C Pro/ste Ž*1 z^tF*
to«?
s

SLOVENSKA STRAN
28. avgust 1978-Naše Novine - 9
/
PIŠETA IN UREJUJETA:
LOJZE KOŠOROK IN PAVLA GRUDEN
PO StOVENIJI
SLOVENCI V KENIJI
Slovensko podjetje Emona Commerce je leta 1970 ustanovila v Keiji podjetje Ap-rimex predvsem z namenom, da bi pospešila blagovno menjavo ter industrijsko kooperacijo med deželama. Hkrati je Emona tudi pooblaščena organizacija Konzorcija, ki so ga slovenske organizacije združenega dela ustanovile zaradi usklajenega nastopa na kenijskem ter drugih vzhodnoafriških tržiščih. Konzorciju so se pridružila tudi nekatera druga jugoslovanska podjetja. Krka je leta 1974 podpisala pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja Dawa Pharma, medtem ko je tri leta kasneje začela že s poskusno proizvodnjo najosnovnejših farmacevtskih proizvodov. Jugotekstil pa je skupaj z Labodom, Jutranjko ter Lisco pred dvema letoma ustanovila mešano podjetje za proizvodnjo lahke konfekcije. To mešano podjetje je dobilo ime Juken Textile Industries. Naj še povemo, da je Kenija izrazila željo, da bi Jugosloveni sodelovali pri izkoriščanju kaolina, granita, marmorja itd.
OBISK SINDIKALNE ORGANIZACIJE IZ BADEN-
WUERTTEMBERGA
LJUBLJÄNA-Na povabilo sveta Zveze sindikatov Slovenije, je 6. avgusta dopot-ovala na petdnevni obisk v Slovenijo delegacija Nemške zveze sindikatov iz Baden Wuerttemberg, ki jo vodi predsednik Lothar Zimmermann.
18 MILIJONOV POTNIKOV
LJUBUANA-Prek mejnih prehodov v Sloveniji je po podatkih zavoda za statistiko v juniju prispelo v Jugoslavijo 4 milijone 234 tisoč potnikov, v vseh šestih mesecih pa 18 milijonov in 388 tisoč, kar je za 8 odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Junijski promet v primerjavi z majskim je večji za 24 odstotkov, kar je razumljivo spričo začetka turistične sezone.
ZADNJI KRAJVI ZVONCI
Na pašnikih Jelovice, Pokljuke in Mežaklje se oglašajo le še redki zvonci, saj čred živine skorajda ni več. V stari kovačiji, po domače ji pravijo "pri Jamru" v vasi Mevkuš pod Pokljuko, pa že tretji rod kujejo krav-Ije zvonce. Zadnji iz te hiše
Vinko Jan danes svoje izdelke prodaja predvsem v "DOM" in planinske koče. Vinko Jan je nekoč koval le nekaj vrst zvoncev, danes pa pravi: "Naredim jih toliko različnih vrst, kolikor hočete. Tudi uglašeni so zelo različno. Povedati ne znam, kako jih uglasim, znam pa to narediti."
MEDNARODNA STRUMIŠKA LIKOVNA KOLONIJA
V Strumici je začela z delom 15. mednarodna strumi-ška likovna kolonija, ki bo obeležila dva pomembna jubileja makedonskega naroda - 75-letnico ilindenske vstaje in 100-letnico krešnevsko-razlovačke vstaje. Likovna kolonija je tematsko posvečena tema dvema zgodovinskima dogodkoma, na njej pa sodeluje več kot 20 likovnikov iz Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Finske, Švedske, Madžarske, Poljske, Romunije, Španije in Indije. Pričakujejo, da se bodo Strumiške likovne kolonije udeležili tudi slikarji iz Kuvajta, Alžira, Sovjetske zvezde, Kube, Jordana, Avstrije, Danske, Bolgarije in Italije. Kolonija bo delala do 20. avgusta. Ustvarjena dela pa bodo last Kulturnega centra delavske univerze v Strumici, ki je organizator te modnero-dne likovne prireditve.
KOČEVJE BLIŽE
NOVEMU MESTU
Od 1. avgusta je Kočevje za pet kilometrov "bliže" dolenjski metropoli. Kočevksa občina se je namreč določila in začela posodabljati makadamsko cesto skozi Kočevski Rog.
JUGOSLOVANSKA "CORIDA" PRESEGLA
PRIČAKOVANJA
SANSKI MOST-Na Medvedjem Brdu pri Sanskem mostu je bila tradicionalna borba bikov, ki jo organizirajo vsakega avgusta že več kot dvesto let. Te tradicije niso prekinili niti med vojno, letošnja 206 "Corida" pa je presegla vsa pričakovanja, saj si je borbe bikov ogledalo okoli 70.000 ljudi iz vse Jugoslavije, med njimi pa je bilo zelo veliko tujih turistov, ki se iz leta v leto bolj zanimajo za to edinstveno prireditev v Jugoslaviji.
Zanimivo je povedati še to, da bosta zmagovalna bika do prihodnjih bikoborb skupna skrb vseh tamkajšnjih vaščanov.
LETO OTROKA
Že lep čas zasledujemo po otroci možnosti, do predšol-
casopisju razne razsprave o "letu otroka", katero bo naslednje leto 1979. Vse dobrodelne organizacije z UNESCO na čelu po vsem vesoljnem svetu, se pripravljajo na leto otroka. V tem v zvezi sta na Koroškem slovenski organizaciji organizirali kampanjo pod geslom "Vsem otrokom enake pravice".
Ta kampanja gre predvsem za dosego enakopravnosti vseh otrok predvsem na področju predšolske vzgoje. Na vsem območju južne Koroške ni nobenega javnega dvojezičnega otroškega
ske vzgoje v materinem jeziku.
S to akcijo hočeta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev preprečiti na-daljno izrivanje iz javnega življenja. Sklicujejo se na avstrijsko ustavo, ki zagot-ovlja vsem državljanom enake pravice, na deklaraciji o človeških pravicah, helsinški sporazum in na 7. člen avstrijske državne pogodbe. Prva tovrstna prireditev je bila 11. augusta v Pliberku, kjer zahtevajo uvedbo slovenskega jezika v otroške vrtce, sprejetje ustreznih dvojezičnih vzgojno pedagoških
kar po domaČe...
vrtca, razen v Šentjakobu, programov in enakopravno-ki ga vodijo šolske sestre. st slovenskega jezika v jav-To pomeni, da nimajo vsi nem življenju.
KONGRES V BARCELONI
Pred neciavnim se je v Barceloni završil sedmi kongres mednarodnega združenja za zaščito ogroženih jezikov in kultur. Resolucijo, ki jo je slovenska in hrvaška narodna skupnost iz Avstrije poslala vladi na Dunaj, je kongres odlično podprl njihove zahteve.
Ugotavljajo, da avstrijski zakon o narodnih skupinah nikakor ne izpolnjuje določil sedmega člena državne pogodbe. Ta zakon tudi ne zagotovlja etničnega, kulturnega in gospodarskega obstoja. Kongres zato izraža svoje razumevanje, ter obe narodni skupnosti zavračata ta zakon in zahtevata nove rešite. Ta mednarodna organizacija se zavzema za zagotovitev obstoja narodnim skupnostim ne glede na njihovo številčnost in zato zavrača, da bi življenska vprašanja narodnih skupin reševali le na podlagi statističnih, volilnih in podobnih
podatkih. Resolucija, ki so jo sprejeli v Barcelpni, med drugim zahteva, da je treba prepovedati organizacije in dejavnost, ki si prizadevajo narodnim manjšinam odvzemati njihove pravice in njihove krajevne napise, zlasti v Avstraliji kjer to predvideva državna pogodba. Kar pa izgleda da vlada na Dunaju ni nikdar upoštevala, zato je kongres zahteval ustavitev sodnih procesov proti 30 koroškim Slovencem zaradi njihove dejavnosti za ohranitev svoje kulture in uresničitev narodnostnih pravic.
Resolucija tudi zahteva, da avstrijska zvezna vlada vnovič prouči zakon o narodnostnih skupnostih v dogovoru z osrednjima organizacijama koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov in v luči 7. člena državne pogodbe poišče rešitve, ki bodo dejansko služile ohranitvi in razvoju obeh narodnostnih skupnosti.
Naj najprej sporočim vsem Slovencem veselo novico, da se je oglasil naš rojak, pesnik in pisatelj z iskrenimi pozdravi vsem rojakom v Avstraliji - saj ste že uganili kdo - Ciril Zlobec, ki je. odposlal preko naše Izseljenske Matice ogrog 300 slovenskih knjig: za slovensko društvo Sydney 150, in 150 za slovensko društvo "Jadran" v Canberri. Iskrena hvala z upanjem, da nas bo naša Matica tudi v bodoče razveseljevala s knjižnimi pošiljkami.
Knjižnica Slovenskega društva Sydney je na razpolago prijateljem inčlanom vsako soboto in nedeljo po podne. Isto velja tudi za knjižnico društvo "Triglav" ki to pot ne bo od Matice perjelo knjig kot zgoraj omenjeni društvi, pač pa v skorajšnji bodočnosti.
Druga dobra novica in pravzaprav presenečenje pa je Folklorna skupina Triglavske šole, ki se že nekaj časa marljivo vadi pod nadzorstvom vsem znanega ga. Draga Pogačarja in bo nastopila na sporedu namenjenim očetom 3. septembra ob 3h popoldne v prostorih slovenskega društva "Triglav". V okviru istega programa se bo vršilo tudi tekmovanje deklic v preskakovanju vrvi. dečki pa bodo pokazali svoje znanje v "jo-jo" tekmovanju. Za glavno nagrado bo podeljena trofeje "Očetovega dne".
Vedite tudi to, da se pevski zbor "Triglav" že pripravlja za "Carnevale 78".
kojnega lista, "odličen jezikoslovec in prevajalec, ki je za časa vojne pripadal krogu mladokatoliškega slovenskega doma, ki je izdal", kot trdi Urbančič "dokumentarne Črne bukve komunističnih zločinov od 1941-1944". To sicer prav nič ne moti dejstva, da je ta rojak med ustanovitelji te zelo važne, najnovejše slovenske ustanove v NSW, saj so belogardistični zločini tudi zbrani v drugih dokumentarnih knjigah. Kar moti je to, da se ta isti odličen prevajalec in jezikoslovec ni potrudil, da bi "Dom" dokumentiral nemške nacistične zločine nad Slovenci za časa nemške okupacije naši domovini. Sicer pa iz izkušnje vem, da je ta gospod še danes tako politično usmerjen kot je bil za časa vojne. Zato sumim, da bo svoje dolžnosti v okviru tega "Središča za slovenski jezik in preučitve v NSW" vršil nepristransko.
Če bodo sedaj zopet nekateri bralci porekli, da moja kritika ni konstruktivna, ampak da z njo samo rušim, da sem cinična in nekulturna, me to prav nič ne skrbi, kajti človek svobodnega duha sem. Kar me skrbi je to, da tega kroga ne moram z veseljem pozdraviti, ker sumim, da bo "izdajal, zamenjaval ter zbiral slovenska leposlovna in znanstvena dela, ki jih tiskajo kjerkoli po svetu" brez političnih presdodkov.
Tu nastaja še eno vprašanje. Kako, -da niso pov-

/
i \
dney bo priredilo svoj 12. letni ples - tokrat "kar doma" - namreč v dvorani doma v HorsIey Parku,, kar pomeni da to društvo dobro
ČATEŠKE TOPLICE SE ŠIRIJO
Za Bernardinom so Čateške Toplice največje turistično gradbišče v Sloveniji. Novi hotelski kompleks že dobiva grobe zaključne obrise. Stavbe hitro rastejo iz tal. Na gradbišču je že od pomladi vse živo.
V zdravilišču čakajo, da bodo dobili nov hotel z vsemi pripadajočimi objekti in jim ne bo več treba odklanjati gostov. Zdravilišče ima sedaj 300 postelj.
S hotelom "Terme" se bo zmogljivost zdravilišča povečala za 300 postelj. Ob njem bodo objekti za kompletno terapijo, savane, trim dvorana, bazen, rastavraci-ja, igrašča na sodobno urejen kamp.
ZAMEJSKA MLADINA NA DELOVNI AKCIJI V SLOVENIJI
NOVA GORICA-6. avgusta je dopotovalo na delovni akciji Suha Krajina 78 in Brkini 78. 50 mladih iz
novogoriške občine in iz zamejstva. Zanimivo je, da Slovenci z onstran meje sodelujejo na delovnih akcijah prvič v Jugoslaviji. Brigadirji, ki sestavljajo brigado Simona Gregorčiča pa so za "ogrevanje" v tritedensko delo pripravili 5. avgusta enodnevno akcijo v Kožba-nskem kotu.
ŠENTJERNEJ: RAZSTAVA KONJ
Klub za konjski šport iz Šentjerneja bo pripravil 27. avgusta na šentjernejskem hipdoromu velijo razstavo konj. Zato vabi rejce konj, posebno plemenskih kobil, da se udeležijo njihove prireditve. Povrhu vsega bi šen-tjernejsko konjereje! radi obnovili staro tradicijo, ko so pred vojno skoraj vsako leto pripravili konjske razstave. Za prireditev, na kateri bo bržčas sodelovalo oko-
zato, ker letos zaradi obnavljanja hipodroma v Šentjerneju ne bo tradicionalnih konjskih dirk.
KOČEVJE — V kočevski občini se že nekaj let ubadajo s težkim vpra-^^^Mf* šanjem — kako v mesto in občino privabiti strokovnjake. V Kočevju delata na sodišču samo dva sodnika, čeprav bi lahko zaposlili še najmanj . tri. Podobno je tudi v drugih dejav-nostih. Opažajo pa tudi, da se v Ko-čevje ne vračajo strokovnjaki, ki so jih namensko štipendirali.
Še eno zadovoljivo sporo- abili v ta svoj /zaključeni?/^? čilo: slovensko društvo Sy- krog res aktivne slovenske/
kulturne delavce v Avstraliji / kot so: Ivan Kobal, ' Jofe Čuješ, Petrič Danica, Karel Dolenc, Virgil Ferfolja, Miran Špicer, Vlasta Klemen-napreduje. Ta "gala" pri- čič, Božo Šedelbauer, Ma-reditev se bo vršila 23 septembra.
Posebno pa se mi je raznežilo srce ob 249. strani v "Mislih" za mesec Avgust med čitanjem informativnega dopisa pod naslovom "Za celotno slovensko omiko". Vendar mi je pri petem odstavku na raznažen-ost legla slana, ko sem pr-ečitala imena mož, ki so
risa Ličan,¡^rojake, ki so dokončali študije na avstralskih univerzah, in pred -vsem Društvo slovenskih akademikov v Avstraliji. Med ustanovitelji tega središča so ljudje že v letih upokojencev, ali pa že okrog 40 let nimajo stikov z živim duhom doma. Njihovo delo bo v oddaljenosti t od množice in mladine ne
Razen enega uglednega, vsega spoštovanja vrednega duhovnika, ki svojega dostojanstva ni nikdar umazal s političnim udejstvovanjem ampak je celo sodeloval pri enemu slovenskih kulturnih programov v Sydneyu, kjer so bile prisotne tudi osebnosti, ki uradno predstavljajo našo matično domovino so ostali štirje usmerjeni v napram današnji državni ureditvi Jugoslavije sovražno desnico. C	C li 70 konj, so se odločili JV Eden teh vrlih mož je
ustanovitelji "Središča za I samo brez prave podlage slovenski jezik in preučitve! ampak ostalo bo v NSW". Kdo so ti ljudje?/ enostransko.
Pavla GRUDEN
nekdanji slovenski šetnik, ki se danes zastopa isto politično idejo kot jo je za časa vojne. Ni pa zanikati, da so njegovi predniki obogatili slovensko kulturo. V temu £ odboru čitam tudi ime čl-A-oveka, ki se sicer udinja pri slovenstvu v Avstraliji, ni pa znan kot kulturnik pač kot desničar. Potem je med njimi duhovnik, ki se je ¿vmešal v politiko.
Peti pa je, po samih "črno na belo" besedah g. Urbančiča, ki jih je napisal v svojem dopisu nekega po-
INDIJANCI DOBILI VERSKO SVOBODO
Verjeli ali ne, da je predsednik Združenih Držav Amerike Jimy Carter 13. avgusta letos, podpisal v Wašingtonu "Akt o verski svobodi ameriških Indijancev".
Minulo je ravno 191 let, odkar je Kontinentalni kongres sprejel ustavo Združenih Držav Amerike, katera jamči svobodo veroizpovedi. Ta novo podpisani zakon, nudi popolno svobodo ameriškim Indijancem, Eskimom in domorodcem na Havajih, da svobodno opravljajo svoje verske obrede "pod zaščito" Združenih Držav Amerike.
Malo dolgo je trajala ta "Indijanska diskriminacija" Če upoštevamo da so ZDA vzor in avantgarda tako opevane demokracije in svobode!
0-%
V
O PJESNICIMA I KRTIČARIMA .
Poštovani Prijatelji!
Prateči redovan izlazak sv-akog lista "Naše Novine" pročitala sam več par napisa t.j. kritika na osnovu pisanja naših mladih talena-ta tako da ih nazovem. Odgovora je več bilo par pa dozvolite da i ja kažem nešto u vezi tog.
Dali je stvarno pravilno ako se dozvoli da svako može da piše za taj naš list, i da pokuša momentalno da se takmiči za "Njegoševu nagradu", i da se ogleda na peru i papiru, dok drugi koji možda imaju ili osječa-ju da imaju talenta za kritikom, nedozvolimo im da i oni pokušaju i izraze svoj talenat. Zar ne smatrate da su i oni talenti na svom polju, samo normalno da se ograniče na samu kritiku, pisanja, a ne možda vreda-nja.
Niko nikoga do sada nije direktno uvredio, ali koliko je ko školski neobrazovan, ili upoznat u opšte sa na-šom književnosti i stilskim figurama i si. prepustičemo samim osobama koje se ba-ve pisanjem.
Ja znam da vi neobjavlju-jete sve pristigle radove što je več dovolj no za jednog kritičara da zna da se neo-bjavljuje baš sve i svašta. Kolika je radost svih nas čiji radovi se štampaju, toliko je možda potreba da neko sa strane ukaže koliko griješimo ovdje ili ondje i možda predloži, usmjereni na pravac koji nam možda više odgovara tj. koji stil pisanja da preduzmemo. Ipak jednu stvar svi kritiča-ri trebaju da znaju, da je normalno da neko voli jed-an stil a neko, upravo kao i slikari.
Koliko se danas uopšte ljudi dive Pikasovim slikama, a koliko njih sliježe ramenima i prolaze pored njih neprimjetivši ih, ili jed-nostavno grozeči se kojeka-
kvim izbuljenim očima, dok neko Rebrantove umjetnine smatra smješnim previše klasičnim i slično mada svi smatramo da su obadva umjetnika klasa svijeta.
Pitam vas, dali je stvarno potreban fakultet za jedan osječaj koji izražavaš, postavljaš na tlo ... na platno i si. Koliko je samo naših žena domačica ostavilo ku-vače i prihvatilo se platna i kista i postale su slavne kao slobodni slikari.
Ja mislim da je slično i sa nama pjesnicima /malim/.
Kritičari usmjerite svoje znanje na profesionalnu str-anu a ne idite u suštinu stvari ko bi šta trebao da bude ili ima ili zna.
Prijateljski vas pozdravljam i želim da opet pročitam koji dobar savjet sa vaše strane. Ja kritiku cijenim i smatram kao nešto neopho-dno.
Suada Bernhardt
TI JEDINA
Kad me majka rodi u tvoje me spusti krilo, ne saznadoh za toplije nego što je tvoje bilo.
Mjesto oca, mjesto majke tvorne sam se svila krilu i za drugu ljubav neznam več za tvoju najnježniju.
Daleko sam sad od tebe, al' u srcu ti si mome, vratit ču se jednog dana opet ja u krilo tvoje.
TI nas voliš sviju redom svoju nježnost svima pružaš zato živi mnogo Ijeta, nek te svuda prati sreča, ti jedina, draga TETA.
Tajiba Cerič Sydney
TRIBINACITALACA
"JEDINSTVO" SRETAN TI RODENDAN
Rodendan je danas šesti tebi Kako danas zapjevali nebi, Naši stari amanet nam daše Da gajimo tradicije naše.
Daleko si od korjena svoga A ipak si srca čeličnoga, Jugosloven u srcu te ima Ti si naša nova domovina.
O, "Jedinstvo" ti si sretno biče U tvom domu zora nas zatiče, Pjevajuči pjesme svome kraju Suze sjete u oku blistaju.
Nad tobom se trobojnica vije Titov portret budno nad njom bdije. Ti si naša sretna porodica Od sreče nam ozarena lica.
Pru|aš ruku, pružaš gostoprimstvo Samo tako djeluje "Jedinstvo" Vaspitavaš mlada pokoljenja Da napretka bez "Jedinstva" nema.
Tvoj nam amblem govori rječito Bit češ sretno, živjet češ vječito. Čuvat čemo tradicije mile Donešene iz JUGOSLAVIJE.
Na tvom čelu Jugosloven stoji Svakim danom novi uspjeh broji. Rasti, svjetaj u najljepše boje, To je samo djelič želje moje.
Stefa VANOVAC, S.A.
NAVIJACKA PESMA
Ti si zvezdo najbolja, najdraža i najjača zato imaš najviše vernih navijača.
Tvje ime zvezdo širom sveta sija ti si nama zvezdo uvek najmilija.
U svemu si dosad zvezdo prva bila najviše trofeja ti si osvojila.
Kod nas i u svetu tebe dobro znaju navijači tvoji uvek ti pevaju.
Boško Vukobrat Manly
O H 85
O H b 4
A,
»4 ■
fc
375 KING STR. NEWTOWN Tel. 513-213, Posle rada 699-7662
ZA NAJKVALITETNIJE VENČANE RODENDANSKE KAO I FOTOGRAFIJE SA DRUGIH SVEČANOSTI
Obratite se i posetite naš Studio u Newtownu BESPLATNO POZAJMLJUJEMO VENČANE I BRAZMIRSKE HALJINE Posetite nas lično ili putem telefona ugovorite Vašu posetu.
*U Boji ili *Crno bele
POLAZAK U TUDINU
Na polasku mome u tudinu i sunce je pošlo zamnom, mjesec što nočima nebom plovi
i pjesnička žed prema pjesmi što i meni stoji.
U šaci ponesoh grudvu zemlje,
u očima dio plavog neba kako se ogleda u plavoj rijeci,
ponesoh u srcu svojih najdražih
i prijatelja tople rječi.
Ne zaboravih ni miriš žitnih polja,
rascvetale lite i bagreme, ne zaboravih žubor rijeka, huk kršnih planina niti toplinu plavog Jadrana.
U	ušima	mi
črnogorsko i makedonsko oro,
dobre gange, slavonska poskočica, bosanski sevdah i slovenska polka, te vojvodanski čardaš i zagorska popevka.
Od svega pomalo ponesoh u vidu, sluhu i srcii kao stare slike i uspomene ponesoh da ni u tudini dalekoj
ljubav prema otadžbini ne uvene.
Andrej Gustav Marčkok VIC
BIO SAM ...
Bio sam oblak koji se spustio toliko nisko da su ga jablanove grane svog razderale.
Bio sam jablan koji se digao toliko visoko da su mu oblači vrhove raskidali.
Bio sam oblak, bio sam jablan, sve sam pokušao a sad sam propao.
Dragan Stojanovič Canberra
NEPOZNATOJ
Neznam te, neznaš me,
niti smo se ikada videli
a pričali, jedan sa drugim.
Čuli smo zov proleča
i bol ranjene ptice.
Javljaj u da dolaziš
sa anonimnim letom
koji je več na putu.
Odakle dolaziš,
kada češ stiči,
kome si pošla,
i gde sve nečeš biti?
Neznam,
neznaš, -
ali priča se
da če nam biti lepo.
Još sada
sa nekom laganom kisom i sa umornim vetrom slušam tvoje korake koji su sve bliži i bliži. Svejedno još sve što čujem ali, sanjat češ me a ja ču biti pijan od sreče ili tuge, svejedno još od čega. Ako se osvesti zora nači čemo jedno drugog i slavičemo susret sa nežnim sumarkom.
Condor Valentino Red Hill, ACT
SEČANJE
Bila sam k'o zraka sunca u životu tvorne k'o svijetlost izmedu oblaka sivih u njihovom letu k'o blag povjetarac ljuljajuče lade na moru k'o nježna ruža u punome cvijetu.
Bila sam savjest tvoga života i istina kruta al' mila k'o dijete ispruženih ruku bez majke topline i doma k'o igračka mala nadohvat ruku u krilu tvom znat bih se svila i jedan cvijet izgažen u blato u životu tvorne sam bila.
Bila sam dio tvog' sna i tiha jeka k'o prvi proljetni dan i bistra rijeka; poglavlja života tvog tek jedna strana a sada samo sječanje svih proteklih dana.x
Bit če još dana i zvjezdanih noči punih topline i jedno biče bez vjeka u budučnost prazna duša i usahlo tjelo bez svježine i oči ugasle od suza u svjetu tmine.
Katarajn-Capari Štefica Melbourne
OČEV ISPRAČAJ U TUDINU
O moj sine, moje djete Sretno bilo kud idete To vam srcem svojim želim, Opet vama djeco velim; Ja sam ostario, a vi odošte Australija je zemlja predaleka.
Ciknu starac, proli grozne suze, Voli djecu, al' ih sudba uze. Imajte djeco uvjek na umu Jugoslaviju zemlju našu lijepu Australija, nikad vaša neče biti, Nemojte tamo kosti ostaviti! O snajo, kčeri moja lijepa, mila Vaspitaj djecu kakob' čestita bila Imajte na umu poslednje riječi Čače starog kad vas ipračao.
Živko Dabič Adelaide