna skupnost je v treh letih skupnega obrambnega boja proti boljševizmu postala skupnost usode. Finska je prepričana, da sporazum z Moskvo ni mogoč, ker se mora vsak poizkus, da bi na diplomatski podlagi prišlo do medsebojne rešitve, razbiti ob osvojevalnih načrtih boljševizma. List opozarja, da je imel spomladanski sovjetski sunek namen izločiti Finsko iz protiboljševiške fronte, da pa so ga vlada, parlament in javno mnenje soglasno odbili. Zavest, da z Moskvo ni mogoče pak-tirati, ni Finske tudi v težkih urah nikdar zapustila. »Zavest, da se bori za najvišje moralne vrednote, za svobodo in za življenje bodočih pokolenj«, tako zaključuje »Volkischer Beobachter«, »daje finskemu narodu moč, da tudi ob uri najtežjih preizkušenj ne bo obupal.« »Deutsche Allgemeine Zeitung« spominja na izjavo, ki jo je pred tedni dal Ribbentrop Rumuniji in v kateri je dejal, da bo nemški vojak rumunska tla prav tako branil kakor svojo lastno domovino. List pravi dalje, da se Finci sedaj lahko zanesejo, da se bodo nemške čete borile skupno z njimi proti skupnemu sovražniku. Tudi za Finsko je danes na tehtnici ves njen obstoj. Njen zemljepisni položaj in njene zgodovinske izkušnje z vzhodnim sosedom so ji posebno jasno pokazale, da so si boljševiki postavili za cilj uničiti finsko svobodo enako, kot bi hoteli podjarmiti Rumu-ne, Bolgare in druge. V tem spoznanju niso mogle Fincev zapeljati niti svetohlinske boljševiške ponudbe, ki jih je sedaj zamenjala ofenziva proti mali deželi, da bi tako grožnja dosegla to, kar ni uspelo z diplomatsko grožnjo. »Finska,« piše list, »je istočasno vogelni kamen in valolom evropske obrambe proti boljševizmu.« »Berliner Lokal-Anzeiger« poudarja, da se tudi v tej url kaže velika povezanost vseh evropskih narodov, ki se morajo boriti za svoj obstoj in za svojo bodočnost. »Vsi od Severnega rta pa do črnega morja so si edini v svoji volji do življenja in lastnega obstoja. Pomoči od zunaj Evropa v tem usodnem boju ne more pričakovati.« Seja finskega parlamenta Helsinki, 27. jun. Finski parlament se je včeraj ob 14. uri sestal k enooirni redni seji, na kateni 90 v skladu z dnevnim redom v prvem in drugem čitanju obravna- vadi razne zakonske predloge. Ob 20. ura se je sestal parlament k tajni seji. Baji na vzhodnem bojišču Berlin, 28. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o bojih na vzhodnem bojišču: Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so boljševiki nadaljevali s ponovnimi napadi, podprtimi z izredno močnimi oklopni-škimi in strelskimi silami, na dosedanjih napadalnih žariščih. Pri tem se jim je posrečilo prodreti na področje Orše. Nemška posadka v tem kraju je krvavo odbila vse osredotočene sovražnikove napade. Sovražnikov sunek iz juga v smeri proti Bobruj-sku so Nemci s srditim protinapadom zaustavili in razbili. Na področju Polocka se je izjalovilo mnogo z oklopniki podprtih boljševiških napadov že pred nemškimi črtami. Izgube sovražnika so bile zelo velike. Berlin, 28. jim. Boljševiška bojna letala so naletela na ogorčen odpor pri poizkusu, da bi motila nemški vojaški promet na področju Orša—Smolensk. Oddelek lažjega protiletalskega topništva je pri tem v enem dnevu sestrelil 11 sovjetskih letal ter tako uničil skoro ves sovražni oddelek. Uspehi nemškega letalstva Berlin, 26. jun. V soboto je prišlo pri Rogačevu do letalskih spopadov med močnimi boljševiškimi oddelki in nemškim lovskim krdelom »Molders«. Dve nemški jati sta pri tem brez lastnih izgub sestrelili 16 boljševiških lovcev in borbenih letal. Pri dramatičnih bojih tega dne se je najbolj odlikoval poročnik Hafner, ki je sestrelil 5 letal in je s 144 letalskimi zmagami na čeu pilotov tega krdela. Na Saipanu Tokio, 28. jun. Kakor pravi zadnje japonsko vojno poročilo, se razteza japonska obrambna črta na otoku Saipanu od mesta Carapana na goro Tabohu, ki ;:e najvišji vrh na tem otoku. Sovražna letala in ladje še vedno napadajo. Čete se izkrcujejo večinoma ponoči v svitu žarometov vojnih ladij. Sovražnikova pehota skuša s pomočjo oklopnikov prodreti z juga proti severu, a je povsod naletela na izredno hud odpor japonskih branilcev. Japonci so uničili letališče Aslito, da ga sovražno letalstvo ne bi moglo uporabljati. Japonsko topništvo še nadalje močno obstreljuje sovražne topniške postojanke. Napad na otok Omijo Tokio, 28. junija. Približno 100 manjših sovražnih letal je napadlo na srednjem Pacifiku otok Omijo, ki se je prej imenoval Guam. Kakor poroča tokijski radio, so japonske obrambne sile sestrelile 16 sovražnih letal. Nevzdržen položaj čung-kinške vojske v Hengjangu Sanghaj, 28. jun. Po nekem japonskem vojnem poročilu japonske čete uspešno prodirajo na področju Hengjanga. Vdrle so v zunanje okraije mesta in sedaj se jim je posrečilo zasesti del letališča. Hengjang branita 19. in 190. čungfidnška divizija. Japonsko vojno poročilo poudarja izredne napore japonskih čet, ki so napravile 150 km dolgo pot iz ČanOše do Hengjanga v pičlih 4 dneh kljub ogorčenim bojem in slabemu vremenu. Poročila iz Čangkinga potrjujejo obupen položaj čungkinških čet v Hengjangu. Čungtamško vojno poročilo pravi, da so Japonci zavzeli Juhsien, ki leži 65 km severovzhodno od Hoogjaziga. In začelo se je svitatL- Pred nekaj dnevi sem čital, da bo te dni veliko protikomunistično zborovanje. Marsikdo je preletel to vest le z očmi in morda ni občutil onega, kar je izza hladnih črk. Mnogi so to smatrali kot navadno obvestilo, v katerem ni nič globljega. Prepričan pa sem, da je bilo precej tudi takih, ki so vest prejeli z nekim čustvom radosti, izvirajoče iz ljubezni do naroda. Saj bo to zborovanje prvi znak ozdravljenja našega naroda, manifestacija srca in razuma. 2e tretje leto poteka, kar je naš slovenski narod začel prelivati krt Vendar sam ni vedel, za kaj. Svoboda, ta krilatica ga je vodila v smrt. Lepo zveni ta beseda. Še lepše je, če se uresniči. Mnogi narodi so zanjo dali življenje; oni, ki je niso cenili, so se stapljali ali neslavno izginjali. Tudi mi smo jo cenili in jo cenimo. Mislim, da ni Slovenca, ki bi svobode ne želel. To je znak, da je naš narod še mlad, še poln življenja, poln svetih idealov. Toda zgodilo se je ono, česar ni niti en pošten Slovenec želel. Izvršil se je zločin nad narodom, nad ideali. Te naše ideale, naša najčistejša čustva so vklenili izrodki, izmečki našega roda. Na čelo borbe za svobodo so se postavili oni, ki so nas privedli v propast, ki so našo državo kot črvi, leta in leta, grizli ter jo na koncu razjedlL In mi, mladi, idealni, smo jim še verjeli. Zanesli smo se s tokom čustev in želja. Predali smo se sovraštvu, razum se je umaknil srcu. Pričele so padati prve žrtve. Za njimi se je dan za dnem odpiralo stotine grobov in požiralo cvet naroda. Minevali so meseci. Ko smo v samoubijalskem besu s svojega telesa trgali svoje meso, smo cinično govorili: »Žrtve morajo biti!« — Bili smo pijani sovraštva. Um nam je zameglila in prelila topla kri naših bratov. In to je šlo svojo pot, dokler ni bila mera divjega opajanja polna. Pojavljali so se prvi znaki iztreznenja. Mnogi so se začeli vpraševati, kam to vodi. Začelo se je oddva.janje. Na eni strani srca polna sovraštva, na drugi duše polne ljubezni z razumom, na eni strani divji bes uničevanja, na drugi vdana, močna volja za ustvarjanjem, reševanjem. Še je tekla kri. Topla, bratovska kri. Še so se matere, žene in sestre zavijale v črnino. Mnogi niso mogli izruvati sovraštva iz srca, mnogi niso mogli vsaditi v dušo ljubezni, ker so oboje zavrgli. »Svoboda«, ki so jo prej nosili v srcu, je bila zalita s krvjo in le še mehanično trepetala na ustih. Sovraštvo je vsem napolnilo duše, jim bliskalo iz oči. Pljuvali so na one, si so nosili Ljubezen, Zasmehovali one, ki so hoteli graditi, ustvarjati, ko se je vse rušilo. Ljubezen je dajala moči, pogum: razum pa je vodil smotemo in začelo se je svitati. Vendar je bilo še daleč do dneva. Združili so se oni, ki so nosili ljubezen v sebi, v duši. Izrodki, napolnjeni s sovraštvom, z besom, so padali. Ali tudi mnogi izmed teh so sprevideli. Zamenjali so srd z ljubeznijo, podredili čustva razumu. Vedno več je bilo takih in ljubezen je jela premagovati sovraštvo. Strašna, rdeča pošast, ki je lomastila preko naših polja, gozdov in vasi, je začela pešati. Danes se zvija v zadnjih krčih. Iz težkih ran, ki so jih ji zadali zaščitniki zemlje in rodu, izteka njena kri, ki je besnela — v strasti uničevanja. Narod pa ozdravlja in celi svoje rane. In jutri, ko se bomo zbrali v svojem stolnem mestu, ne bo to samo zbiranje poedincev, ne smemo biti samo masa posameznikov, ki ne ve, kaj hoče. Naše zborovanje mora biti izraz čustev celega nareda, čutiti moramo, da smo eno in da hočemo eno. Napravili bomo trden sklep, da bomo prelivali svojo kri le za naš narod, ne pa za koristi tujih potepinov in plačancev. Postavili bomo mejnik v dobo naše zgodovine, težke, mučne zgodovine. Mejnik, ki bo znamenje začetka dela, miru in ustvarjanja! M.B. Napetost med Umbertom in njegovo vlado Milan, 28. jun. Kakor poročajo iz južne Italije, se je nadalje zaostrila napetost med državnim upraviteljem bivšim prestolonaslednikom Umbertom ter italijansko »vlado«. Umberto je očitno nasprotoval prisegi, pri kateri so kakor znano, ministri prisegli izključeno le »narodnim interesom Italije« in ne Savojski hiši, kot je bilo to doslej v navadi. V političnih krogih severne Italije smatrajo, da hoče ustanoviti državni upravitelj italijansko vojaško vlado z diktatorsko močjo, ki bi praktično pomenila konee parlametarne demokracije v zasedeni Italiji. Bonomljeva vlada pa je s svoje strani sporočila, da bo v doglednem času sklicala zakonodajno skupščino, ki bo odločala o bodoči obliki države. Z ozirom na sedanje zadržanje političnih strank pa bi zakonodajna skupščina gotovo proglasila republiko. Notranjepolitični položaj v zasedeni Italiji se je po zasedbi Rima izredno zamotal. Med političnimi strankami vlada velika napetost in je mogoče, da bo prišlo do hudih notranjepolitičnih borb. Badoglio bo vstopil v Bonomijevo „vlado" Milan, 28. jun. Kakor poročajo iz zasedene Italije, se bo Badoglio, kakor je to v časopisih objavil »ministrski predsednik« Bonomi, zopet vrnil v novoosnovano »vlado«. Badogliju nameravajo prepustiti zunanje ministrstvo. Tukajšnji politična krogi smatrajo, da bodo Badoglia ponovno sprejeli v vlado na izrecno željo Moskve, ki je protestirala proti njegovi izločitvi iz ' političnega življenja. Angioameriška letala spet nad Švico Bern, 27. jun. Angloameriškia letada so y nedeljo ponovno preletela švicarsko ozemlje. V raznih krajih je bilo prebivalstvi) alaimirasoo, *JUTRO* gt J4T ■^tst" « Četrtek, 29. VI1944 . » Samo ena pot — pot generala Rupnika V flnMJarakem radiu Je nflerag kot predstav u«k borbene na- cionalne mladine čitateljem in ostali Javnosti te mani publicist g. L Jenko Urbančič. Njegova tehtna hsva Janja, ki zaslužijo vso pozornost in vse uvaževanje, se glase: Prav nič ni važno, če govorim po radta v teh časih, ko se vrstijo mimo nas dogodki s filmsko naglico in pomeni vsaka nepremišljenost, vsaka neumnost greh in zločin, ne toliko nad samim seboj, temveč nad celoto, nad narodom, če govorim kot najmlajši slovenski novinar. Važnejša je resnica, ki je starejša od mene, ki je stara že dolga stoletja. To je resnica o vseh podlih nakanah izbranega ljudstva, 15 milijonskega Izraelovega rodu, ki se potika po svetu, in je redek njihov pripadnik, ki bi bil obrtnik, delavec ali kmet, tako kakor je tudi vsakdanje in običajno dejstvo, da so ti ljudje trgovci z orožjem, lastniki filmskih industrij in ljudje, ki imajo v svojih rokah domala ves svetovni tisk. Praznik Kristusovega vstajenja je bil za Slovence v letu 1941 v nasprotju s svojim bistvom: mi smo takrat izgubili tisto, kar Domeni vsakemu narodu ogromno, tisto, kar je organizirani izraz življenja in moči, izgubili smo svojo državo Jugoslavijo, ki smo jo ljubili. Vrgli smo jo lahkomiselno od sebe, kakor vrže v vodnjak neumen otrok novčič, veseleč se pri tem, kako bo železni novec plosknil ob vodno gladino v globini, šli smo v vojno za tuje interese, za interese nekih imaginarnih »zaveznikov«, tistih zaveznikov, ki razbijajo danes ne samo Evropo, temveč tudi naša mesta, šli smo v vojno za interese židovstva, za koristi internacionalnega komunizma. Spominjam se raznih trenutkov iz leta 1941. Ko je bil proglašen za polnoletnega kralj Peter II., je ljubljanska mladina manifestirala po ulicah. Bil sem tudi sam poleg, pa moram reči, da so manifestacije izpadle v pozitivnem smislu, pomeni, da smo klicali Jugoslaviji in Petru in nismo vzklikali proti Nemčiji, naši tedanji nasprotnici, kakor da smo podzavestno čutili, da naše nesreče ne bo kriva Nemčija, da je ne bo kriva niti nacionalno zavedna mladina, temveč nekateri drugi, tisti, ki odločajo za kulisami: general Si-movič in njegova pučistična klika, da bodo krivi temu tisti »zavezniki« Angleži, Sovjeti, rnasoni in nad vsemi temi, poudarjam, nad vsemi temi židje — zakleti sovražniki krščanstva in sploh vsega neju-dovskega sveta. Zaman je bilo. Prišel je puč. Po beograjskih ulicah stojijo tanki. Komunisti, ki so že pred nekaj tedni govorili, da je vojna koristna le za kapitaliste, prav tako kot je nesreča za proletariat, ter pozivali jugoslovanske častnike, podčastnike ln vojake, naj se ne odzovejo vpoklicu na orožne vaje, so dobili od Kominterne ukaz, da sedaj smejo biti patrioti in da celo morajo biti najboljši državljani. Razburkali so ulico s krilatico: »Bolje rat nego pakt!« Po radiu smo slišali proglas kralja Petra, proglas, katerega je bral običajni poročnik, medtem ko sam kralj kot državni poglavar za ves puč do zadnjega sploh ni vedel. Radio oddaja četniško pesem neprestano in neprestano, pravtako tudi najpodlejše izrablja in profanira himno »Bože pravde«. Tako so ustvarjali naši grobokopi sovražno psihozo napram Nemčiji in govorili o nevarnosti, ki nam sploh ni pretila, če bi ostali mirni in nevtralni, kakor smo bili. Vsi nepridipravi vedo, kaj se pripravlja, le mladi kralj sam je dobesedno ujetnik pučistov. Nemčija nI želela razpada Jugoslavije Vlada Dragiše Cvetkoviča, ki je bila trhla in nemočna, je podpisala pakt, katerega nam ni bilo treba podpisati, zakaj Nemčija ni zahtevala od nas prav nič drugega, poudarjam: prav nič drugega, kakor samo to, da ostanemo nevtralni, in to resnično in iskreno nevtralni. V interesu Nemčije nI bilo, da bo Jugoslavija politično in gospodarsko razbita. V interesu Nemčije je bilo, da postane Jugoslavija celo jačja in da kot vodilna država na Balkanu postane porok balkanske nevtralnosti in balkanske evropske pripadnosti. Da je to resnica in da bi lahko bila danos Jugoslavija večja kot je bila leta 1941, so nam najbolje dokazali dogodki sami. Nemčija bi dopustila in celo želela, da se naše državne meje razširijo. Primer realne politike pravega nacionalizma in treznega gledanja je Turčija, še danes stoji nevtralna in zaman se trudijo Anglo-Američani in Sovjeti, da bi jo spravili v vojno, zakaj turški politiki so pametni in predvsem hočejo svojemu narodu in državi dobro. To slednje pomeni tudi definicijo nacionalizma. Pripomniti je treba še, da Jugoslavija s pristopom k Osi ni bila prisiljena postaviti nobenega vojaka na fronto. Toda že v kratkem času po podpisu pa smo storili veliko neumnost, kaj neumnost, greh, zločinstvo: pljunili smo v obraz veliki Nemčiji in s tistim trenutkom izkopali sami sebi grob. To poslednje je večje zločinstvo kot pljunec v obraz. Zakaj slednje je škodovalo nam, ne pa Nemčiji, ki je prega-zila vso Jugoslavijo s svojimi motoriziranimi divizijami v takem času, kakršen je potreben za prepotovanje vsega tega ozemlja avtomobilistu v mirnih in normalnih razmerah. Poglejmo zopet Ljubljano v tistih trenutkih. Idealna slovenska mladina, poudarjam: idealna mladina se formira v dobro-voljske odrede. Ko odhajamo mladi dobro-voljci na železniško postajo po ljubljanskih ulicah, je Ljubljana mrtva, kakor da je izumrla. Toda eno je zanimivo: tudi komunistična partija Slovenije da nalog svojim članom, da vstopijo v dobrovoliske odrede. Kakšna sramota za nacionalno mladino, da se ji pridružijo ljudje, ki so še pred nedavnim trosili defetistične letake proti svoji domovini, sedaj pa že kričijo proti »fašizmu«. Na novomeški železniški postaji zapojejo ti breznarodni mednarodni brezdomovinci svojo pesem »Internacio-nalo«, pa morajo prav tako hitro utihniti, kakor so začeli, zakaj vsi ostali bi sicer z njimi obračunali na prav surov način. Pomislite: država je v vojni, komunisti pa pojejo pesem o mednarodnem brezdomo-vinskem proletariatu, ki se je zmenil za nas toliko kot mi za kakšno provinco na Kitajskem. Strupeno komunistično seme Komaj se je začela vojna, že je je bilo konec V Ljubljano pridejo savojski cesarski polki, tisti ljudje, katerim se je smejal vsak naš otrok. To so ljudje, ki so nam zasejali rdečo bolezen. Slovencev samih se je takrat polastila otrplost. Preveč se je zgodilo v tako kratkem času, da bi mogli vse dojeti. Le komunisti so se zavedli. Videli so ranjeno telo, ki je pripravljeno sprejeti vase rdeče klice. Ustanovila se je OP na pobudo in po načrtu KPS. Izvršni odbor je popolnoma rdeč, hlapci in orodje pa so pripadniki vseh strank, tako katoliške kakor tudi liberalne. Ko nastopi vojna med Nemčijo in Sovjetijo, proglasijo komunisti »svet boj okupatorju«. Tako govorijo, v resnici pa ljubimkajo s savojci, ki jih zalagajo z orožjem. Idealna in nacionalna mladina stopa trumoma v to od komunistov in samo komunističnim ciljem služečo organizacijo, ne zavedajoč se, da dela s tem proti svoji ideji, proti svojemu narodu. Lahko rečem, da so bili ljudje, ki tiste čase niso bili v OP, ali sila spoznavni in bistrovidni ali pa nezavedni komodneži, s katerimi si tudi domcbranstvo danes ne more pomagati, to so ljudje zlate sredine, katerim obljubljajo svoje plačilo komunisti, prav tako kot si tudi od naše strani ne morejo obetati prav nič dobrega. Tiste čase je bilo zaman pripovedovati ljudem, da je OF komunistična. To je bilo tudi nevarno, zakaj proglasili so te za izdajalca. Komunisti začnejo s svojimi starimi metodami, s terorjem. Po ljubljanskih ulicah padajo ljudje. Vesti o umorih se hitro raz-nesejo po vsem mestu in tudi po deželi. »Nekaj je že naredil«, govorijo ofarji; in ljudje tudi v resnici verjamejo, da je padli bil izdajalec. Kot prvi je bil obstreljen v Ljubljani človek, ki bi dal zanj roko v ogenj. Spremljal sem ga iz bolnišnice domov; še danes ima poleg hrbtenice v telesu kroglo. — Savojske oblasti gledajo cinično in flegmatično na atentate. Cinično zato, ker sovražijo Slovence, flegmatično zato, ker ni padel niti eden njihovih pripadnikov, čeprav so bili okupatorji. Padajo pošteni in nacionalni Slovenci, ki vidijo vse nakane komunizma in jih tudi razkrir.kavajo. Tudi naš general Rupnik je tisti, ki je od vsega početka vedel, kaj pomeni OF, in je zato hotel tudi to preprečiti. Tudi njega proglasi OF za petokolonaša in naredi nanj atentat, ki na srečo ne uspe. Savofska izdajalska igra Nato začne posebno poglavje internacij in preganjanja nekomurJstov s strani sa-vojskih oblasti. V internacijo pridejo vsi, samo komunisti ne, zakaj ti imajo najboljše zveze z okupatorjem. Komunisti ustvarijo psihozo z izdajalsko »belo gardo«, ki je sploh nikjer ni, ko pa je slovenskemu kmetu rdečega terorja čez glavo, izvleče iz senikov in skrivališč puške, ki mu jih niso dali savojski okupatorji, ter se z njimi upre rdečim teroristom. Začnejo praske med kmeti in komunisti. Savojci nazivajo komuniste rdeče partizane, kmete pa bele partizane. Zakaj oboji so ilegalni, šele iz tega se razvijejo vaške straže, tista »bela garda«, o kateri so govorili komunisti že preden se je rodila. Narod prihaja počasi k zavesti in prav nič čudno ni bilo, če si zagledal mladeniča, ki je bil še pred kratkim navdušen pristaš »osvobodilne fronte« pa je nosil sedaj črno bareto in puško. Savojski oblastniki podpirajo nntl-komunistične oddelke v toliko, v kolikor so slabši od rdečih, po starem načelu: v izigravanju je treba podpirati vedno šibkejšega. Usodna krivda bivših političnih voditeljev Potem pa pride usodni 8. september, dan, ki bo v svarilo za bodočnost vsem tistim omahljivcem in spor azumarjem, ki bi bili še tako naivni, da bi kdaj koli verjeli komunističnim prevarantom. Naši bivši strankarski voditelji, ki so bili poklicani in dolžni, da budno pazijo na ves politični razvoj in potek dogodkov, so odpovedali. Mar ni vedel vsak otrok, da se bo po Musso-linijevem padcu nekaj zgodilo, kar pomeni, da Nemčija ne bo pustila svojih čet v Italiji s prekrižanimi rokami. Vedelo se je, da komunisti komaj čakajo Badoglijeve kapitulacije. Popolnoma nedvoumno je bilo, da bodo nemške čete zasedle naše kraje in bodo samo one zmožne držati red. Vse to je lahko vedel vsak otrok. Samo naši politični voditelji tega niso vedeli ali pa niso hoteli vedeti. Oboje je greh. Mar je bilo tako težko izvleči iz denarnice eno samo liro, se peljati z električno železnico v št. Vid pri Ljubljani, stopiti do nemških merodajnih faktorjev in reči: »Mi smo z vami. Imamo oborožene slovenske proti-komunistične oddelke. Prosimo vas za pomoč« ? Toda to se ni zgodilo, zakaj ti naši politični voditelji so pričakovali Angležev, ki bodo prišli že kar čez 14 dni, pa bi bilo res nespametno mazati si roke s sodelovanjem z Nemci. Kaj bo z narodom, to ni važno. Bili so tudi taki, ki so dali navodila, da je treba na nemško vojsko streljati, v najboljšem primeru pa se proti komunizmu boriti ilegalno v hribih, brez nemške pomoči. Doživeli smo zato tudi več tragedij kakor sta n. pr. Turjak in Orča-rice. Zdravemu razumu kmečkega fanta, protikomunističnega legiorarja, se je zdelo popolnoma naravno sodelovati z Nemci proti komunistom, kakor se mu je zdelo tudi popolnoma naravno sodelovanje z Italijani proti domačim izvržkom, saj je prav dobro vedel, da tudi ti slednji sami, ki toliko govorijo o borbi proti okupatorju, v resnici sodelujejo z njim proti svojemu narodu. Naši politiki, strankarji m klikarji so tudi krivi, da se naša Ljubljanska pokrajina že takrat ni razširila r.a naše narodne meje. Rešilni korak generala R&pnika Odpovedali so vsi, ki ne bi smeli odpovedati, toda eden ni odpovedal. Fiden, ki ni bil nikoli narodni poslanec, minister ali šef kakršne koli politične stranke, fden, ki je bil vojak in je služil zvesto svoji domovini, to je bil general Rupnik. To je bil človek, ki je poslal svojega zeta, pokojnega stotnika Suvajdžiča na teren, pravtako kakor tudi svojega sina Vuka. Ta dva sta bila domobranska pionirja. Mladina, ki je razumela svojega generala in je komaj in komaj čakala, da bo dobila slovenskega Nediča, mu je tudi sledila. Mladina je bila tista, ki se je odtrgala od svojih bivših političnih strankarskih šefov in brez pomišljanja stopila v domobranske vrste, da se bori ramo ob rami z nemSkim vojakom za svoj obstoj in svoje življenje. Tako dočakamo 10. oktober, ko stopi na ulico s slovensko zastavo bataljon domobranskih pro- stovoljcev-nabo mikov in pokaže vsej Ljubljani in vsej domovini, da je tukaj. Ljubljanske ulice se tresejo, komunisti zaženejo histeričen in obrabljen krik o izdajalstvu, mlačneži pa postajajo srčnejšL General Rupnik je z domobranci in s pomočjo nemške vojske gospodar položaja. Javno mnenje se začne preobračati in domobranske vrste se večajo, dokler ne zrastejo do tisočev. Mislim, da mora slovenska mladina iskati vedno resnico in stvarnih dejstev ter vedno oznanjati svojo pravo pot, pot slovenskega naroda. Pri tem mora kričati na ves glas, kričati, da bodo neumneži oglu-šeli, kričati, da nas bo slišal ves svet, da nas bodo slišali tisti »zavezniki«, ki so nas oropali svobode, ki so nas pahnili v nesrečo, ki so krivi, da krvavimo, da nas bodo slišali oni, ki so skienili zavezništvo z jugoslovansko kraljevsko vlado, sedaj pa se pogajajo s komunističnim razbojnikom Titom in pljuvajo na svojo časi Kričati moramo tako na glas, da nas bodo slišali ti gospodje v Londonu. Kralj Aleksander, ki je hotel svojemu narodu vedno samo najboljše, se danes obrača v grobu, ko vidi, kaj so naredili izkoreninjenci iz njegovega kraljestva, iz kraljestva človeka, ki je bdi trezen, realen, dober, junaški, zaveden Evropejec, strasten sovražnik Sovjetije in židovstva, človek, ki je moral zato tudi pasti od masonske roke v Marseillu. Mnogokrat slišimo, ko hočejo nekateri dopovedovati, da so ubili Aleksandra NemcL To je laž. Nemci niso sovražili Aleksandra, vedno so ga spoštovali kot junaškega borca, vedno so ga čislali kot realnega politika, in zavednega Evropejca, kot. sovražnika komunizma in židovstva. Kakor že rečeno, so hoteli, da bo njegova država čim večja in kot taka resnični porok iskrenega miru in nevtralnosti na Balkanu. Angfsameričanl v službi boljševizma ln židovstva Danes lahko opažamo, da so postali komunisti sila predrzni, ker pričakujejo v najkrajšem angleških »zaveznikov«, toda zapomniti si morajo, da jih bo dosegla naša pest, zakaj imamo jih vedno pred očmi. Vsi tisti anglofili — ta beseda je prav za prav napačna, zakaj niso anglofili, temveč zmešanci — pa si morajo zapomniti, da bi bila vsa naša protikemunistična borba zaman, če bi naredili tako usodno napako in smatrali današnje anglo-ameri-kanske invazijske čete za kaj drugega, kakor za židovsko-komunistično orodje. Mar jim ni dovolj v svarilo Bonomijeva komunistična vlada v Italiji. Pasti je moral celo Badoglio, ki ni bil sovražno razpoložen napram komunizmu. Celo ta človek je bil premalo izdajalski, in so morali Angleži kloniti pred sovjetskimi zahtevami. Ali mislijo, da bi taki zavezniki postopali v naši domovini mogoče kako drugače, kakor postopajo v južni Italiji in v Franciji, kjer so linčali voditelja protiko-munistične lige v Bayeuxu? Kako se motijo! Mar se ne zavedajo, da če propade Nemčija, da propade tudi Evropa, ker jo bo pregazil komunistični valjar, in da bo padla ne samo Evropa kot celina, temveč tudi sam angleški imperij? Mar niso že komunisti z besedami in dejanji dokazali, da ne marajo za »buržujski« kapitalistični svet, tudi ne za angleškega, ne za a meri-kanskega. Mi priznavamo Angležem mesto, ki jim gre v Evropi kot narodu s svojo kulturo, dasi je Evropa kulturno ustvarila neprimerno več kot oni, priznavamo jim zgodovino, tako kakor tudi odrekamo naslov naroda Amerikancem. katerih kulturne ustvarjalce bi lahko našteli na prste. Ame-rikanci so ljudje brez nacionalne zavednosti, ker sploh niso narod. Angležev mi ne sovražimo in vprav zaradi tega, ker iih ne sovražimo, je naša srčna želja, da j h vrže Nemčija z evropske celine v morje. Vrže naj jih tako temeljito in tolikokrat, dokler se ne bodo spametovali in uvideli, da vodijo židovsko politiko, komunistično politiko, niti svojo in niti evropsko politiko. Zato želimo, da bi za vse tiste zločine, ki so jih izvršili s svojimi terorističnim napadi na Evropo in s tem pripravljali tla za komunistično revolucijo, okusili novo nemško orožje tako temeljito, da bodo videli, da je njihovo mesto samo v sklopu evropskih narodov skupno z Nemčijo proti azijatskemu, neruskemu in židovskemu boljševizmu. V tistem trenutku bodo resnični naši zavezniki, pravim resnični naši zavezniki, zakaj v tistem trenutku bodo Evropejci in kot taki proti-komunisti in sovražniki židovstva, v tistem trenutku tudi ne bodo več razbijali mest in kulturnih spomenikov ter morili civilnih prebivalcev, v tistem trenutku tudi ne bodo več razbijali mest naših bratov Srbov. Mi si znamo predstavljati Angleže v naši domovini samo združene z Evropo in z Nemčijo proti Sovjetiji in prav nič drugače. To niso samo naša žel je, tako govorijo tudi dejstva. Nekateri sicer računajo s svinčnikom, toda vprav zaradi tega se bodo ušteli, zakaj tako sklepanje je napačno. Mar se da s svinčnikom računati tudi to, da je nemški vojak danes najboljši vojak na svetu, medtem ko je angleški in še prav posebno amerikanski celo neprimerno slabši od sovjetskega? Mar ve angleški in amerikanski vojak, zakaj se bori? Zamorci, Kitajci in Indijanci se borijo proti Evropi zato, da dobijo po 25 letalskih terorističnih poletih v Ameriki brezplačno zemljiško parcelo. Nemški vojak in z njim tudi domala vsa Evropa pa dobro ve. kaj jo čaka, če zmaga komunizem, in se bo borila na smrt in življenje. Te misli, ki sem jih povedal, se zdijo marsikomu čudne in celo izdajalske, pravtako kot po se zdele marsikomu leta 1941 in 1942 izdajalske besede, da je »osvobodilna fronta« komunistična. Danes ve to že vsak, ki hoče vedeti. Pravtako bo prišel čas, ko se tudi besede o Angležih in njiho- Čitajte in skrbno zasledujte opozorila in'navodila o zaščiti pred letalskimi napadi, ki izhajajo dnevno v časopisju. Ne pozabite na te objave ter se točno ravnajte po njih! Ali veste, kako je ravnati z ročno brizgalnico, gasilsko metlo in kako se gasi s peskom? če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati. odbijanju Mdom, te je Sovjetiji, ne bodo zdele izdajalske, temveč resnične in poštene. Zaman bd biLa vsa naša dosedanja borba proti komumiznOT, kakor je paman zdraviti izpužčaj na koži, ko je vendar znano, da je izpuščaj samo znak zastrupljene krvi, zaman se je boriti proti komunizmu, če ne vidimo pri tem režiserja današnje svetovne drame, Žida, ki ne vlada samo nad Sovjeti temveč tudi v Ameriki in Angliji, pravtako bi bila zaman vsa dosedanja borba, če bd storili tako neumnost, da bi se dali zbegati od komunistov, ki jim gre to najbolj v račun in verjeli nekoč v bližnji bodočnosti mogoče, da so Angleži že v Trstu in da je sedaj že čas, ko se morajo vse pozitivne sile združiti proti »okupatorju«, da je prišel čas, ko mora vsaka stran nekaj pozabiti, čas. ko so tudi komunisti že pristali na to, da bodo nosili jugoslovanski grb z znakom kralja Petra. To bi bilo usodno za nas, zakaj nemški vojak bi imel, če ne več poudarjam: če ne več, vsaj toliko moči, da bi zbrisal z zemlje z represaliiami naš ubogi milijon. Potem bi bilo prav vseeno, če bi Angleži tudi prišli, zakaj naši anglofili. da uporabljam ta izraz, ki ni točen, se prav tako ne bi mogli veseliti njihovega prihoda, iz preprostega razloga, ker jih več ne bi bilo, ker bi bili mrtvi. Zaupanje in disciplina! če so te besede, ki sem jih povedal kot mlad slovenski nacionalist, resnične, potem morajo stopiti vsi tisti, ki danes ne najdejo prave peti, za nami in oznanjati rcsnico na ves glas. Oznanjati jo morajo z živo in s tiskano besedo, med tovariši in v šoli ter v uradu in v trgovini, prav tako kakor na cesti in na trgu. Kdor nam prizna, da smo govorili resnico, se monl po resnici tudi ravnati. To pomeni, stopiti mora za našim vodjem, za preizkušenim in svojo domovino ljubečim generalom Rupnikom, za katerega lahko rečemo ve51-Jul« in »54-Jul«. Zaradi dodelitve mesa morajo biti vsi mesarji v petek, dne 30. junija ob 15. uri v Mestni klavnici. Nakazilo vina Gostinski obrati in točilnice vina v občini Ljubljani, katere so popolnoma brez vina in za meseca maj in junij niso dvignili nakupnic za nabavo vina, prejmejo nakupnice v petek, dne 30. t m., za obrate z začetno črko K in L. Nakupnice deli Prevod. Novi trg 4/III, soba št 18 Vino bodo prodajale sledeče veletrgovine vina: Barbič Marin. Malenškova 7, Bolaffio-Pressl, Gosposvetska 13; Leva-nič Josip, Lepodvorska 14, Gostilničarska nabavaljalna zadruga, Kotnikova 12, Pe-riš Peter, Gosposvetska 43. Kdor pride po nakupnico, mora predložit register za točenje alkoholnh piljač dotičnega obrata. Naročite se na romane »Dobre knjige" = Iz trgovinskega registra. VpisaH sta se nastopni tvrdki: »Gramozoiom Verd«, družba z o. z v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 lir, od tega vplačano v gotovini 130.000 lir, v stvarnem vložku pa 70.000 lir; poslovodje Jarosiav Breuer, stavbenik, Marija Jesih roj. Breuer in dr. Janko Orožen, notarski pripravnik, vsi v Ljubljani); »Sirk«, tovarna metel, Go-ljevšček & Fleša v Ljubljani (tovarna metel, krtač in vseh v to stroko spadajočih izdelkov). — Fri »Lesni«, družbi za eks-port lesa z o. z. v Ljubljani v likvidaciji je bil izbrisan likvidator Slave Simončič, vpisan pa novi likvidator Staš Javornik v Ljubljani, Beethovnova 6. = Iz trgovinskega in zadružnega registra. Pri tvrdki Salus d- d. v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega sveta mr. ph. Josip Ančik, vpisan pa član upravnega sveta mr. ph. Mihael Klanjšček. lekarnar v Ljubljani — Pri Mizarski zadrugi v Ljubljani, z. z o. j. v likvidaciji, je bil vpisan v smislu § 65 zakona o gospodarskih zadrugah nadaljnji likvidator Rakovič Franjo, revizor pri Zavodu za zadružništva-— Pni Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov v Ljubljani je bil izbrisan čian upravnega odbora Leopold Dobrajc, vpisan pa Viktor Zaje. mizarski mojster v Ljubljani = Sprememba regulacije v S'škt. Meftna občina namerava na podlagi §§ 8., 9. in 12. gradbenega zakona spremeniti regulacijski načrt bivše občine Zgornja Šiška iz l£ta 1910., in sicer v območju med Celovško cesto, Gutsmanovo ulico, gorenj t ko železniško progo ter Obirsko ulico. Stari regulacijski načrt je zastarel in nepopoln in se je zazidava dejansko že doslej izvajala drugače, ker načrt ni ustrezal potrebam mesta in razvoju zazidave. Načrt je imel vrhu tega le regulacijske črte, ne pa predpisov v načinu zazidave ter višini zgradb. Novi regulacijski načrt bo skupaj z uredbo o njegovem izvajanju in gradbenim pravilnikom javno razgrnjen interesentom na vpogled na tehničnem odekiku mestnega županstva. Nabrežje 20. septembra (Kresija), II. nadstr., soba 41, v dopoldanskih urah od 8. do 12., in Sicer mesec dni, počenši s 16. dnem po objavi tega razglasa v »Službenem listu«, (to je od 14. julija naprej). Interesenti imajo v tem času, naj-delj pa v 15 dneh po preteku roka, pravico vložiti pripombe zoper načrt, uredbo in pravilnik in so dopustni ugovori glede kršenja zakonskih predpisov o postopanju in glede ogrožanja javnih koristi po občin-« sikrem oblastvu. = Gospodarske vesti z Gorenjske. V kranjskem trgovinskem registru je bila vpisana Okrožna hranilnica v Kranju s podružnicama v škofji Loki in št. Vidu ob Savi. Upravni odbor hranilnice tvorijo: kot predsednik Fricdrich Morth, župan v Kranju, kot člani pa: Hans Loscher, veletrgo-vec v Kranju, Johann Eixelberger, okrožni vodja kmetov in posestnik v Cerkljah, Maks Fok, industrijec v Kranju, in Nikolaj Len-ček, notar v škofji Loki. Kot prokurist je vpisan Lovrenc Horšič. — Kranjsko lekarno Fr. šavnik je vzel v zakup Radoslav Re-bek, lekarnar v Kranju. — Nemško-brvatski sporazum o cenah. Pri zadnjih zasedanjih nemško-hrvaškega vladnega odbora v Zagrebu in Berlinu jej bil sklenjen sporazum o izenačenju cen V gospodarskem prometu obeh dr/.av. Namen tega dogovora je, preprečiti nadaljnje zmanjševanje hrvatskega izvoza, ki je nastalo zaradi vedno višjih cen na Hrvatskem. ter preprečiti prekomerne trgovske dobičke, ki so nastali zaradi velike razlike med nemškimi in hrvatskimi cenami. Cene nemškega izvoznega blaga so po tem dogovoru petkrat tako visoke, kakor so bile v aprilu leta 1941. = Madžarski žldje smejo kupovati samo ob določenih urah. Madžarska vlada je izdala naredbo, po kateri smejo madžarski židje, ki so obvezani nositi židovski znak, kupovati v trgovinah, na tedenskih sejmih kakor tudi na trgu samo ob določenih urah, in sicer dve uri na dan. Za kršitelje tega predpisa veljajo stroge kazni, in sicer do dveh mesecev zapora. Kazen ne velja samo za žida, ki kupuje v nedovoljenem času, temveč tudi za prodajalca, ki proda Židu ob takem času. = Fantastični dobički angleških družb za pridobivanje diamantov. V teku sedanje vojne se je v znatnem obsegu pove-časa potrošnja industrijskih diamantov, ki so potrebni za obdelavo materiala v raznih strokah oboroževalne industrije. Družba za pridobivanje diamantov De Bears je za leto 1944. plačala 70°/« dividende nasproti 40% v prejšnjem letu. Sedaj izplačuje novo 30% vmesno dividendo. Družba Consolidated Diamond Mineš pa je za lansko leto plačala 45% dividende nasproti 157e v prejšnjem letu. SAMO ENA POT - POT GENERALA RUPNHCA! V četrtek vsi na veliko narodno zborovanje na Kongresnem trgu! Gosi', to je bila — tam v sredini 16. stoletja — čarobna beseda za vse glasbo ljubeče kroge v Italiji. Kdor je mislil, da ima nekaj nadarjenosti, se je hotel naučiti.novega, modnega godala. S presenetljivo brzino si je zato osvojilo svet in odrivalo s svojim svetlim, sladkim glasom večje temneje pojoče viole in druge podobne instrumente. Že v tistem času pa je spoznalo mnogo ljubiteljev glasbe, da je med goslimi in goslim: velik razloček, še posebno velik sloves so imele gosli cremonskih goslarjev. Odposlanci tujih knezov in kupci iz mnogih dežel so prihajali v staro mesto Cremono ob Padu, da bi sd omislil; takšne mojstrske gosli. Tam so rezali, rezljali in stružili od sredine 16.'stoletja najbolj znani izdelovalci gosli svoja dragocena glasbila. Prvi med njimi je bil Andrea Amati, potem so prišli njegovi dediči z Nikolajem na čelu; iz njihove šole je izšel Stradivari, kralj med goslarji njemu pa je saredil poleg drugih veliki Gusmeri del Gesu, ki so njegove izdelke dolgo časa le malo upoštevali, a spadajo danes med tiste, ki sd jih poznavalci najbolj žele. Mojster iz Absama Toda sveta si niso osvojile samo cremonske gosli. V Absamu na Tirolskem je izdeloval tudi Jakob Stainer svoje mojstrovine, ki niso ljudje po njih nič manj povpraševali kakor po Amatijevih geslih. Prav kmalu so jih začeli posnemati po Nemčiji. Franciji, Angliji m celo v klasični deželi goslarske umetnosti v Italiji. Prve Stainerjeve gosli so se pojavile na trgu v Hallu leta 1639.. a kaj se je zgodilo z mnogimi njegovim izdelki, še danes ne ve nihče povedati. Stainerjeve gosli so namreč zelo redke. Pripovedujejo, da jih je šlo ob odpravi samostanov po cesarju Jožefu mnogo v prodajo in da so se počasi izgubljale v tujino. Marsikatere goali, ki veljajo danes za Stainerjeve, so Ie delo njegovega učenca Klotza. Tirolski mofjster je prodajal svoje instrumente po dvanajst do petnajst goldinarjev. Za posebno lepe izdelke je dobival tudi po osemdeset goldinarjev, a kmalu po njegovi smrti jim je cena narasla na osem sto do tisoč goldinarjev. Ni čudno, da so se začele pojavljati vmes takšne, ki jih ni bil Stainer nikoli videl, pa so hotele veljat; za njegove. Tako je Die Werkstatte eines Geigenmachers — V delavnici gosli Die Violine des Geigenmachers Guarqeri — Vljolina, ki jo je izdelal goslar Gtrarneri vsaj bilo zapisano na Rsfkfh, kakršni so nalepljeni v notranjosti vsakih boljših gosli. S ponarejanjem teh listkov se je razvila cela industrija že ob začetku 18. stoletja, in sicer najprvo na Francoskem, potem v Italiji. Neki angleški gosJar, ki je šlo skozi njegove roke mnogo popravila potrebnih instrumentov je v čas« dvajsetih let naštel 84 gesli, ki so bile označene s Stradivarijervim listkom, 140 gosi: je bilo opremljenih z Amatijevim, okrog 200 pa s Stainerjevim listkom. A niti ene izmed teh gosli niso bile Stradiivarijeve, Amatijeve ali Stainerjeve. Pogosto so goljufi iz starih mojstrskih gosli jemali izvirne listke, jih nadomeščali z novimi, one pa potem vlepljali v slabše instrumente. 246 mojstrskih gesli v podstrešju Bolj ko za Stainerjeve gosli je znana usoda Stradivarijevih izdelkov. Veliki goslar jih je ustvaril nad tisoč, nekateri raziskovalci pravijo celo tri tisoč. Izmed teh poznamo zgodovino kakih šest sto. Njih zgodovina je pogosto prav zanimiva. To velja na primer za gosli, ki jih je mojster izdelal 1716. in so znane pod imenom »Messias-Strad«. Našli so jih po zaslugi italijanskega tesarja Luigia Tarisia. Ta je prodajal in zamenjaval stare gosli, ki jih je hranil v svojem bornem stanovanju v Milanu. Mož je bil čudak, ki ga je plemeniti zvok starih mojstrovin manj mikal kakor njih zunanja lepota. Leta 1827. je potoval peš v Pariz m prodal tam šestero gosli. Med poznavalci so zbujale velikansko pozornost. Moža, ki je bil oblečsn kakor berač, so pozvali, naj prinese še kaj takšnega v Pariz. Ob svojem dragem obisku je pripovedoval da ima v svojem stanovanju v Italiji najčudovitejše gosli na svetu, da se pa od njih ne more ločiti. Leta 1854. je umrl in tedaj je pariški goslar Vuilaume pohitel do njegovih s/vojcev. Gosli, o katerih je Tarisio govoril tolikokrat z navdušenjem, je v resnici našel in se prepričal, da ni bil tesar prav nič pretiraval. Kupil pa ni samo te mojstrovine. V podstrešnici je bilo nič manj ko 246 gosli starih mojstrov, kj so mu jih nevedni dediči prodal: za borih 80.000 frankov. To je bil največji zaklad gosli, kyr so jih kdaj odkrili Samo gosli z označbo »Messias-Strad« so leta 1890. prodali za vrednost današnjih 400.000 Dr goslarju Hillu v Londonu. a Hill je kmalu nato prejel zanje en in četrt milijona lir. Med Tarisiovo zapuščino so bile tudi ene izmed najlepših Guarnerijevih gosli, ki jih po glasa niso dosegale niti stradavarke. Kupil jih je neki učitelj iz Leipziga, potem so prišle za 17.000 maTk v last slovitega goslača \Vilhelm- ja, nazadnje so jih prodali v Berlin. b Ponarejevalec na debelo Prej omenjeni francosk; goslar Vuillaume je bfl eden najbogljših posnemovalcev starih mojstrskih instrumentov. Izdelal jih je skoraj tri tisoč in mnogi med njimi, ki jih je opremil 9 ponarejenimi listki, veljajo še danes za Stra-divarijev izdelek. Vuillaume, k; se je izborno razumel na kupčije, in francoski učenjak Sa-Vart sta v ostalem mnogo dragocenih gosli žrtvovala svojim raziskavam. Hotela sta odkriti skrivnost krasnega zvoka, ki odDkuje gosli velikih Italijanov. V mnoge Vuilaumove gosli Topovski: Na naborih sem zmeraj kratko opravil. Čim me je pogledalo preoirljivo zdravnikovo oko, že je vojak, ki je delal zapisnik, zapisal: začasno nesposoben. Kljub temu sem bil mnenja, da te časti n;scm vreden, zato sem četrtfč — zadeva se je namreč leto za letom ponavljala ■— proti ponovni taki odločitvi ugovarjal. Člani kom sije so vzeli moje pomisleke na znanje, vendar so sklep odložili do prihodnjega leta. Morda da sc bedo takrat ujemali z mojim mnenjem. .. Imeli so prav na vsej črti. Potem pi je prišla vojna. Postal sem telefonist. Kmalu na to sem lyl dodeljen štabu bataljona. Poveljnika, mladega majorja, smo imeli vsi radi. Ril je starešina v pravem pomenu besede. vo;ak in tovariš. Njegove odločitve so bile zmeraj premišljene, obenem pa nagle, naravnost bliskovite. Zmeraj je znal najbolj učinkovito ukrepal, nad vse je ljubil red in disciplino in sam sc je redu 'n disc-plini brez pridržka pokoraval, skratka, bi! je vzoren vojak. Major Dunne. tako se je moj poveljnik imenoval. se je bil pred kratkim poročil z deset let mlajšo mladenko, ki jo je ;mel srčno rad, kakor tudi ona njega, ver,dar zaradi tega ni zanmarjal svoje dolžnosti. Le včas'h se je v svoji uradni sobi zamislil Skrivaj sem ga opazoval, stoječ ob telefonu in brzoiavu, kako je prenehal pregledovati papirje pred seboj in poged mu je zaplaval v neznane daljave... Toda le za nekaj trenutkov ... Že se je vrnil cdbegli duh v njegovo atletsko telo :n velike, odkrite oči so se srepo zaničile v uradne papirje na veliki pisalni mizi. Nekega dne pa ga je dalj časa premagovala otažnost. Najmanj četrt ure je negibno strmel pred se, nenadno pa se je zdrznil, se obrnil proti meni in me poklical: »Kaplar Peter!« »Ukazujete, gospod major! sem strumno trč""l s petama. Začudeno me je pogleda! in zazdelo se m11 je, da je iz neznanega vzroka zašel v zadrego. Potem pa me je vprašal: »Ali ti ugaja moja žena?« »Nepop'snoi, gospod major,« sem iskreno zatrdil. »Srečni ste lahko, da imate tako ženo.« In rad bi bil rekel še kaj. »Misliš?« je negotovo rekel major in na obraz mu je legla senca, da me je čudno spre-letelo po hrbtu. Potem 90 je spet zamislil in ko je zapuščal urad, je bil njegov korak negotov :n truden. Naslednji, dan popoldne je prišlo povelje, da moramo takoj na bojišče, čez eno uro smo bili že na poti, čez tri dni pa smo v prvi črti že pričakovali sovražnkov napad. Ležal 9em pred štabno podzemeljsko utrdbo, s slušalkami poljskega telefona na ušesih, in sprejemal. Nenadno pa »o iz višjega poveljstva zahtevali majorja, prav v trenutku, ko nas je začel sovražni obstreljevati, zato sem na ve9 glas za-vpil: »Gospod major Dunne, telefon!« In že je bil zunaj. Naglo sem snel slušalke in mu jih podal, sam pa. se odmaknil pol metra stran, da je mogel leči na moje mesto. »Od višjega poveljstva.« sem mu še zavpil na uho, in n'9em dobro izgovoril zadnje besede, ko je prigolčal šrapnel, padel na vrlega poveljnika in ga raztrgal, mene pa. ki sem se ga skoraj dotikal, ni nitf opradcal... so vdelam baje deli starih mojstrovin. Podobno usodo kakor »Mesijeve gosi:« je imela svetovno znana »Bettsova stradivarka«. L. 1825. jo je borno oblečen možak ponudil londonskemu izdelovalcu glasbil Arthuru Bett-su v nakup. Ko je ta godalo očistil in opazil, da je kupil ene izmed najlepših Stradivarjevih gosli, je hotel neznanemu možakarju nekaj doplačati. Toda ta je izginil in se ni javil nikoli več. Zakaj se je skrival, ni nihče dognal. Gosli so prišle najprej k Vuillaumu v Pariz, potem v Antwerpen. potem v Nemčijo. Njih cene dovolj zgovorno kažejo njih vrednost. L. 1878. jih ie kupil Lcndončan George Hart za 16 000 lir današnje vrednosti, 1886. vojvoda Campo-selicejski za 240.000 lir. 1891. je plačal Hill v Londonu zanje 380.000 lir, nato so prišle glas-gmvškemu klavcu VVadclu za 700.000 lir v roke, nazadnje jih je kupila baronica Vilma de Boeselager za 1,200.000 lir. Žalostne usode je bila deležna znamenita »Herkulova stradivarka«. L. 1907. so jo ukradli nekemu virtuGzu v Petrogradu in odtlej je ni nihče več videl. Instrument je izdelal Stradivari 1732. Izgubljena duja Naravnost tragično usodo pa je učakala stradivarka carja Nikolaja I. Carska rodbina jo je dala na razpolago prvemu koncertnemu mojstru dvornega orkestra. Nekega dne je dragoceno godalo izginilo — nekdo ga je bil ukradel. Pozneje So ga izsledili v Berlinu in za 6000 rubljev se je vrnilo v Rus jo. Neki gesla r je znal lastnika teh gosili pregovoriti, da bi jih bilo treba nanovo lakirati, kajti bile so na zunaj \ resnici zelo zanemarjene. Goslar je trdil, da ima lak. ki ga je bil izdelal po receptih cremonskih mojstrov. Ko so pa instrument po tej obravnavi prvič preizkusil. s0 z grozo ugotovili, da je svoj prejšnji prekrasni glas popolnoma izgubil. Zaman so bil; vsi poskusi, da bi mu ga znova vrnili — izgubil je svojo dušo za vedno. Svoje zadnje gosli je izdelal Stradivari v starosti 93 let. Tiste, ki veljajo za zadnje, imajo listek z opombo »d'anni 93« ter jih imenujejo »violino labodjega speva«. Te gosi; so danes baje v rokah nekega brazilskega goslača v Buenos Airesu. Kot ene najstarejših gosli veljajo tiste, ki so bile nekoč 'ast mestne zakladnice v Innsbrucku. Izdelal jih je ustanovitelj prve goslarske šole v Bresciji Gasiparo da Salo. ki ga smatrajo s Tieffenbruckerjem za izumitelja gosli sploh. Umrl je 1. 1609. Častitljivi instrument je v 17. stoletju kupil kardinal Pietro Aldo-brandini za 3000 dukatov ter ga pozneje daroval mnsbruški zakladnici. Ko je Napoleon vdrl na Tirolsko, je neki francoski vojak ukradel mojstrovino, ki je imela namesto polža izrezljano deško glavico — baje delo Benvcnuta Cellinija. Vojak jo jc prodal dunajskemu bančniku Raczku. ki jo je poklonil norveškemu vir-tuczu Oleju Bullu. Po Bullovi smrti jc godalo prišlo v bergenski muzej, kjer sanja pod steklenim zvoncem o svoji veliki preteklosti. Paganinijev najljubši instrument Podobna je bila usoda Paganirtijevega najljubšega instrumenta, ki ga je kralj med goslači nazval »top«. Izdelal ga je 1741. Giusenne Guarneri del Gesu, Paganiniju pa ga je daroval nekj ljubitelj glasbe iz Livcrna. Po Pagani-nijevi smrti je postalo lastnik slavnih gosi' njegovo rodno mesto Genova, kjer počiva isto tako pod steklenim zvonccm v mestni hiši. Štirideset let pozneje so izročil- godalo nekemu Paganinijevemu učencu, da bi preizkusil njegov glas. ki je bil kakor prej prekrasen. Leta 1908-so sklenili n-i občinsk' sej:, da bodo instrument na leto skrbno pregledali in dvakrat preizkusili njegov glas, kajti to bo njegovi ohranitvi samo * prid. Paganini je v ostalem zapustil še osem dragocenih Guarneri jevih gosli, ki so jih po njegovi želji prodali virtuozu Beriotu. Emestu Li-pinskemu. MoIiqueu. Mavsedru. Bullu Spohru in Vicuxtempsu. Beethoven je imel dvoje Amatijevih gesli ter neki Guarneri je v instrument. Obe amati-jevfci sta za svet utihnili, ker ju hranijo v muzeju glasbene visoke šole v Charlottenburgu. Mnogo drugih mojstrskih instrumentov je last zasebnih zbirk in muzejev. Pogosto gTe po svetu novica, da so kje v kakšni ropotarnici odkrili pozabljene cremonske gosli. Običajno se potem izkaže, da imajo ponarejen listek ali da navzlic svoji stari zunanjost: nikakor niso stare. Če Da pomislimo da poznamo komaj polovico instrumentov, ki so jih zgradili veliki mojstri, ne moremo izključiti, da bi se ta ali oni v resnici ne našel. ŠPORT Derby ali kaj? Četrta tekma med Ljubljano in Hermes om — ob 18. na stadionu v Šiški Po neuspelem poizkusu pretekle nedelje, da bi Iztok izvabil na mejdan Her-mežane, so zdaj Herrn ežani pregovorili za prijateljsko tekmo — SK Ljubljano. To pomeni, da se bosta danes spet enkrat — in sicer četrtič v sezoni — srečala oba glavna predstavnika ljubljanskega nogometa. Če tako sodimo, potem gre v današnji tekmi za krajevni »derby«, ki naj izravna dosedanje rezultate vsaj toliko v prid Her-mežanov, da ne bo Ljubljana — vsaj s številkami — govorila o popolni premoči in samo slučajnih uspehih tega nasprotnika. Tri dosedanja srečanja so dala naslednjo bilanco v številkah: 5:1 v točkah in 11:2 v golih in ta gotovo ne govori o enakovrednosti obeh ena.i stori c. Zato Hermes komaj čaka in je zdaj tudi dočakal obračun, pri katerem ima tudi Se prednost domačega igrišča. Po vsem tem je današnja tekma vendarle »derby« — vsaj za moštvo gostitelja. Tekma bo ob 18. na stadionu v Šiški s predtekmo ŽSK Kermes — SK Ljubljana mladina ob 16.30. Iz Zbora nogometnih sodnikov. Za tekmo Hermes—Ljubljana delegiram g. Makovca, za predtekmo g. Dolinarja. — Predsednik. PlavaM tečaj za vlšjješolce V teku letošnjih počitnic bo v Ljubljani več športnih in telovadnih tečajev, ki se jih bodo udeleževali višješolci in višješolke, ki čutijo veselje do plavalnega športa, lahkoatletike, tekmovalnih iger ali sodobne orodne telovadbe. Po smernicah s konference Slovenske športne zveze pomenijo ti tečaji prvi korak k vzgoji bodočega tekmovalnega naraščaja. Tečaji bodo ločeni za dekleta in fante, pouk (trening), pa bo po trikrat tedensko. Priprave za počitniške dijaške tečaje so v glavnem že zaključene. Zlasti veliko zanimanje so pokazali dijaki za plavalni šport, ki ima v Ljubljani že lepo izročilo. Dijaki bodo prihajali k treningom ob ponedeljkih, sredah in petkih, dijakinje pa ob torkih, četrtkih in sobotah. Razdeljeni bodo v tri oddelke po 25 učencev (učenk), treningi pa bodo trajali vsakokrat od 9. do 11. ure. Po dvakrat tedensko bo plavalni pouk v kopališču Ilirije, po enkrat tedensko pa obvezen dopolnilni šport na igrišču (za dekleta v Tivoliju, za fante pa na stadionu). Učenci, ki so se priglasiH r. športne tečaje, bodo o počitnicah oproščeni razširjenega potika šolske telesne vzgoje. Učno gradivo za plavalne tečaje obsega tri skupine: a) specialne pred vaje za plavalce na suhem in v vodi; b) urjenje prsnega, prostega (crawla) in hrbtnega plavanja; urjenje startov, obratov in štafet; <4 reševalno plavanje. Posebna pozornost bo veljala urjenju treh glavnih načinov plavanja. Vztrajno plavanje bodo gojili zaradi racionirane prehrane samo do 400 m, hitro plavanje pa na 50 m in 100 m. V okviru plavalnega tečaja bo dana tudi možnost, da se bodo učili vvaterpola (samo fantje) in skokov v vodo. Tako bo doba slovenski plavalni šport letos poleti okrog 150 temeljito in vsestransko izurjenih nara-ščajnikov in naraščajnic, ki bodo ob svojem času okrepili vrste naših plavalnih klubov. Oba plavalna tečaja bo vodil prof. Drago Ulaga s sodelovanjem šolskih športnih strokovnjakov in tekmovalcev SK Ilirije. Začetek tečajev bo objavljen v športnih rubrikah ljubljanskih dnevnikov. Obvezna konferenca za tečajne učitelje bo v soboto 1. julija v kopališču SK Ilirije. Kalcedon Kalcedon je pressojna rudnina bele. sive. modre ali rumene barve ter obstoji v glavnem iz kremenčeve kisline. Kot glavna grozdnata sestavina ahata izpolnjuje mehurja ste prostore v baza I tu. Pogosto je njegova oblika zelo lepa jn tvori okamenelo snov pradavnih školjk. Dimasto, pegasto ali mahovo risani kosi se imenujejo mokke. Najdragocenejši so globoko črni ali modri kamni, ki jih je pa razmeroma redko najti. Rezarji draguljev obdelujejo kalcedon vseh vrst najrajši. Veliki umetniki so izdelovali in še izdelujejo iz njega geme in kameje, k: so jih n. pr. vladarji nosili kot pečatnike za svoje poslanice in tajna poročila, vdelane v težke prstane. Aleksander Veliki je dal Pirgotehi iz-rezat: svojo podobo kot kamejo iz velikega, večbarvnega kalceden3. Najlepše kamne dajejo rudniki v Guzuratu (Vzhodna Indija) ter v Uralu. V carski brusil-nici, ki jo je uredila Katarina II. že 1. 1755. ▼ Jekateringradu, so obdelovali kalcedone z LTra-la in Sibirije ter so prihajali potem na vse evropske trge. Mnogo znamenitih ter zanimivih osebnosti sa je izbralo kalcedon za svoj najljubša kamen ter ga nosilo vse svoje življenje, v lepih in grdih dneh. dokler ni padel zadovoljnim dedičem v roke. Med temi osebnostmi je b"l na primer knez Alcksej Orlov, znani razvratnež in carski ljubljenec, ki je 1. 1762. lastnoročno zadavil Petra III. in osem let pozneje v trdi pomorski bitk; unč:l večji del turške vojne mornarice. Sivomodri kamen je nosil skupaj z drugim; cveti iz kraljestva draguljev na svoji maria!ski pa!'ci. Naj še omenimo, da velja kalcedon za kamen meseca junija in oseb. ki so se redile v znamenju Bika. Takšnim ljudem pripisujejo pristaši astrologije, kakor znano, družabno čud. veselje do narave in umetnosti ter do vseh užitkov, ki jih proži naša zemlja. Vse stroške za napravo in ureditev klonišča v okviru predpisov nosi hišni lastnik; ker pa gre za varnost vseh stanovalcev in je sploh protiletalsko zaščito treba razumeti kot tovarjško obrambo proti skupni nesreči, je samo ob sebi razumljivo, da mora po svojih močeh s prostovoljnim delom pri urejanju hišne zaščite pomagati vsak stanovalec. Križanka št. 46 Besede pomenijo: Vodoravno: L kraj na Koroškem, 5. slovenski pesnik, 16. arabski poglavar, 17. podoba, vzporeditev, 18. slikar uporablja vodne in oljnate, 19. kača, 20. veznik, 21. okrogli kuDi, obli vrhovi, 23. pokvarjen, nezdrav, propadajoč, 24. reka na Kitajskem, izvira v gorovju Jablanoj, 25. vzpetina, hrib. 27. kazal ni zaimek, 28. število, 30. okrajšano moško ime, 31. šega, običaj, 33. roka, 36. okrajšan veznik, 37. znak za kemično prvino, 39. razdražena, oddeljena, 41. privlačno, polno zanimivih dogodkov, 42. kovina, 44. kratica za valutno enoto, 45. začetnice imena velikega otoka vzhodno od Avstralije, 47. moško ime, 48. v pravici, 49. tudi tako, brez tega, kljub temu, 51. sočivje. 53. kratica za. circa, 54. rastlina z rozgami, 55. slovenski pesnik in pisatelj, 57. šolska potrebščina, 59. slavnostna obleka, 60. za slovensko leposlovje zaslužen mož, urednik »Slovenskega glasnika«, 61. prevare, zvijače. Navpično: 1. ureditev vodne struge, 2. drugi kalif (634—644), 3. ni arijske rase, 4. znak za kemično prvino, 5. pritok Urala, 6. poleg, zraven, 7. zavoj, paket, 8. država v Aziji, 9. požira, 10. vzklik, 11. začetek abecede, 12. gol, 13. neke barve. 14. žensko ime, 15. Prešernov prijatelj in kriitik. po rodu Čeh (1799—1852), 17. mssto v Srbiji. 20. neposredna vzrok. 22. ime pokojnega -vodje bivše hrvatstoe kmečke stranke, 25. ime katoliškega opata svetnika, ki ga koledar navaja 16. oktobra, 26. pristanišče v Arabiji, 28. gost pri poroki, 29. red, klasifikacija, 32. sredi Kranja, 34. število, 35. grška boginja krivice, 38. nadležen, slabe volje. 40. pozitivne elektrode, 43. del noge, 46. dve palici, deski, pravokotno druga na drugi, 48. vrsta žganja, 50. kot (srbohrv.), 51. grški pastirski bog, 52. reka na Peloponezu (danes Eurotas), ' 54. število, 56. kratica za neznančevo ime, 57. egipčanski bog. 58. začetnice imena slovenskega literarnega glasila, ki je začelo Izhajati 1. 1830, 59. kratica za valutno enoto treh držav. Rešitev križanke št. 45 Vodoravno: 1. ponovitev. 8. periferen, 15. Aneta, 16. Lar, 18. ovira. 19. el, 21. oda, 22. satan. 24. aga. 25. up. 26. din, 28. mka-ven, 30. ako, 31. stol, 32. del, 33. žig, 34. krop. 35. ter, 37. delaven. 41. Ero. 42. ar, 43. era, 45. namen, 46. tla, 48. il 49. omek>, 51. Var. 52. hrana, 54. ambasador. 55. deli-katen. Navpično: 1. predstava. 2. na, 3. ono, 4. veda, 5. Ita. 6. ta. 7. vlak, 8. prav, 9. io, 10. Iva, 11. figa, 12. era, 13. Ra, 14. nepopoln, 17. Atazama. 20. liter, 22. silen, 23. nežen. 25. ukori. 27. nor. 28. med, 29. Nin, 30 ?re. 36. kres. 38. Lavr, 39. Verd, 40 slak, 43. Ema. 44. Ala. 46. tri. 47. Ana, 49 oh, 50. od, 52. hI, 53. at. Kdor išče službo plača za vsako besedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši i;:nos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—. KOT PRAKTIKANT v knjigovodstvu pri več. jo m tr.4-.:vskem podjetju, v svrho izpopolnitve znanja išče mesto absolvent abitur encskeg.1 tečaja. — P. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Abituricnt 44-. 16131-1 POSTREŽNICA ii~e službo za vsak popoldan in 2 do 3 dni dopoldan. Nastop s 1. jrJjem. Ponudbe na ogl. ©dd. Jutra pod »Pr d.aa in polten 16092-1 GOSPODIČNA st r 23 let, gre za gospodinjo k starejšemu g< rodu ali vdovcu. Po. nudbe na ogi. odd. Jutra pod »Stalna služba«. KuJtopi lahko takoj. 16C33-1 rOSPOOIČNA ml '.:.-. želi zaposlitve v arni ali trafiki. K. ov v ogl. odd. Jutra ricU »Dobra moč«. 16151-1 2c-t.kt::o dekle pre za šteparico k čevljarju. Ponudile na ogl. odd. Jutra pod »Šteparica«. 16179-1 za 7?'šntka p : ' . č , r : --železničar, r " ' - večkrat prost. Pori pa oe'. odd. lutra r • 1 »Vesten«. 16186-1 > ;; iyiwih} f/t.< v... A . 4 - C05P. POMOČNICO zo.v.ivo. pošteno, ki samostojno kuha, išče tx>:!": 4-članska družina v '.entru. Brana dobra, plača SCO lir. Naslov v Oi!. odd. Jutra. 16050 la SLIKARSKEGA p ■ čnik > takoi spreime za stalno Tone Malgaj, Gosposvetska 16, pri »Levu«. 15756-la STAP.r.TSO ŽENSKO ali ml .do dekle sprejme dve ■'■". aiska družina Za prav lahka dela. PoV-t • u!. 331. 14094-la SLUŽKINJO p'; jy\ -.':;i:oo za sa.n~.o-G |n i gospodinjstvo za ve, d m, sprejmem takoi. Plača dobra. An-r' ZunanSiČ, Tovarni, ška ul. št. 32, Moste. 16040-la KT "rARTCO srednjih let. samostojno p S] odinjo, iščem k tri-c: n ' i Ponudbe 1 s i. odd. Jutra pod 16095-la 1 '' O •• NIKA f. :u '•. • . sprejmem t :'..■•. Mokorel, Mirje i. 16120-la POMOČNIKA kr- i g i n p^mosnlco, sprejmem takoj. Petrov-€'<•■ Avgust, krojaštvo, rr hr . 1 S1 26-1- POMOČNIKA s-- jm takoj. Plača po d voru. Edvard Kavčič, Celovška 95. 16169-la KUHARICO fe-." •::->:■>, 7 '■ vo in čisto, S-'C'nem čin-.?rei. Hrana obilna. p'rča dobra. Hro-vat, Lc-rtikova 12. 16166-la POSTREŽNICO ir.lado, zanesljivo, sprei-rr tril-rat tedensko od 11. ure <' 'lie. Več ro do poi-^rij. X1 o V v ogl. odd. J l-a. 16155-la [•'- ~ • TTZZER. VAJENKO sprejmem t ;kot ali pozi: Rr.p, frizer. G e d ;iška ul. 8. 16021 44 VAJENCA 2 srboslii: irsko in ple-skarsko obrt, s takojšnjo začetno plačo, spreime takoj ali ob zaključku šolskega leta Tone Malgaj, Gosposvetska 16, pri »Levu« 15757-44 UČENKA in DELAVKA do 18 let se sprejmeta. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 15741-44 VAJENCA Ea krzn r. ko obrt, sprej-n.em takoj. Naslov v ogi. odd. Jutra. 16051-44 ŠIVILJ. VAJENKO SDrejmem. Nasiov v ogl. cdd. Jutra. 16129-44 FRIZER. VAJENKO /•-četnico — sprejme salon K ivčič Edvard. Celovška 93. 16168-44 KROJ. VAJENCA ali vajenko, sprejmem. — Sodia Lovro, Tržaška 28. 16149-44 t -vi' NEMŠČINO italijanščino. francoščino, poučuje dipl. učiteljica Kolodvorska 11. priti. 16043-3 PREDICO ki 'oi spletla volno, iščem. Naslov v cgl. odd. Jutra pod »Predem volno«. 15994-3 Mž&tfn sasrsaS SPECIJALNO OLJE in kremo za sončenie dobite v drogeriji Emona Iv. Kane, Liubliana. Nebotičnik. 13810-6 RADIO Hornyphon. krasne oblike, 5-cevni. predam. — Ogled od i3. do 15. in cd 19. ure dalje. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16044-6 ČEVLJE št. 39, skoro nove. deške, rjave, in ženske letne, št. 36. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16025/6 SPALNICO kompletno, samsko, iz smrekovega lesa, obsto ječo iz 10 kosov, popolnoma novo, zeleno ple-skano prodam. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Spalnica«. 15975-6 GLOBOK VOZIČEK doljro ohranjen, naprodaj. Hrenova 16. Ogled ud 11. do 15. ure. 15952 6 KOLESI moško, zelo dobro ohranjeno NSU. damsko s skoraj novimi plašči 'n zračnicami, ter moške čevlje nizke, rjave, št. 41, novo. prodam ali zamenjam za protivrednost. Oeled na praznik od 1. do 3. popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16077-6 ŠPORTNI VOZIČEK zelo malo rablen. predvojni material, prodam. Zrinjskega c. 3/1. 16041-6 KOLO skoro novo. z novimi gumami in novo dinamo svetilko. ugodno prodam. Zg. Šiška, Bizj.ino. va 5, pritličie blizu gasilnega doma. 16023-6 SPALNICE pleskane in jesenovc ter orehove jedilnice, si ia-hko ogledate vsak četr. teh in nedeljo od 3. do 5. v gostilni Celovška 72. 16012-6 VOZIČEK globok, predvojni, prodam. Vid e, Vrazov trg 4. 16108-6 KOLESI moško in žensko, prodam. Zibertova ul. 25/1. 16104-6 GLOBOK VOZIČEK zamenjam za kolo ter doplačam razliko. Ponudbe oddati na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam*. 16101-6 PREGRINJALI dve, posteljni, namizni prt in milje, vse iz predvojnega belega platna, ročno vezeno, z or-namenti, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16099-6 2 PSIČKA ratlera. stara 7 tednov, črno "rjava, najmanjše pasme naprodaj. Dolenc, Groharieva 19. Ogled doooldan. 16100-6 POSTELJO in nočno omarico, oboje medeninasto, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15116-7 JAHALNE HLAČE telovnik, ščuka jopico, popolnoma novo. maren-go bl.-go, naprodaj- Naslov v ogl. odd. Jutra. 16091-6 ČEVELJČKE otroške, bele, št. 33. po. pol nema nove. predvojno blago, prodam. Kramar, Zelfarska ul. 8. 16089-6 KOT. KREDENCO orodam. šibeniška 10. 16035-9 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. boijša znam. ka." boljše blago, se ugo-cl-io proda. M ndeljčeva ul. 1/H (Trnovo), Ver-stovšek. 16085-6 POZOR! Najceneje prodajam vse zelenjadne cvetlične sadike, kumare, endivijo, peso, cinije, astre itd. Vrtnar šiška, Pod hribom 40. 16084(5 RADIO skoro nov. 4 + 1 »Horny-phon«, 2.90 m crem športno volneno blago za plašč ali kostum, stenski telefonski aparat z slušalko, prodam. Ogled od 1. do 3. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16082-6 širite „ JUTRO" ŠIVALNI STROJ Singer, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra, pod »Stroj«. 16090 6 RADIOAPARAT 5-cevni, proda Stanko Karlovšek, Knafljeva 8 (prej Dvorakova). 16117-6 MOŠKO KOLO prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16114-6 MORSKO TRAVO pravo, novo. prodam za dve žimnici ali kauCa. Vinšek. Dunajska 6, dvorišče. 161136 BLAGO z-a moško obleko, kam-garn. še predvojno, naprodaj. Auguštin Alojzi, ja, Gajeva 8/1, desno. 16124-6 BLAGO lepo, za moško obleko ali kostum, krasen vzorec. novo usnjeno aktovko in damsko usnjeno lepo špor.no torbico, ugodno prodam,. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16127-6 ROČNI VOZIČEK nov. moč.-.n, zamenjam za otročki voziček, brinovec BOi. , Dunajska 89. 16133-3 MOŠKO KOLO zelo lepo. drap. nove gume prodam. Ofrled. od pol 1. do 2. B. M. Breg 14/li 161156 MOŠKO KOLO z novimi gumami, prodam. Malenškova 11. 16122-6 MIZNO SVETILKO lično, rjave solidne čevlje. št. 38, blago za 2 predpasnika, vse novo, prodam., štrekljeva 10. gornji zvonec. 16135 6 DAMSKO KOLO v izredno dobrem staniu, prodam. Naslov v ogl. oddelku Tutra. 16167-6 BLAGO za moško obleko, prodam. Atelje Pintarič, WoIfova 12. 16165-6 POSTELJO in vložno mrežo, 2 otročia poletna sukniiča in 2 rab-iieni aktovki, prodam. — Hribernik, Tvrševa 57. 16150-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, prodam. Reslie-va 30. podnritličie. 16156 6 DAMSKO IN MOŠKO KOLO še v novem staniu ter malo damsko in deško kolo, zelo ugodno naprodaj. — Merkur, Puharjeva 6. 16157-6 PROSTI TEK CTorpedol brez zavore — plašč za kolo dimenzija 26. prodam. Malejcva št. 9/1. Kodelievo. 16173-6 PODLOGO kompletno prvovrstno, za moško obleko in športno blago za ene pumparice — prodam. — Naslov v ogi. odd. Jutra. 16171-6 DRAP BLAGO za moški letni sukniič s podlogo, prodam. Naslov v Ogl. odd. Jutra. 16172-6 SEMIš ČEVLJE drap. št. 37 ter rjave št. 38, zelo malo nošene, poceni prodim. Naslov v osi. odd. Jutra. 16136-6 TRTCIKEL skoraj nov, nosilnost do 400 kg. prodani. Ogled vsak dan. Ob Ljub!jan>_ ci št. 18. 16137-6 HLAČE rjave, smučarske. primerne za pumparice, gojzerice št. 38, pulover ali volno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16141-6 GOLAZEN škodljvce v hiši, skladiščih. vrtu in na polju pokonču.ite vselej le s "strokovno sestavljenimi sredstvi in po predhodno prejetih strokovnih navodilih. Uspeh pri tovrstnem delu nikdar ne izostane! Inž. Prežel j, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog), WoL fova ulica 3 uradne ure: 3—12. 16144 6 PRODAM razne raritedne knjiOzai.ičena cena«. 16125-7 OTROŠKE SNEŽKE št. 25—26, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjene«. 16128 7 FOTOAPARATE vseh znamk in velikosti, kupujemo stalno po najvišjih dnevnih cen h. ParfumeriJa Venus palača Bata. 16134-7 KOZARCE Weck ali Reks, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Weck-Reks«. 16160-7 PSA ČUVAJA mladega. najraie ovčarja, kupi ključavničarstvo Ga-yer, Ljubljana, Vošnjako-va 10. 16159-7 IZREDNO DOBRO PLAČAMO za stare bicikle in bicikel-gume. Merkur, Puharieva 6. 16158-7 RABLJENA KOLESA z gumami in tudi brez, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridem sam«. 161387 OMARO za obleko, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čisto«. - 16139-7 FIŽOL bo kaj slabo obrodil, če na boste sedaj pokončali listnih uši. Potrebno uničevalno sredstvo prejmete pri: inž. Prežel j. Wolfova 3. 16145 7 WIPA Dollfuss. Rotarv ter druge boljše znamke Avstrije. Liechtensteina. Švice itd., kupim. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Celovška 30«. 16176-7 ELEKTR. ŠTEVEC W 220, A 5 ali gospo dinjski. kupim. Naslov v ogl. cdd. Jutra- 16197-7 STEKLENICE vseh vrst zaboje, vreče in šiviljske odpadke, stalno kupuje ln plača najbolj« »Metalla«, Go. sposvetska 16. nasproti Delavskega doma. 16193-7 ZNAMKE pokrajinske tudi neko-n-pletne kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Če rabite denar«. 16199-7 DOBER LOK in etui (škatljol za violino, kupim. Nislov v ogl. odd. Jutra pod »Lok«. 16180-7 PARCELO travnik, njivo ali siično posest, najraje v šiški ali za Bežigr.dom, kupim do 60.000 Lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posest«. 15521-20 LEPO PARCELO suho, ob cesti, cca 1350 kv. m. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončna lega«. 16098-20 1 ali 2 PARCELI na Fužinah, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16162-20 Realitetna PISARNA Habijan Miro. Cigaletova l/p, proda več lepih stavbnih parcel v vseh delih mesta po zelo ugodni ceni. Posredujemo vestno in hitro pri vseh kupoprodajah nepremičnin! 16161-20 PARCELO v bližini centruma, Kupim. Prednost za sistem zidave vile. Cena do 200.000 lir. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Na kup parcele«. 16143-20 PARCELO tostran bloka, do 200.000 lir, kupim. Brez posredovalca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbeno«. 16191-20 f|:!:i;iij!|!|f!!iiiH.i.!iii: ,.POSEST" realitetna pisarna, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 4-11, posreduje: pri prodaji, nakupu in zamenjavi nepremičnin hitro, točno in solidno. J-393-I Stanovanje ZAMENJAM 2-sobno stanovanje v centru kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 16121 21 BOLJŠI OBRTNIK z lastno moderno trg. hišo, išče v svrho ženitve boljšo gospodično ali vdovo, staro 28 do 38 let, najraje s kaKim posestvom ali trgovino. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Se primožiS«. 15977-25 MORNAR s pokojnino, 60 let star. želi spoznati gospodično ali vdovo od 40 do 60 let, ki ima svoj dom, zaradi ženitve. Sem z malim zadovoljen. Dopise na ogl. odd. Jutri pod »Mornar«. 17111-25 SOBO s štedilnikom. oddam osc-bi srtdnjih let. ki bi pomagala pri gospodinjstvu. Lahko že s 1. Julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Bo!e-hna«. 16075-23 OPREMLJENO SOBO lepo, takoj oddam samskemu gospodu, najraje privatnemu uradniku. — Borštnikov trg 2/1. 16016-23 OPREMLJENO SOBO s dvema posteliama, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 16163-23 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, oddam s 1. julijem. Naslov v o