Lelo X.
V.b.b.
Dunaj, dne 19. novembra 1930
Št 47
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka IS grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100'—.
Kako Izgloda.
Ko smo zaključevali zadnjo številko našega lista, so bili znani šele obrisi volilnih izidov: razmerje glasov in mandatov med strankami in morebitni preobrat v svetovnem nazi-ranju večine avstrijskega prebivalstva. Danes so znani že uradni izidi in na podlagi teh moramo reči, da so bile volitve popolnoma nepotrebne, ker niso ojačile desničarskih strank, pač pa socijalno demokracijo. Strnjene socijaldemo-kratske vrste kljub konfiskacijam orožja ni bilo mogoče omajati.
Volilnih upravičencev na podlagi volilnih imenikov je bilo na Koroškem 216.840. Ker so bili volilni imeniki zelo pomanjkljivi, je izpolnilo pogoje, ki so potrebni za izvrševanje volilne pravice, dosti več državljanov. Veljavnih glasov je bilo oddanih na Koroškem za državni zbor 175.640 in se 41.200 volilcev ni poslužilo svoje državljanske pravice ter bi bila stranka nevolilcev druga najmočnejša stranka v deželi. Ni namen volitev, da se po izidu kritizira, temveč da poseže vsak državljan vmes in pomaga soodločevati o usodi države in obenem nositi odgovornost. Najslabša udeležba je bila na Ko-■ roškem ter je znašala samo 80,7 odstotka.
Za koroški deželni zbor je volilo 175.114 volilcev. Od teh glasov so dobili socijalni demokrati 67.726 gasov (leta 1927 63.232) in 15 mandatov (leta 1927 16), krščanski socijalci ! 30.900 glasov (Einheitslista 45.364) in 6 mandatov (Einheitsista 11; od teh je bilo 6 krščanskih socijalcev, 4 vsenemci in 1 narodni soci-jalist), narodni gospodarski blok in Landbund 38.412 glasov (Landbund 1927 sam 46.268) in 8 mandatov (Landbund sam 12) — od teh 6 landbundovcev in 2 vsenemca —, Heimatblock 15.351 glasov in 3 mandate, narodni socijalisti 12.370 glasov (5230) in 2 mandata (1), koroški Slovenci 9205 glasov (9578) in 2 mandata (2), komunisti 1148 glasov (1811) in brez mandata. Upoštevati se mora pri tem, da je bilo v deželnem zboru prej 42 poslancev, dočim jih bo sedaj le 36. Koroški Slovenci smo izgubili 373 glasov.	:
Izvoljeni so bili v deželni zbor od Koroške slovenske stranke župnik Ivan Starc in zdravnik dr. Franc Petek; od krščansko-socijalne stranke Leer, Traussnig, Tomaschitz, Hernler, Grossauer in inž. Ehrlich; od narodnega gospodarskega bloka in Landbunda inž. Schumy, dr. Angerer, Kernmaier, Tauschitz, Sattiegger, dr. Plasch, Ferlitsch in Feinig; od Heimatblocka general Hiilgerth, Sima in Angerer; od socijal-nih demokratov Neutzler, Lukas, dr. Zeinitzer Lora, Melcher, Rothwangei, Luger, Krenn, Oswald, Swoboda, Dora Kirchner, Amlacher, Aschgan, inž. Pichler in Pobaschnig; od narodnih socijalistov Herzog in Czeitschner.
Za deželni zbor se računajo mandati na isti način kot pri občinskih volitvah. Glasovi strank se napišejo po velikosti in delijo potem z 2, 3, 4, 5 itd. Količnik ali volilno število je 36.
po velikosti.
Socijalni demokrati so v deželi najmočnejša stranka in jim pripada deželni glavar. Že prej so bili najmočnejša stranka, a so se zadnjič deželnega glavarja odrekli. Gotovo tudi sedaj nad deželnim glavarjem ne bodo imeli interesa, ker večine v deželnem zboru pač nimajo za seboj; zakaj proti 15 glasovom je 21 glasov meščanskih strank. V deželi bo treba zopet barantati za delovno večino. Pri tem bo par manjših strank jeziček na tehtnici. V deželni vladi bodo imeli socijalni demokrati 4 sedeže, meščanske stranke pa 3.
V državni zbor pošlje Koroška 10 poslancev. Dobili so od 175.640 na Koroškem oddanih glasov socijalni demokrati 68.020 glasov (leta 1927 62.566) in 4 mandate (1. 1927 4), krščanski
socijalci 39.582 graffi* (Einheitslista 45.318) in 2 man4^a‘.(ipnheu§Bs$a 2), narodni gospodarski blbk in Landbuiioi*9.302 glasov (Landbund sam 45.427) in 2 mandata (Landbund 1927 sam 2), Heimatblock 14.883 glasov, narodni socijalisti 12.119 glasov (5022), komunisti 1167 glasov (1741) in avstrijska ljudska stranka 567 glasov. Ostala 2 koroška državnozborska mandata sta se oddala v drugem štetju v volilni okrožni zvezi Koroška, Štajerska in Gradiščanska z ostanki glasov. Na Koroško od teh ni odpadel nobeden.
Izvoljeni so bili v državni zbor s Koroške od krščansko-socijalne stranke urednik msgr. Paulitsch in posestnik Gritschacher, od Scho-berovega bloka Striessnig in inž. Tauschitz in od socijalnih demokratov Falle, Gabriel, Lagger in Marija Tusch.
Slovenci smo dali naše glasove za državni zbor krščansko-socijalni stranki, ki je s pomočjo naših glasov pridobila drugi državnozborski mandat. ..Karntner Tagblatt" se nam za glasove zahvaljuje in pravi: „Tudi koroškim Slovencem se mora izreči prisrčna zahvala za to. da so z najstrožjo disciplino izvedli sklepe strankinega zbora in skoro brez izjeme glasovali za krščansko-socijalno stranko. Četudi njihovi glasovi še niso zadostovali za tretji man-
dat, akoravno ima krščansko-socijalna stranka 7648 glasov odveč, obstoja vendar najboljše upanje, da bi se dal pridobiti na Koroškem pri primeroma nizkem prirastku glasov tretji kršč.-socijalni mandat. Koroški Slovenci so se z oddajo svojih glasov za državni zbor jasno in pošteno izrekli za Avstrijo, kar v svoji vrednosti in zgodovinskem pomenu ne morejo zabrisati ali zmanjšati izpadi volilnega boja.“
V vsej državi so dobili od 3,664.176 (1927 3,677.433) veljavno oddanih glasov socijalni demokrati 1,517.603 (1,539.635), krščanski socijalci 1,303.605 (Einheitslista 1,756.761), narodno gospodarski blok in Landbund 429.425 (Landbund sam 229.977), Heimatblock 228.338, narodni socijalisti 108.445 (26.991), demokrati 6719 (15.112), Landbund na Gornjem Avstrijskem in na Solnograškem 43.766 (49.610), avstrijska ljudska stranka 12.635, Židi 2134 (10.845), cesarju zvesta ljudska stranka 157, narodni demokrati 54, komunisti 20.879 (16.119) glasov. V celem so meščanske stranke pridobile, socijalni demokrati pa nazadovali, a vsled razcepljenosti meščanskih strank višje število glasov pri mandatih ni prišlo do izraza.
Poslancev pošljejo v državni zbor socijalni demokrati 72 (leta 1927 71), krščanski socijalci 66 (Einheitslista 85; od teh krščanskih socijal-
Izid.
Okraj Beljak:
Občina	as iC C (tf	C0 C U 08 O to N	Christ- lich- sozial		Schober- block U.	u. O	O		Heimat- block U	i~, O	O		National- Soz. U, O	O		Sozial-	'5 demo- Kn0'™‘nu-£ v. kraten	nisten 0	0	0	0 rz			
	Is «9 <y	>"E •2-3 <fl>N c .2	.O N	t- JO N	•i	fO i	X) N a *3	JO N S	.O •3	*8 > ca	.0 M	N S	N 5 ~>	■sči « c« S
	O	o13	>N		>N O	t;	>N O)	**	>N CJ	>N	*4 O)	ti	ti	ti »
			TJ	TJ	TJ	TJ	TJ	T3	TJ	•o	TJ	TJ	TJ	•0 0
Bekštanj		501	502	62	556	383	388	84	85	53	53	790	794				 	
Marija na Žili . . .	91	88	21	—	115	—	16	—	2	—	442	—	2		 	
Vernberg		174	195	29	211	188	189	85	39	5	6	443	449	—	— 3
Loga vas 		251	220	16	227	67	66	14	14	3	3	297	303	4	4 1
Št. Jakob v Rožu . .	530	527	32	546	179	175	2	6	181	182	695	722	15	15 —
Kostanje		97	73	4	77	153	156	—	—	3	1	101	104	2	2 —
Ledince		174	177	21	122	94	50	17	17	1	1	182	117	—		 	
Lipa		63	52	21	70	107	107	18	18	2	2	243	244	—		 	
Rožek		48	58	3	60	102	102	2	2	8	8	104	105	—	— 2
Vrba 		35	30	56	84	97	100	169	167	49	51	320	321	—	— 2
Podklošter		60	57	195	248	336	344	40	37	127	125	1238	1233	40	38 —
Smerče		33	46	93	—	286	—	29	—	36	—	361	—	—		 	
Bistrica na žili . . .	57	56	5	58	135	128	1	1	—	—	55	53	—	— 9
Straja vas .	.	. .	100	112	8	88	141	140	8	12	9	9	143	157	3	3 38
				Okraj Velikovec:										
Djekše 		104	105	7	117	159	160	35	35	9	9	137	134	—		 	
Grebinj		186	192	90	279	195	227	85	84	92	77	270	273	—	— .	
Vovbre		63	94	10	96	219	225	16	15	1	—	142	159					 	
Ruda		156	108	44	150	166	169	9	9	11	12	189	189	—“		 	
Št. Peter na Vašinjah .	142	111	8	112	217	221	4	1	—	—	124	125	•	T		 	
Tinje		13	13	5	18	112	114	7	7	19	10	96	97	—	—- 	
Velikovec		83	97	73	153	297	327	208	170	241	251	391	387	1	1 —
Važenberg 		93	96	29	84	439	439	5	5	8	8	451	457	11	13 —
Železna Kapla . . .	54	42	18	57	51	50	139	139	65	65	369	373	—	—- '	
Bela		399	373	—	371	27	11	74	88	62	29	259	259	—	—
Pliberk		60	77	40	120	140	151	102	102	60	50	108	109	—				 -
Bistrica pri Pliberku .	453	450	2	437	83	88	9	9	5	5	324	328	—		 	
Libeliče		88	103	—	99	77	77	14	13	12	12	66	68	—	;		 -	
Libuče 		230	216	4	215	80	79	38	38	19	19	208	208	—	.—r~	—
Blato 		389	379	—	356	52	28	4	4	—	—	86	94	-—			 	
Žvabek 		127	121	8	130	23	24	16	16	—	—	10	10	—		 	
Dobrla vas . . . .	389	360	15	368	233	233	364	362	42	42	381	383			 	
Galicija		114	119	1	121	124	123	—	' 		5	6	165	165	—	—) ■—
Globasnica		323	288	—	287	65	60	13	13	3	3	169	170	—			 	
Rikarja vas . . . .	299	266	5	231	133	133	25	25	8	8	303	294	2	2 	
Škocijan		209	204	7	191	131	135	83	82	—	8	171	178	—	— —
Žitara vas		201	206	—	206	148	147	11	11	20	17	264	265	—	— —
Slovenci smo dobili za deželni zbor 9205 glasov. Kolikor glasov manjka v navedenih občinah do 9205, so bili oddani v posameznih nemških občinah za našo stranko.
cev 73 in vsenetncev 12), narodni gospodarski blok in Landbund 19 — vsenemci 10 in Land-bund 9 —• (Landbund 9) in Heimatblock 8. Vseli poslancev v državnem zboru je 165.
Kandidati za državni zbor se računajo sledeče: Vsi veljavno oddani glasovi enega volilnega okrožja '(Koroška je eno volilno okrožje) se delijo s številom mandatov in eno (10 in 1). to je s številom 11. Na Koroškem je bilo oddanih 175.640 glasov .deljeno skozi 11, je količnik 15.968. Količnik se deli z glasovi vsake posamezne stranke. Kolikorkrat je količnik zadržan, toliko mandatov ima stranka. Ostanek pride v poštev pri drugem skrutiniju v okrožni volilni zvezi. To pa samo v slučaju, da je bil vložen poseben volilni predlog in da je dobila stranka že en temeljni mandat v kateremkoli volilnem okrožju.
Kakor so leta 1927 dali vsenemci kandidate, krščanski socijalci pa glasove za njihove kandidate, tako so dali sedaj glasove land-bundovci, kandidate pa zopet vsenemci. Zakaj nemški nacijonalci so volili povečini Heimatblock in narodne socijaliste. Ti dve stranki sta pobrali dosti glasov tudi krščanskim socijal-cem. Zveza Heimwehr in krščanski socijalci ni ugajala. Niti eden heimwehrovskih kondidatov na krščansko-socijalni listi na Dunaju ni dosegel količnika. Pri prvem skrutiniju tudi ni bil izvoljen uiti eden glavnih voditeljev Heim-vvehra, kakor Starhemberg, dr. Steidle, dr. Pfriemer in dr. Hueber. Količnik pa tudi nista dosegla znana dr. Stralcila in dr. Rintelen. Ne-povoljen uspeh Heimatblocka je pokazal, da Heimwehr v narodu nima zaslombe in da je govoričenje o vseljudskem pokretu samo fraza. Krščanski socijalci so ostali sicer najmočnejša meščanska stranka, a bodo morali izpremeniti svojo taktiko in svoje metode, če bodo hoteli, da jim pomaga Schobrov blok.
Boj proti socijalni demokraciji je bil izredno oster; poleg tega razorožitev in zaplembe orožja v zadnjem tednu pred volitvami. Uspeh je bil ta, da so na Dunaju, kjer je bila propa-ghnda proti njim najostrejša, napredovali, napredovali pa so tudi na Koroškem za lepo število glasov, dočim so v drugih deželah nazadovali.
Po parlamentarnih demokratičnih običajih postavi najmočnejša stranka v državi predsednika parlamenta in sestavi novo vlado. V poštev pride predvsem dunajski župan Seitz. Pričakovati je, da bo Seitz dobil nalogo za sestavo nove vlade, kar pa bo odklonil, ker v parlamentu nima večine. Položaj moreta rešiti kršč. socijalci in Schobrov blok, za kar pa so potrebna pogajanja. Zaenkrat duhovi še niso toliko pomirjeni, da bi se moglo pričeti že s pogajanji. V tem slučaju bi štela vladna večina 85 glasov proti 80.
Z druge strani pa se poroča, da vlada ne namerava dati krmila iz rok, ampak razpustiti parlament, ako ne dobi delovne večine, in razpisati nove volitve v marcu, obenem z volitvami zveznega predsednika.
Zahvala našim volilcem!
Ko imamo v rokah uradne podatke o izidu deželnozborskih volitev, moremo pregledati naše vrste. Kot manjšinska stranka smo z izidom lahko zadovoljni, ker nam kaže, da je zapustilo naše vrste le malo Slovencev. To je tudi dokaz, da je slovenska manjšina na Koroškem zadovoljna z delovanjem naše stranke in da hoče, da se to delo nadaljuje v dobrobit našega naroda.
Naša poslanca bosta tudi v bodoče zastavila vse sile, da priborita v mirovni pogodbi zajamčene manjšinske pravice našemu narodu. Pri tem pa pričakujeta oporo naroda in strnjene naše vrste.
S tem, da so naši vofflfi 'brezpbgojno izvedli sklepe vodstva stranke in pokazali jekleno disciplino, so dokazali, da so politično zrel narod. Da bi bilo tudi v.bodoče enako!
Bodi izrečena vsem našim volilcem in zaupnikom najlepša zahvala.
Vodstvo Koroške slovenske stranke.
M POLITIČNI PREGLED |
Avstrija. Izgnani major Pabst se je 12. t. m. vrnil v Inomost. Oddelki Heimwehra so mu šli do italijanske meje naproti, kjer ga je dr. Steidle sprejel z dobrodošlico. V Inomostu je pregledal še svoje čete in imel nagovor, čemer je sledil slavnostni sprejem v gostilniških prostorih. Pri tej priliki je izjavil, da sta potrebni dve stvari: enotnost in spoznanje, da se z glasovnicami in volitvami ne more spraviti kvišku ljudsko gibanje. Konec s temi rečmi! Samo močno brambno gibanje more dovesti do prevzema oblasti v državi. Do tega mora priti že v najkrajšem času. — Francija svari Avstrijo pred nepremišljenimi koraki. — Novi državni zbor se mora sestati 30 dni po volitvah. Skliče ga zvezni predsednik. Sestati se mora tedaj najpozneje 10. decembra. Medtem pa bo na podlagi dogovorov rešeno tudi vprašanje sestave nove vlade.
Podkarpatska avtonomija. „Prager Presse1’ poroča, da se bavijo češkoslovaški vladni krogi z resno mislijo, dati podkarpatskim Rusom avtonomijo. Guverner dr. Beskid je izrazil svoje najgloblje prepričanje, da je avtonomija potrebna in da bo skupnim interesom države in | njenemu ugledu v inozemstvu prinesla veliko koristi. Rusini avtonomijo zaslužijo. Kulturno so se dvignili, gospodarsko so se opomogli, svojo lojalnost do države so neštetokrat pokazali, zakaj se bi jim torej ne dala avtonomija, ki jo predvideva tudi mirovna pogodba. Popolno avtonomijo češkoslovaška vlada ne misli dati takoj, temveč samo stopnjema. Država jé za ohranitev vseh zgodovinskih in kulturnih bogastev, katere dičijo posamezne narodnosti in plemena, ki živijo v mejah republike. Le tako se bodo vsi počutili srečne v skupnem domu in bo vsak del lahko v polni meri doprinašal k dvigu moralnega in materijalnega blagostanja I skupne domovine. Rusini so se, odkar so v Če-
škoslovaški, opomogli na vseh poljih, nepismenost je nazadovala, razširila so se državna in zasebna prosvetna društva in ustanovilo se je veliko kulturnih ognjišč po celi deželi. Češkoslovaška pa namerava dati Rusinom kulturno avtonomijo tudi radi Ukrajincev, ki jih preganjajo Poljaki kakor Rusi.
Indijska konferenca je bila 12. t. m. otvor-jena v Londonu. Sestala se je na osnovi reformnega zakona iz leta 1919. Ta zakon odreja, da je treba po gotovi dobi proučiti ustavni napredek Indije. Naloge teh konferenc so v tem, da omogočijo sporazum o vključitvi Indije v britanski imperij. Otvoritvi konference je prisostvovalo 81 delegatov: 16 zastopnikov indijskih držav, 57 delegatov Britske Indije in 13 zastopnikov angleškega parlamenta. Na konferenci pa manjkajo zastopniki indijskih nacijo-nalistov z Gandhijem, ki so se raje odločili, da ostanejo v zaporih, nego da gredo v London sedet za okroglo mizo in se pogajat. Nacijona-listi zahtevajo popolno neodvisnost Indije od Angleške, samoodločbo in samoupravo. Vsled tega je pričakovati, da konferenca ne bo obrodila posebnih uspehov, kvečjemu da se izpopolnijo zahteve nacijonalistov. Angleški kralj sam je omenjal v otvoritvenem govoru, da bo združitev tako nasprotujočih si stremljenj temelj samovlade. Upam. da bo bodoča indijska vlada, sloneča na tem temelju, zadovoljila indijske želje, tako je izjavil kralj. Pa tudi angleški ministrski predsednik Macdonald je svečano izjavil, da bo Indija dobila dominijonsko samoupravo.
Politične vesti. V nekaterih mestih Nemčije je prišlo do spopadov. Pri Diisesldorfu so komunisti pričeli borbo s policijo. Pri tem sta bili dve osebi ubiti. Štirje policisti so bili težko ranjeni. Pri Frankfurtu je prišlo do spopada med socijalnimi demokrati in narodnimi soci-jalisti. Dve osebi sta bili smrtno nevarno ranjeni. V Stuttgartu je bilo 6 oseb ranjenih z noži in sicer v borbi med socijalisti in komunisti. V Zufferhausnu so komunisti vdrli na zborovanje narodnih socijalistov. Prišlo je do hudega spopada, pri katerem je bilo 6 oseb težko ranjenih. — Belgijska vlada je odstopila. Radi spora jezikovnega vprašanja na flamskem vseučilišču v Gentu so odstopili 4 liberalni ministri in predsednik Jaspar je podal ostavko celokupne vlade. Kljub temu pa se je sestal parlament, da se posvetuje o volitvi predsednika in o sestavi parlamentarnega urada. — Na Bolgarskem so se vršile okrožne volitve. Vladne stranke so utrpele posebno občutne izgube v mestih. Desničarski in levičarski radikali so napredovali. Vladni listi pripisujejo nazadovanje vladnih glasov predvsem splošni gospodarski krizi, ki tare bolgarsko ljudstvo. V Sofiji sami je padlo število vladnega ..Demokratskega zgovora“ od 46.000 na 9000 glasov. Končni izidi so dali vladi 242.000, opoziciji pa 367.000 glasov. To pomeni, da je dobila vlada samo 40 odstotkov vseh glasov. — Sovjeti so objavili obtožnice proti 1800 osebam, ki so večinoma že v zaporih. To bo najbrže naj večji proces v kriminalni zgodovini.
|	PODLISTEK	|
Rev. Bernard Ambrožič, O. F. M.:
Janezek in Micika.
(Konec.)
Miciki je šlo na iok.
Nastala je mučna pavza.
Kar je nadučitelj zapičil ostro oko v Janezka in poklical:
»Janez Jelenčič. Micikin mož, pridi na pomoč. drugače boš imel danes prav žalosten obed.“
Po razredu je zašumelo v pritajenem smehu. Toda silen pogled nadučlteljevih oči je švignil iz kota v kot in izzval grobno tišino. Janezek se je trudoma dvignil in težko korakal k tabli. Vsake klopi se je oprijel in zdelo se mi je. da vidim, kako mu vse pleše pred očmi.
Stopil je pred tablo, pa ni vzel krede. Obrnil se je na pol v kot, da je Miciki skoraj kazal hrbet, in obstal prikovan na mestu.
Nova mučna pavza. Nadučitelj jo je nalašč potegnil za celo minuto. Vsi obrazi so razodevali silno pričakovanje.
„No, gos" " ^ Jelenčič. pomagaj, da prideš prej do obeda! Ali ne vidiš, da si dobil slabo gospodinjo? Ce ti ne znaš bolje računati, kaj bo z vajinim gospodarstvom ?.“
Stopil je k Janezu in mu porinil kos krede med prste. Toda deček se ni lotil računa.
„Kaj, ti se tudi ne upaš? No, Micika, prav zanikernega možička si dobila. Smiliš se mi, sirota. Morda si med tem že pretuhtala, kako se račun napravi. No, pokaži mu, da vendarle znaš.“
Nič------- —
„Janezek?“
• Nič-----------
„Micika?“
Nič. Niti ganila se nista. Stala sta pred tablo kot dva uajvečja svetovna izpokorjenca.
»Človeka božja! Takega preprostega računčka si ne upata lotiti! In vendar pravita, da hočeta voditi svoje lastno gospodarstvo kot mož in žena? Hm, hm! Mož in žena, skup tepena! Kako bosta pa plačevala davke, popravljala hišo, kupovala obleko, redila otroke? Gospod in gospa Jelenčič, odložita kredo in napotita se nazaj, odkoder sta prišla: oba v klop!“
Odšla sta, za spoznanje olajšana. Oba sta se pogreznila globoko v klop.
Par trenutkov je posedel nadučitelj, bobnal s prsti po katedru in gledal po razredu, kot bi iskal novo žrtev. Otroci so lovili sapo z vseh vetrov.
Nenadoma se je dvignllj stopil tik pred klopi in silna resnoba se mu je razlila po vsem I obličju.
»Otroci, ne pozabite, da ste otroci! Tudi jaz nočem tega pozabiti, vendar ste že toliko stari in veliki, da vam lahko nekaj povem. Za moža in ženo je treba znati še marsikaj drugega nego pisati ljubezenska pisma. Zato bodite pametni in se pridno učite. Ne delajte neumnosti in ne igrajte se moža in žene! Vedite, da se morate še dolgo in veliko učiti, preden boste zreli za kaj takega. Torej imejte pamet in še tole vam povem: Kdor bo Janezku in Miciki nagajal zavoljo tega, kar se je danes zgodilo, bo imel opraviti z menoj in z mojo pa-lico!“
Nalahko je mignil meni in zapustila sva razred.
Janezek in Micika sta bila temeljito ozdravljena. Danes je Janezek sicer res že mož, pa ne Micikin. Micika je res že žena, pa ne Janezkova.
Prav žal mi je torej, da se v tej povesti junak in junakinja nista vzela ...
Še to omenim: Ko sem pri obedu doma pripovedoval dogodek svojemu tedanjemu župniku, je dejal tole:
»Za mnoge parčke, ki jih devljem na oklice, bi bilo zelo prav, če bi šli delat skušnjo h gospodu nadučitelju in mi prinesli dovoljenje od njega ...
Otožnica pravi, da so člani protirevolucijonar-ne industrijske stranke stopili v stik s škodljivimi organizacijami, ki so imele cilj, da z raz-i nimi sredstvi kar najbolj oškodujejo gospodarsko obnovo Rusije in olajšajo vpostavitev oblasti buržuazije. Obtoženci so bili v zvezi z inozemskimi 'sovražniki sovjetske unije, ki so v inozemstvu osnovali takozvani trgovski in industrijski odbor. Bili so dalje v zvezi z vladnimi krogi Francije, ki so pripravljali vojno proti Rusiji. Vse to pomeni akt neposrednega izdajstva države. — General Ludendorff je izdal knjigo, ki je naperjena proti nacijonalno-socijalističnim agitatorjem in ki je izzvala veliko pozornost. Ludendorff pravi, da je vojna med Francijo in Nemčijo absolutno nemogoča, ker bi pomenila popolno in končno propast Nemčije. Francoska vojska je izredno dobro pripravljena in oborožena, javno znano pa je, da je italijanski vojak najslabši vojak na svetu in da se to stanje niti pod fašističnim režimom ni izpremenilo. Razen tega ima Italija izredno slabe strateške razmere v svojem zaledju, da ni mogoče, da bi ona v slučaju vojne znala urediti svojo zaledno službo. Razen tega se ne sme pozabiti, da so francoski zavezniki izredno dobro pripravljeni, da bi vojna Nemčije na strani Italije proti Franciji bila največja nevarnost.
1 DOMAČE NOVICE M
Državni praznik, 12. november, na kateri dan se je pred 12 leti izklicala demokratična republika, se je praznoval v Celovcu dokaj skromno, a dostojno. Zastave je bilo videti sko-ro samo na uradnih poslopjih. Na Mohorjevi hiši je visela dolga državna zastava, dočim jih drugače v mestu skoro ni bilo zapaziti. To je napravilo neugoden vtis. Če pa pride v Celovec par možicljev kakega nemškega društva na obisk, tedaj pa se zastave pokažejo. Vojaščina je nastopila dopoldne na Kardinalskem trgu, poleg nje zastopniki oblasti, uradov, nemškega, italijanskega in jugoslovanskega konzulata. Po nagovoru je bila tam parada celovške garnizije. Zvečer prej je priredila vojaščina bakljado, so-cijalni demokrati pa dopoldne obhod po mestu.
Rožek. (Izid volitev.) Volitve so mimo in Slovenci smo z izidom lahko zadovoljni. Upoštevati je treba, da razpolagamo s skromnimi agitacijskimi močmi in sredstvi. Leta 1927 smo dobili za deželni zbor 48 glasov, letos pa 58, napredovali smo 'tedaj za 10 glasov. Vsa čast našim volilcem, ki so kljub izrednemu pritisku s strani socijalne demokracije in Landbunda, ki sta razpolagala s številnimi močmi in sredstvi, ostali zvesti naši narodni slovenski stranki, za državni zbor pa držali disciplino in podarili glasove krščansko-socijalni stranki. Izid je pokazal, da je naše ljudstvo verno in da noče imeti ničesar opraviti s svobodomiselstvom. Ogaben pa je način, kako je Landbund na predvečer volitev agitiral ; pomazal je slovenske hiše s svojimi lepaki in rogovilil na najgrši način. Še celo cerkvena vrata so prelepili z lepaki. Treba je, da si volilci zapomnijo stranko, ki tako očitno kaže mržnjo do vsega, kar je slovenskega.
Rlkaria vas. (Po volitvah.) Pri zadnjih volitvah smo izgubili okrog 30 glasov. Ta izguba pa je samo navidezna. Ker nismo pričakovali že letos volitev, na volilne imenike nismo polagali potrebne važnosti. Tako je izostalo okrog 40 naših volilcev. Landbund je nekaj naših pridobil s tem, da je glasovnice zaznamoval. Pri štetju glasov se je med landbundovskimi glasovnicami našla ena, ki je bila pisana s pisalnim strojem, druga je bila zaznamovana z zvezdico, pri drugih pa so bile posamezne črke med potezami izpolnjene. Znan nam je slučaj, da se je z druge strani zagrozilo z deložacijo. Volilna komisija bi zaznamovane glasovnice lahko razveljavila. Zaenkrat se je to opustilo in se samo svari zaupnika Landbunda. Podkupovanje je tudi kaznivo dejanje. Tudi pri volitvah samih so se dogajale nepravilnosti. Bil je pri volilni komisiji v St. Primožu navzoč tudi g. nad-< učitelj. Ne vemo sicer, kako je prišel zraven, vemo pa, da smejo biti navzoči pri volilni komisiji samo od okrajne volilne oblasti imenovani prisedniki. G. nadučitelj ni bil imenovan za prisédnika, ampak za prisednikovega namestnika. Če mi postavo pravilno razumemo, pridejo za volilno komisijo v poštev samo prisedniki in v slučaju odsotnosti prisednikov šele namestniki. V tem slučaju pa sta bila prisotna prisednik in namestnik. V bodoče bi tudi želeli, da se ljudi ne zmerja s tepci.
Dobrla vas. (Volitve.) Med občinami, ki so pri volitvah 9. t. m. nazadovale, je tudi naša občina. Leta 1927 smo dobili Slovenci 389, letos pa 360 glasov. Kdor pozna naše razmere in na- i sprotnike, se ne bo čudil. Menda bolj zagrize- 1 nih agitatorjev ni na svetu. Delale so vse stran- j ke z vsem mogočim pritiskom in nasiljem. Delili so slovenske letake in lepili slovenske lepake, bili najboljši kristjani, četudi bogve kako dolgo niso videli cerkve od znotraj, preganjali z lepaki Antikrista, ki ga sami gojijo, obrtnikom grozili z bojkotom in odvzetjem koncesij. So-cijalisti so begali in strašili invalide, vdove padlih, starostne rentnike in brezposelne kandidate s tem, da se vse te podpore ukinejo in popolnoma ustavijo, ako bodo poraženi socijalni demokrati. Sicer pa hvala vsem našim hrabrim volilcem, ki so kljub hudemu navalu in pritisku storili svojo narodno dolžnost!
Bilčovs. (Volitve.) Pri zadnjih deželno- in državnozborskih volitvah je dobila naša stranka 217 glasov za deželni zbor. Kakor se vidi, je bil volilni boj tudi pri nas precej oster, zakaj 6 strank se je borilo za glasove. Da je med nami za deželni zbor najmočnejša naša stranka, je povsem umevno, ker mora uvideti vsak, da nobeden od Nemcev izvoljeni poslanec nas Slovence v deželnem zboru ne bo resno zastopal. Naša moč je v nas samih. Vsi koroški Slovenci naj bi vendar enkrat uvideli, da bomo le v toliko upoštevani, v kolikor si to vpoštevanje priborimo pri volitvah. Število naših glasov na-pram letu 1927 kaže nazadovanje 32 glasov. To pa vsled tega, kar je bilo letos za 40 volilnih upravičencev manj. Oškodovani pa smo bili tudi.pri pomanjkljivo sestavljenemu volilnemu imeniku. V bodoče bo treba večje pozornosti in več podrobnega dela naših zaupnikov po vaseh. Izid teh volitev naj nam bo pobuda, da ne smemo spati, ampak naše delo naj bo usmerjeno v to, da naše slovensko kmetiško in delovno ljudstvo na Koroškem nastopi enotno za svoje zastopnike, zakaj le potom teh bomo mogli u-veljaviti naše gospodarske težnje na merodajnih mestih.
Gorenče. Precej nevarno se je ponesrečil g. Štefan Marktl. Ko se je vozil s kolesom iz Velikovca, sta se pripeljala za njim dva avtomobila. Četudi se je čisto pravilno izognit, ga je en avto vseeno zadel in pobil na tla. Bogu hvala, da se ni zgodila še hujša nesreča. Ponesrečeni si je vsled padca na trdo cesto močno pretresel možgane in si nalomil kost v rami. Tudi kolo je popolnoma pokončano. Ponesrečeni je sicer izven nevarnosti ter je na potu ozdravljenja, vendar še dolgo ne bo mogel delati.
Drobne koroške novice. Dne 8. novembra so zabeležili na Koroškem 5060 podpiranih brezposelnih. — Dne 16. t. m. se je v Vabnji vasi blagoslovila nova enorazredna šola. —
V Dulah pri Tinjah je izbruhnil ob polnoči 8. t. m. pri Pobehanu požar. Tri poslopja z živino in inventarjem so pogorela. Baje je bil ogenj podtaknjen. Od živine je zgorelo 5 glav, 5 se jih je moralo takoj zaklati in samo dvoje telet se je dalo rešiti. Pa tudi pri teh dveh je malo upanja, da se ohranijo pri življenju. — Z razglasom je deželna vlada izpremenila občinsko mejo med občinama Svetna vas in Borovlje. Na strani občine Svetna vas so sledeče parcele: 2/4, 3/10, 385/4, 3/5, 3/10 katastralne občine 'Kapla in 1183/1, 1191 katastralne občine Svetna vas; na strani občine Borovlje so parcele št. 2/1, 3/11, 3/12, 3/13, 385/2, 3/6 katastralne občine Kapla in Št. 1183 katastralne občine Svetna vas. Potemtakem pripadajo občini Svetna vas sledeče parcele katastralne občine Kapla: 79, 89, 2/4, 3/10, 3/5 in 385; občini Borovlje št. 109, 110, 1183/2 katastralne občine Svetna vas. — Dne 6. t. m. se je pripeljal župnik Fr. Treiber od Šmiklavža s kolesljem v Slovenjgradec. Privozil je nasproti avto, konj se je splašil in vrgel g. župnika z voza proti hiši tako, da je padel z glavo na tla ter dobil na levi strani čela veliko bulo s krvno podplutbo in druge lažje poškodbe. G. župnik je bil prepeljan v bolnišnico. Želimo, da bi kmalu okreval!
Velikovški trg. Živina: biki 1,10—1,30, vprežni voli 1,20—1,40, junci 1,10—1,30, molzne krave 1,20—1,40, pitane krave 0,90—1,20, plemenske svinje 2,20—2,40. zaklani prašiči 2,40 do 2,50, plemenski prašiči 2,40—2,60, ovce 0,80 do 1,10 S za kg žive teže. Jajce 18—20 g, sirovo maslo 4—5,60, starejše kokoši 3, piščanci 2,80. Žito: pšenica 23, rž 18, oves 20, ječmen 20—22, ajda 22, krompir 6—8 g.
j NAŠE KNJIGE
Družba sv. Mohorja razpošilja v novembru svoje knjige. Letos je med koroškimi Slovenci 3011 mohorjanov, za 437 več nego lansko leto. Vseh udov Mohorjeve družbe je letos 59.064, za 5659 več nego lani. Urednik Mohorjevih knjig je župnik Fr. S. Finžgar, eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta ima dobre zveze s slovenskimi pisatelji in se mu vsako leto posreči. da pridobi za Mohorjevo družbo lepih povesti in rajrazličnejših drugih spisov. Zelo je Mohorjeva knjiga razširjena med Slovenci. V ljubljanski škofiji pride en mohorjan na vsakih 19 prebivalcev, v mariborski škofiji pa na vsakih 24 prebivalcev. Koliko odstotkov prebivalstva je pa v slovenskem delu Koroške učianjenega pri Mohorjevi družbi, tega pa ne vemo. ker še ni nikdo napravil te statistike; morebiti jo bo napravil letos kdo izmed koroških Slovencev. Seveda je pa Mohorjeva družba tudi med Slovenci v Jugoslaviji 'zelo različno razširjena. Imate dekanije, kjer pride en mohorjan že na vsakih 12 prebivalcev (n. pr. dekanija Radovljica in dekanija Kranj), pa tudi take, kjer je mohorjanov šestkrat manj. Tako n. pr. pride v Prekmurju v dekaniji Murski Soboti en mohorjan šele na vsakih 78 prebivalcev, v dekaniji Dolnji Lendavi pa na vsakih 80 prebivalcev. (V Prekmurju je namreč med prebivalstvom tudi precej protestantov in Madžarov.) V naslednjem letu 1931 bo skušala Mohorjeva družba spraviti svoje knjige tudi v take kraje, kjer je bila doslej zelo malo razširjena. Skušala bo v ta namen nabrati pri mohorjanih prostovoljnih majhnih prispevkov. Ko bodo poverjeniki razdeljevali knjige ali pobirali naročnino, naj vprašajo posamezne mohorjane, ali hočejo darovati kako malenkost za razširjanje Mohorjeve družbe. Če računamo, da ima Mohorjeva družba nad 59.000 udov. lahko vsak vidi, da bi se nabrala velika vsota, če bi posameznik podaril le nekaj grošev. Če bi n. pr. vsak mohorjan na Koroškem podaril 10 grošev, bi to že znašalo dobrih 300 šilingov. Z nabranim denarjem se bodo v jeseni 1931 pošiljale brezplačno Mohorjeve knjige v Prekmurje in med slovenske izseljence v Nemčiji in Franciji. Seveda bo Koledar Mohorjeve družbe za leto 1932 natančno poročal, koliko je darovala kaka župnija in kako se je nabrani denar porabil.
8 RAZNE VESTI j
Drobne vesti. Avstrija: Izseljeniški urad na Dunaju išče 16 kmečkih družin, ki bi se hotele naseliti v Braziliji. Najmanj 3 osebe morajo biti za delo. Vsaka družina dobi 15 do 25 ha zemljišča in hišo zastonj. Plačati pa mora polovico prevoznih stroškov okrog 250 S za eno odraslo osebo — in imeti pri sebi. ko pride v Brazilijo, še 500 S za vsako odraslo osebo. Zemljišča ležijo 800 do 1000 m visoko, podnebje je zdravo in zemlja rodovitna. Vlada sezida šolo in skrbi za ceste in pota. — Italija: Italijansko uradno poročilo pravi, da je potres 23. julija razdejal 6073 in poškodoval 2188 hiš, 3. oktobra pa 5000 hiš. — Ko so v Genovi odkrivali spomenik v vojni padlim vojakom, se je zrušila tribuna ob spomeniku in je bilo zaradi tega težje ranjenih 65 oseb. — Francija : V Parizu so otvorili novo mirovno šolo, ki naj postane visoka šola za zunanjo politiko. Namen šole je, da se s predavanji pridobi mladino za mimo reševanje vseh sporov med narodi. — Dne 12. t. m. ponoči je gorski plaz porušil 16 hiš mesta Lyon. Število mrtvih se ceni na 40 oseb. Vsi še niso rešeni in se bo število mrtvih še stopnjevalo. — Amerika: V rudniku Millfieldu je eksplodiral premogovni prah. V rovu je bilo tedaj 300 delavcev, med njimi tudi predsednik premogovnika, ki je tudi mrtev. Na svetlo so spravili okrog 160 mrtvih, od katerih je večina tako ožganih, da ni mogoče ugotoviti identitete. — Pri Nobelnu so banditi, oboroženi s strojnicami, napadli o-sebni vlak in odnesli 50.000 dolarjev in razne poštne pakete velike vrednosti. Roparji so zbežali na avtomobilih. — Na nevyorški borzi je prišlo 7. t. m. do silnega poloma. Vsi industrijski in železniški papirji so močno padli, panika je bila velikanska. Nad 3,300.000 delnic je neprestano menjalo lastnike. Izgube se cenijo na 2 milijardi dolarjev. — Ostale države: Spodnja angleška zbornica je sprejela zakonski načrt, s katerim se v svrho pobijanja brezposelnosti podaljšuje šolska obveznost do 15. leta starosti. — Po še nepotrjenih vesteh se zniža v Nemčiji
M.
cena kruha za 4 pfenige in zviša teža od 1200 na 1250 gramov. Poceni se baje tudi svinjsko meso za 5 pfenigov pri funtu. Pocenitev mleka in krompirja bo sledila. — Nad otokom Paulo Condor, južno od Indokine, je divjal silen vihar, ki je zahteval mnogo nad 100 smrtnih žrtev. Samo izpod ruševin podrte kazenske kolonije so potegnili nad 100 mrtvih kaznjencev. Mnogo hiš je podrtih in skoro vse ribiške ladje so uničene.
Zločin in poboljšanje zločincev.
Volkove in medvede je človek polagoma tam, kjer bivajo ljudje kulturno življenje, postrelil in pobil. Bog jih je sicer tudi ustvaril, ali človek le ni dolžan mirno gledati, ko mu trgajo njegove domače živali. Škodljivejši in nevarnejši kakor volk ali medved je zlobni človek. Nevarnejši, ker deluje z razumom in nevarnejši, ker se zloba vedno zopet poraja iz človeškega rodu. Adam je imel sina Kajna in David Absaloma.
Kaj se naj tedaj počne z zločinci? Stara doba je imela v vsakem večjem kraju kratko-malo svoje vislice in je takoj spravljala ljudi, ki niso poznali ozira na človeka, k pokoju. Novi trg v Celovcu je bil še pred 500 leti visliška trata — Galgentratten. Novejša doba človeško življenje višje ceni in ne obeša vsakega reveža, ki je morebiti ujel samo zajca. A tudi življenje morilca se ceni in se v naši državi nobeno hudodelstvo več s smrtjo ne kaznuje. Hudodelca, pravijo, je treba poboljšati, ne pa pobijati. Pravzaprav je to nauk evangelija, ki nas uči, da Bog noče grešnikove smrti, marveč da se poboljša in živi!
Ko se zdaj po vojni naprej množijo zločini, učenjaki razmotrivajo vprašanje, kako se naj to zlo zajezi? Avstrija in Nemčija napravljata nove kazenske postave in pri tej priložnosti po-' staja to vprašanje posebno pereče : kako se naj uspešno brani hudobiji?
Rusija si je 1. 1922 napravila nov kazenski zakonik, prav po boljševiškem smislu. Ta zakonik hoče ljudstvo plašiti pred političnimi prestopki, to je pred vsakaterim puntom aii vsako ustajo zoper sedanjo vlado in vse te pregreške kaznuje kratkomalo s smrtjo. Navadne zločince pa hočejo poboljševati : tatu, nasilneža, roparja se ne kaznuje, marveč dene le pod varstvo, da se polagoma poboljša. Kdor učini delavcem (boljševikom) sovražno dejanje, se ustreli, kdor človeka umori, se kaznuje k večjemu z zaporom do treh let. Ko vlada taka postava, začelo je nečuveno rasti število mladostnih zločincev. L. 1914 je bilo v Rusiji med 1000 otroci 9 zločinov, 1. 1917 jih je bilo že 11. 1. 1919 že 51, 1. 1924 pa 71, tako da je med 100 otroci že 7 zločincev. Ruski profesor Gogelj je o tem predaval v Berolinu in je dolžil sedanjo rusko postavodajo, ki razdira zakonsko in družinsko življenje, da je povzročila namnožitev mladostnih zločincev. Zanesljiva poročila javljajo, da življenje in lastnina nikjer na svetu nista tako ogrožena kakor v Rusiji, ker se pač tudi nikjer proti zločincem ne postopa tako popustljivo in dobrohotno.
Tudi število samomorov se v Rusiji orožno množi: med otroci izpod 15 let je bilo v Rusiji Škrat toliko samomorov kakor na Pruskem, v starosti 16—19 let 3,5krat toliko, v starosti 20—24 štirikrat toliko, v starosti 25 do 29 trikrat toliko.
Sloveči jurist dr. Hans Gurtler razmotriva ta dejstva in prihaja do sklepa, da postaja ta .,Humanitatsduselei“, ta rekli bi človekoljubna prismodarija človeški družbi naravnost nevarna. Naše domače kaznilnice delajo isto izkušnjo: vsa dobrota kaznjenca ne poboljša in ko pride na prosto, začne svoja hudodelstva iz-nova. V srednjem veku se je proti zločincem postopalo brez usmiljenja. Na Kitajskem se še zdaj postopa skrajno sirovo. Človek, ki je u-moril soprogo, ali ženska, ki je ubila moža, in veleizdajalec zapade kazni „lingči“: raztrgajo ga na tisoč drobcev in rabelj ima naročilo, trpljenje obsojenca kolikor mogoče raztegniti. Odrežejo obsojenemu nos, ušesa, prste na rokah in nogah in šele konečno ga zabodejo v srce. Krvave ostanke puste potem dalje £’sa na morišču: a tudi to ne pomaga ničesar. Število hudodelcev se ne manjša. Francozi so leta 1854 začeli hudodelce deportirati, odvažajo j11! izdoma v kolonije. Najprej so jih vozili v Guy-jano: podnebje je tam zelo nezdravo, Evropec
zapade malariji in kmalu umre. Ljudi, od katerih se upa, da se Še poboljšajo, pa vozijo v Novo Kaledonijo, deželo, ki je menda tako lepa, kakor morebiti Riviera, letovišče bogatih ljudi v Evropi. Kdor se tu lepo vede, se mu dovoli iz ženskih kaznjenk izbrati si ženo ter ustanoviti svojo družino. Ali tudi tu se potepuhi niso nič poboljšali, in vse nade so se izkazale kot prazne. Zato pravi sloveči pisatelj dr. Heindl: „Edini pripomoček, s katerim se more ljudi varovati hudega, je verska vzgoja otrok in sicer ne prazno jalovo poučevanje v neki neutemeljeni morali (nicht der blutleere Moral-unterricht). Cerkveni nauk o peklu, ki čaka grešnika, nauk o vsevednem Bogu, bo več hudobije zabranil kakor vse postave in kazni vkup.“
PO S NEM ALNI KI,
strojne pinje, mlečne ročke, mlečne posode, paril-nike, kotle za pranje, stroje za pranje, mline za sadje in stiskalnice za sadje.	135
DAHliA 5EPARATOR GESElfcSCHAFT M.B.N.
W I E N, XII/,, WAQENSEILGASSE 4/48
Izšla le Blasnikova
Velika Pratika
ia navadno leto 1931,
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših piadedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki* najdeš vse, kar {lovek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z nebesnimi, solniniini, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji ; — šolnine in lunine mrke ; — lunine spremembe ; — koledar za pravoslavne in prole tante; — poštne določbe za Jugoslavie : — lestvice za kolke na menice, pobotnice kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Llubljani in Zagrebu; —vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Stalerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu br.josti živine; — tabelo hektarov v oralih ; — popis vseh važnih domaiih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; — oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. — Cena S Din.
.VELIKA PRATIKA* ^ dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Biasnika nasi. d. d. v Ljubljani.
____________ 146
se morejo brez bolečin, brez motenja poklica naravnim ortop.-meb. potom, samo z uporabo mojega
..avstrijskega patenta
rešiti svojega trpljenja!
Zastonj in neobvezno predvajam osebno v naslednjih krajih :
Beljak ...Gostilna L a m m na Glavnem trgu: sobota, dne 29. novembra od 8.-3 ure
Celovec .. Kolodvorska cesta 5, hotel J a n a c h : nedelja, dne 30. novembra od 8.-3 ure.
Eno izmed došlih zahvalnih pisem: Vsied uporabe Vašega patenta sem b I v visoki starosti v kratkem času popolnoma režem moje desnostranske kile in morem Vaš patent vsakemu na kili trpečemu samo najtoplejše priporočati. Sem že 70 let star.
Z odličnim spoštovanjem Louis S c h u g k.
Pustite sl doposlati mojo razjasnilno ilustro-vano brošuro proti vpošiljatvi dvakratne pisemske poštnine neobvezno in zaslon j-
F. G. Slreifentder, Miinctien, Matierkircherstr. 8
160
dobro ohranjena, se poceni proda Vprašati je pri Jmiju Čaifu v Velikovcu Schwanengasse 82.	,6
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu.
Varno naložen denar, dobro obresto vanje!
Uraduje se v čelrtkih dopoldne v Pavličevi ulici 7 v Celovcu.
Vabilo.
Dekliška Marijina družba v Dobrli vasi uprizori v nedeljo, dne 23. novembra 1930 v društvenih prostorih sledeči dve igri
NA KRIVIH POTIH.
KAZNOVANA NEČIMURNOST.
Začetek ob 3. popoldne.
Na obilen obisk vabi vse prijatelje in prijateljice družbe	odbor.
Zahvala.
Vsem sorodnikom in sosedom in vsem znancem in prjaleljem, ki st’ s svojimi obiski lajšali trpljenje med boleznijo in sle nam siali ob strani ob času smrli našega nepozabnega strica, gospoda
Jožef-a Pegrina
naznanega amerikanskega strica, p. ti. Narada,
vsem, ki ste prišli od blizu In daleč ga spiemit na njegovi zadnji poli naša najlepša zahvala.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. župniku Rudlu, g. dekanu Klndlmanu, g. župniku Sturmu, g. komendalorju Spornu in g. župniku Poljancu. Osobito še čg. Poljancu za njegove nam vsem v srce segajoče besede, pevcem za ganljivo lepo pelje ter vsem onim, ki so izkazali blagemu rajnemu zadnjo čast. Zahvaljujemo se ludi za vse darovane cve Ijice in vence. Za ves Irud bodi vsem ljubi Bog plačniki	16-
V Obrijah, dne 11. novembra 1P30.
Žalujoča Naradova družina.
Inserirajte v Koroškem Slovencu ! j
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Zakžnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.