Cesarjevič Rudolf.
Bilo je dnč 21. avgusta meseca 1858. 1., da je nenadoma Dnnajč&ne ustrašilo gtomenje topov. Tisoč in tisoč prebivalcev dunajskega mesta je z nekacim strahom Stelo osodepolno uaznanilo: dvajset, jeden iu dvajset, dva in dvajset!   Dalje ni nihče štel.   Vesel krik nast&ne po inesta in uopopis-
11
Jjira radost se polasti src Duaajčanov, ker streljanje iz topov je Mlo veselo oznanilo, da je habsburškej vladarskej hiši ia Avstriji rojen cesarjeviS, ua-slednik našemu cesarju. To Teselo novico je brzojav iz Dnnaja naglo raz-nesel po vsej državi. Kakor so na Dunaji s 101 strelom naznanili za Avstrijo imenitno dogodbo, tako so jo naznanjali tudi po vseh večjih mestih, in povsod se je šiiilo veselje med prebivalci. Njih Veličanstvo presvitli cesar so od ve-selja s svojo darežljivo roko delili obilo milosti is milodarov na vse strani, & od zrestih avstrijskib. dižavljanov so srSne čestitke prihajale k zibelki no-TOiojenca v cesarskej palači Laksenburgu. Tudi .Slovenei niBO izostali, t navduienej pesni mu 30 čestitali:
,,Dete preljubljsno, dete mlad6, Nsg Ti preblažena leta tekč, Sije na nelu Ti solnce jasno, Slava naj diči Ti krono krasnoT Brani pravico s junaško rok6T"
Pri sv. krstu so dali prTorojenemn cesarjeviču itai E u d 01 f.
CesaijeviS Budolf je pieživel prva leta svojega življenja zdrav in vesel v dmžl)i plemenite cesarske rodovme. Naša cesarska rodovina se že od nekdaj, kakor je to sploh znano, odlikuje po svojih plemenitih dejanjih uami-ljenja; tndi v cesarjeviiSu so že v otroškib letih ta čut vzbujali in gojili — srečna podlaga pravemu kršSanskeom življenju. Svojim roditeljem je bil Budolf vedno iz celega srca vdan, svojo sestro nadvojvodinjo Gizelo je ljubil z otroSko nežnostjo in babici (atarej tnateri) nadvojvodiBJi Šofiji je izkazoval veliko spflštovanje.
Rudolf je prebival prva leta a svojo sestro Gizelo po zimi v eesarskej palači na Dunaji, a po leti v gradu Laksenburgu, obdanem s prelepimi Trtovi, ali pa t Reichenau-u, v krepilnem planinskem zraku. Tnkaj se je, gledajoč prirodo božjo, prvia navzel ljubezni, katero še zdaj ima do planinskih krajev in prirodopisnih naukov.
Po razumnej vzreji in krepkem zdravji so se cesarjevičave telesne in duSne moči tako" hitro razTijale, da se je že 1862. 1. začel redno podučevati in učiti.
Dvorni kaplan dr. Majer je bil poklican za učitelja y krščanskem naukn, a nadporoiSnik Henrik Špindler za u{itelja v začetnih. nankib in čeSkem je-ziku. ČeznekolikoSasajebilza češki jezik poklican dr. Jireček, a za madžarski jezik korar Kimelj. V nemžčini ga je podučeval najpr»d golski svetovalec A. M. Becker, potem profesor Egger, in od 1871. leta prof Greistorfer. Leta 1867. ga je naS rojak dr. Josip Cižman za&l učiti latinščine, dve leti po-zneje pl. Hildebrand poljščine in prof. Dnchene francošaine. Sploh Be je pri oesarjeTiču Budolfu že zgodaj gledalo na to, da se nauči mnogo jezikov, kar je vse hfale vredno, ker odločen je vladati Avstrijo, v katerej toliko raz-ličnih narodov žiri; treba je tedaj, da pozna njihov jezik, ker vsak oče mora raznmeM svoje otroke. Rudolf je v vseh reeeh dobro napredoval. Ko je 1872. 1. aprila in decembra meseca delal izkušojo h ogreke zgodovine v madžarskem jeziku, in takisto 1874 1. aprila meseca iz čeSke zgodovine v Seškem jeziku, čudili so se tsi navzoa, kako natančno iu Uborno je govoril.
12
Do 9. Ieta se je Rudolf užil, kar se po priliki v Ijudskej šoli učijo otroci; po potrebi so mn vendar nBitelji tndi že vigje predmete razlagali. T&ko na priliko: Dr. Kiiss inatematiko ia geomatrijo, a, dr. Cižman jemlje-pisje in zgodorino. Za viSje izobraženje je 1872. leta zemljepisje prevzel profesor Grun, naravoslovje prof. vitez Hocbstetter, občno zgodovino profesor Zeissberg in drugo leto potem zgodovino umeteljnosti profesor Ambros.
Poleg tega ae je 1872. 1. moialRudolf pridao poprijeti vojaških nankov. Podpolkovnik Karol Wagner ga je podučeval o orožji in vojaškej uredbi; pod-polkovnik Gruii6wald ga je učil uriti ae (ekaercirati) in službeni reglement za pešce; podpolkovnik Rossler o i^aucih in trdnjavah, stotnik Hugon Kerch-nawe o piouirskej službi, polkotuik Rheinlander o taktiki in strategiki, stotnik Titez EscheDliacher službeni reglement za topničarje in major baron Gemingen reglement za konjike.
Leta 1875. je začel viSje modroslovske nauke pod prof. Greistorferjem, in pravoslovske, katere 80 vodili profesorji Emer, Cižman, vitez Keller in dr. Meoger.
Cflsarjevič se je vseh naučnih predinetov z veliko pridnostjo učil, veadar je posebuo veselje kazal za prirodopisje, zgodoTino in "nmetelJBOsti, zlasti risanje in slikarstvo. iiesar sta ga podučevala slavni Sellenj in njegov pri-jatelj Jan. Novopacky.
Vse to, kar se je cesaijevič Rudolf moral učiti, sem tako na drobno zato navedel, da vas preprižam reaoice, da nihče ne pride ufien na svet; vsak človek, bodi si cesar ali kraet, mora se učiti. ako hoče kaj znati.
DCenje pač bistri uin, a vendar ue plemeniti srca; plemenito srce dela pobožnost, a pobožnost se pridobi v krščanskein uauku.
Zaradi tega so Rudolfovo podučevanje s krščanskim naukom začeli, ki je zmirom ostal prvi predmet, in ga na verske vaje z veliko skrbljivostjo pripravljali. Leta 18H7. je hil prvie pri sv. izpovedi, 18. aprila 1870. 1. pri sv. obhajilu, in 24. februarja 1873. 1. pri sv. birmi.
Ker je dan prvega st. obhajila vsacenra pridnemu otroku najlepši dan njegovega življenja, ki rau vedno ostane v spominu, ne dvomim, da vas bode Teselilo Sitati, kakšen je bil ta dan v življenju cesarjeviča Rudolfa. Tisti, ki so bili priče pvvega sv. oMiajila Rudolfcvcga, so o tem tako-le pisali po Sasnikih: ,,Na velikonoftii ponedeljek dn6 18. aprila 1870. 1. jeBudolf zjutiaj zgodaj opravil sv. izpored. Ob 8. uri je Sel, spremljevan cd Njih Veličan-stva cesarja iu c.esarice, sestre Gizele, deda in babice, T dvoruo kapelo, ki je bila krasno nakitena s cvetočimi in dehtečimi eveticami. Cesarjevič je irael prosto čmo obkko, svitli cesar vcjaško tmiformo, cesarica pa dragoceno sril-nato krilo. Verski učitelj dr. Maver so pri vratih visoko gospodo pričako-vali z blagoslovljeno vodo, s katero 80 se vsi pokropili. Po tein gredd k velikemu oltarjn, kder je za cesarjevica bil pripravljen stol, pregrnen z rudečim suknom; t&ki5j zraven je gorela relika krstna sveBa, to je ravno tista, ki je gorela pri njegOTem krstu. Svitli cesar, cesavica itt druga visoka gospflda, ki jc cesarjeTiča spremljevala, pokleknili so v klopžh na evaEgeljskej stranl. Kapelo je napolnilo spremstvo Njihovega Veličanstva in dvorski služabniki, ka so bili k temu sv. opravilu povabljeui.
13
Najpred 30 korar dr. Mayer služili sv. mašo, pri katerej sta jim stregla dva duhovoika. Po sv. obhajilu se obrnejo korar k cesarjeviču in ponovijo ž njitn krstuo obljubo. Po tem ginljivem trenotku, ko je cesarJDvič naslednik na avstrijskem sedežu glasno ia slovesno obno7il obljubo pri sv. krstu dano trduo držati se si. katoliške y*rc tet pravično in bogabojeSo živeti, pvejel je pvesveto rešnje Telo. Videti, kako spoštljivo in pobožno se je obnaSal pri tem sv. oprafilu plemeniti mladeneč , kateremu je previdaost božja že V zibelko položila žezlo starodavne in mogočne Avstrije, moralo je s svetim veseljem navilati ne samo pričujoče Ijudi, nego tudi angelje nebeške, ki so bili gotovo piiče tega sv. dejaDJa. Za cesarjevičem so k mizi božji pristopili tudi Njii VeliSanstvo cesar, cesariea, pobožni ded, babica in sestra Gizela, ki je ¦/. najveiijo poioraostjo spieinljevala av. opra^ilo.                    Daljc prih.