Ste v. 353. Trst, v četrtek 19. decembra 1912 Tečaj XXXVII. IZHAJA VSAK DAN ledi ab nedeljah In praznikih ob 5., vb ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamlfue Štev. se prodaiajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih fcob&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranjn, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OQLA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. •emrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka a&daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n&j-KAnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA im celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;ni n»-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroonlna na nedeljsko Izdan J* „SDIS OSTI" stas« i sa oelo leta Kron 5*20, Ik p«l Ista Kron J tO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefr&nko- vana pisma se ne »prejemajo In rokopisi s« ne vra6a|a. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lift^L UREDNIŠTVO: ulica Giorglo Galahl 20 (Narodni d t a). Isdajatdj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINI- Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinoat', vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoSno-hranllnKnl ratun Itev. 841-652. TELFFOn It 11-57. Turki se z Grki ne pogajajo. Turki se res ne marajo pogajati z Grki? CARIGRAD 18. (Izv.) Sinoči so prejeli tuižkl delegati v Londonu instrukcijo, da naj takoj prekinejo pogajanja z zavezniki, če bi ti vztrajali na zahtevi, da se morajo pogajati tudi z Grki. Turki se z Grki ne marajo pogajati, dokler ti ne podpišejo dogovora o premirju. Skupna vojna, skupen mir. PARIZ 18. (Kor.) Poseben izvestiteij „Matina" javlja, da mu je dr. Danev na vprašanje, kaj bi zavezniki storili, če bi se turški odposlanci ne hoteli pogajati z grškimi, odgovoril: „Vojevali smo skupno in bomo tudi sklenili mir skupno. Če se bode Turčija zope/stavljala, se bomo pač zopet videli pri Čataldži, ali jaz mislim, da bode turška vlada izpremenila svojim delegatom dano poročilo". Grki in Bolgari se v Solunu ne razumejo. LONDON 18 (Izv.) Listi javljajo iz Soluna, da so grške oblasti sklenile udušiti tri bolgarske solunske liste. Ko je prišla žandarmerija pred neko redakcijo, so jej bolgarski vojaki hoteli preprečiti pristop in prišlo bi bilo do boja, da ni pravi čas prispelo povelje, da na| Bolgari popuste. Bolgari hočejo postati bolgarski. DUNAJ 18. (Izv.) „Zeit* javlja iz Sofije, da so prispele tja deputacije iz Skoplja, Velesa in Monastirja, ki so prosile, da Bolgarija prebivalstva naj ne pusti pod srbsko oblastjo. Solunski trgovci-Bolgari pa so vsi zagrozili, da se izsele v Kavalo, če ostane Solun grški. Kredit za osvobojene bolgarske pokrajine. DUNAJ 18. (Izv.) Iz Sofije se poroča, da bode vlada zahtevala od sobranja 7 milijonov levov kredita za finančno in poštno upravo v novoosvobojenih krajih. Ta kredit bi zadostoval za prve tri mesece. V Drinopolju je baje vse najbolje. CARIGRAD 18. (Kor.) Markonigrarai drinopoljskih korespondentov listov „Ikdam* in „Sabah" javljajo, da {e civilno prebivalstvo kakor tudi garnizija v najboljšem stanju in da vlada med vojaštvom izboren duh. Vojaški poveljnik v Macedoniji, SOFIJA 18. (Kor.) General Volkov je imenovan za vojaškega poveljnika v Mace-doniji. Je padla Janina ali še ne ? LONDON 18. (Izv.) Nekateri listi bilje-žijo vest, da je Janina že padla Grkom v roke in da se bližajo novi boji Grkov z Džavidom pašo. Grški pesmk Mabilis je padeL ATENE 18. (Izv.) V bojih pred Janino je padel tudi znani grški pesnik Mabilis. Navdušenje za carja Ferdinanda. SOFIJA 18. (Kor.) Carja Ferdinanda je PODLISTEK. Osvit. Splaal Ksaver Sandor «JaEskl. — Prevel A. C. Tako je minila pomlad in poletje, da nista dosegla ničesar, a od doma iz Hrvatske so prihajala neprestano pisma prijateljev, naj se čim preje doseže dovoljenje, ker je to .conditio sine qua non", da se začeto delo ne zaustavi. Ivan je že začel dvomiti in izgubljati upanje. Tudi Drašković in Gaj sta se jezila na Madjare, toda upanja še nista izgubila. Bila sta prepričana, da zmagata. Ves čas pa sta Gaj in Ivan povsod srečavala Dumića in Salopeka. Končno je sklenil Ga/, da gre s svojo prošnjo do samega kralja. Že zdavnaj |e mislil tako, samo ni hotel brez najkrajnejše potrebe poseči po tem zadnjem sredstvu. Dumić je izvohal tudi to. Zato je na vsak način hotel preprečiti' vneto delo Ivana Kotromanića. Mladi zastopnik se mu je zdel tem nevarnejši, ker je kot član magnatske zbornice imel vedno priložnost, da se je spoznaval z najvplivnejšimi osebami. In videl ga je tudi vsak čas v družbi s kakim Pa!fyjem, Cirakijera ali Ztchyjem. Prepričal se je hitro, da imajo radi mladega Hrvata in da ima posebno srečo in da ga kličejo v najvišje kroge. Poleg tega j« vedel za Ivanovo sorodstvo z na n{egovi poti v Solunu povsod, kjer je vozil dvorni vlak, prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Bitka med „Averovom* in „Mesudijo*. CARIGRAD 18. (Kor.) Listi objavljajo razna poročila očividcev včerajšnje pomorske bitke. Neka vest pravi, da sta bili razven oklopne krlžarice „Averov* poškodovani tudi dve grški torpedovki. „Sabah" trdi, da je šrapnel, izstreljen na ladji „Averov" ubil ednega in ranil štiri pomorščake na križarici „Mesudlje* Turški zdravniki r srbski službi. BELGRAD 18. (Izv.) Tukaj so izpustili na svobodo 40 turških zdravnikov, ki so bili med ujetniki. Vsi so pa izjavili, da hočejo biti na uslugo srbski vladi. Kolera v Carigradu. CARIGRAD 18. (Kor.) Predvčeraj in včeraj so zaznamovali tukaj 80 slučajev kolere in 95 slučajev smrti. V Džedi so imeli od 26. novembra 395 slučajev kolere, med temi 393 smrtnih._ Proch&zka in Tachy. DUNAJ 18. (Izv.) Od oflcijozne strani se poroča, da so vesti, da bo poslanik Ugron zahteval v Belgradu za nepravilnosti, ki so se baje godile s Prochazko, zadoščenje, čisto neosnovane, ker se o tem ni razpravljalo. Temelj očitanju, da je bilo postopanje Srbov proti Prochazki nekorektno, more biti le beseda Proch&zke samega. Taka njegova izpoved res eksistira kot pritožba, ki jo je Prochazka sam napisal, ko |e bit v Prizrenu. Ta pritožba pa je taka, da ne more tvoriti predmeta resnega diplomatičnega koraka. So namreč same malenkosti, glede katerih fe srbsko vojno pevelfništvo Avstriji že ugodilo. Ista ofleljozna oseba pravi nadalje, da so vesti glede konzula Taehy]a, češ, da je iz Mitrovice pobegnil skozi Sandžak in da je bilo n|egovo potovanje zelo nevarno, neresnične. Resnica je, da je konzul Tachy nemoteno odpotoval iz Mitrovice pod zaščito srbskih oblasti, ki so mu šle kolikor mogoče na roke, kar je pravi tudi konzul Edl o sebi na Dunaju. Tachy fe potoval v Belgrad, kjer se nahaja še njegova zglasilnica v hotelu, kjer je prenočeval. Od tam se je odpeljal z brzo vlakom v Budimpešto. Rusofili se mezijo ? KRAKOV 18. (Izv.) „Nowa Reforma* Javlja iz Brodov, da so se preteklo noč tam vršili hudi nemiri, ki so jih baje povzročili rusofili. V Brode je odšlo vojaštvo in žandarmerija. Avstrijski Poljaki so za avstro-srbski sporazum. BELGRAD 18. (Izv.) Zaupnim potom so sporočili v Belgrad, da so bili avstrijski poljski politiki pripravljeni delati z vsemi silami za miren sporazum med monarhijo in Srbijo. V tukajšnjih vladnih krogih je vzbudilo poročilo veliko zadoščenje. (Kaj Je treba poročati »zaupnim potom", Josipom Kuševičem, po katerem Je prihajal do znanstev v vladnih krogih. Bal se je torej popolnoma resno, da bi mogel veliko pomagati Gaju in njegovemu časopisu. Će pa se doseže to dovoljenje, potem Je gotovo, da bo boj za madjarski jezik še težji, ako ne morda celo popolnoma brez nade na zmago. In preprfčaval je madjarske politične vodi telje in se je tudi obvezal, da izvede njihove načrte na Hrvatskem. Sedaj naj bi mu pa taka-le otročad pokvarila račune! Odkar se je mudil v Požunu, je pojmoval vedno bolj in bolj, da mora biti previden In hiter, ker Je bila vsa hrvatska mladina, razua Barakoviča in še nekaterih šele nedavno ,opleraenitašeniha mladeničev, na Draškovfćevi in Gajevi strani. Vsi jurati so bili pristaši narodne ideje in so se družili večinoma s Srbi in Slovaki, a z madjar sko mladino so imeli vsak čas kak spopad — in prepevali narodne ljudske pesmi po ulicah. — Okuženi so bolj nego sem mislil! — Je pravil Salopeku, a smatral Je Kotro raanića za glavnega krivca. V tej svoji skrbi se Je spomnil Lacike Kotromanića in povrnil se je k svojemu staremu načrtu. Nekega popoldneva Je poiskal starca v njegovem stanovanju na glavnem trgu. Kotromanić Je imel zase celo drugo in zgornje nadstropje. Uredil se Je popolnoma po gosposko, in imel mnogoštevilno služinčad; z eno besedo, živel Je po velikaško. Ivan je ko Je vendar dolžnost avstrijske politike, delati za miren sporazum? — Ured.) Ruska pomoč Jugoslovanom. PETROGRAD 18 (Izv.) Danes Je govoril ministrski predsednik Kokovcev v dumi znamenit in obširno zasnovan govor, v katerem Je izrazil prepričanje, da bo Rusija pomagala balkanskim Jugoslovanom, kakor jih v kritičnem času še nikoli ni zapustila. (Govor, ki Je tem bolj važen, ker je oflcijelen, podamo v posnetku po izvestju c. kr. kor. urada. — Ured.) Pomorska sila trozveze in tripleentente. LONDON 18. (Izv.) Angleški mornariški minister Je Izjavil, da bode imela do polovice leta 1915 Nemčija 23 oklopnjač in križaric, Avstrija 7 in Italija 6, tako da jih bo štela trozveza skupno 36. Temu nasproti pa bodo imele države tripleentente sledeče ladjevje, kar se tiče oklopnjač in križaric. Velika Britanija 37, Francija 12 in Rusija 4. Skupno bi to bilo 53 enot proti 36. Kmetski nemiri v Podolju ? KRAKOV 18. (Izv.) wNowi Reformi« poročajo iz Podolja, da se tam boje kmetskih nemirov. Mnogi poljski veliki posestniki so vse pustili in pobegnili v inozemstvo. Min. Hussarek je bil operiran. DUNAJ 18. (Izv.) Minister Hussarek, ki si je bil včeraj pretegnil mišice v kolenu, Je bil danes cd prof. Eyselberga uspešno aperiran. Minister je vso noč dobro spal. Kovacsa veseli, da je oproščen. BUDIMPEŠTA 18. (Izv.) Danes so ogrski opozicijonalci pod Justhovim vodstvom obiskali atentatorja Kovacsa in so mu častitali, da je bil oproščen. Kovacs je rekel, da sicer obžaljuje atentat, ali še bolj ga veseli, da je tako srečno odletel. Volilna reforma na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 18. (Izv) Danes se je vršila zadn]a seja ogrske poslanske zbornice pred božičem. Med prazniki in novim letom se bo še zasedalo in pri priložnosti bo ministrski predsednik Lukacs predložil nov osnutek volilne reforme. Grški kralj obišče Kreto. BEROLIN 18. (Izv.) „Lokal-Anzeiger* javlja iz Aten, da bo grški kralj kmalu odpotoval iz Soluna v Kreto. Vojaška straža je ustrelila neznanca. DUNAJ 18. (Izv.) Iz Budimpešte se poroča, da se je neki neznanec v noči od 15. na 16. v Komornu približal straži pri vojaškem skladišču. Na opetovan poziv se tujec ni odzval in za to ga je vojak ustrelil. Tujca, ki mu je šla kroglja skoz glavo, še do danes niso prepoznali. Dogovor glede Maroka s Francijo, odobren. MADRID 18. (Kor.) Državna zbornica je odobrila francozko-španski dogovor glede Maroka z 216 proti 22 glasov. UduSen upor v Lisbonl. LISBONA 18. (Izv.) Nekateri pristaši politične opozicije v Lizboni so si zasigurali podporo dela republikansko misleče armade In so hoteli vreči sedajno ministerstvo, katero bi nadomestili z vojaško diktaturo. Vlada pa, ki Je še ravno pravi čas izvedela za zaroto, je alarmirala vojaštvo, postavila artilerijo na važnejša mesta in oborožiia stanoval pri nJem. Stric Je vzdrževal zanj posebnega inoša in pandurja. Dumić je dobro ugenil, da Kotromanić dela vse to le zato, ker si je želel baronstra. „Naj bi videli odločilni krogi, da ima toliko imetja, da more živeti po velikaško." Prišedši Dumić v Kotromanićevo sobo ga je našel samega. — Kako se je to lepo naključllo, magniflce domine consiliarie I — je vzkliknil Dumić po prvem pozdravu. — Izvrstno, da sva sama. Prišel sem v važni stvari — Rogo, domine amice spectabllis! — e odgovoril Kotromanić na svoj suhoparni način in pozvonil, da prineso irisa. — Ta nesrečna politika — je začel Dumić. — Madjari se strašno Jeze na naše zastopnike. Pa je tudi strašno, kar govori ta Bužan. Že celo pred samim palatinom nimajo ti ljudje več pravega in dolžnega spoštovanja. Bil sem tako srečen, da sera bil pred kratkim v avdijencl pri njegovi cesarski Visokosti in morem reči, da je Visokost strahovito Jezna na Hrvate. Za klical Je nekolikokrat: Vidijo ti ljudje, da dvor popušča, mene slišijo, da govorim madjarski, oni pa ne — in kar ne, temveč vedno svojo smešno sredovečno latinščino. Mene je pohvalila Visokost, da nisem Istega rae-aenja z zastopniki. Et in camera caritatis — sub rosa — vam morem povedati, da mi je palatin obljubil, da me predloži za barona. * meščanstvo. Opozicijonalci pa so bili obveščeni o pripravah in se niso ganili. V Lisbonl se vsled tega nI rušil mir. Francozka avijatlka. PARIZ 18. (Kor.) Oficijelno poročilo veli, da Je vojno ministerstvo sklenilo urediti postaje za avijatiko v Bfcetru, Bonifacciu, Nizzi in Diinkirchenu. Nesreča v premogokopu na Nemškem. DORTMUND 18 (Kor.) V jami .Minister Achenbach" se je pri 18. skladu dogodila eksplozija. Do sedaj so shranili 15 težko ranjenih in 6 mrtvecev. Ranjencev sta že dva v bolnišnici umrla. Obrat posluje nemoteno. Junak, ki s sabljo napada neoboro-ženega. LVOV 18. (Izv.) V »Teatralni kavarni" Je prišlo do spopada med poročnikom 19. domobranskega polka, Seidlom in med nekim gledališkim igralcem, ker Je ta baje žalil vojaštvo. Oficir je potegnil sabljo in je igralca tako ranil, da so ga morali odvezti v bolnišnico. Samo srbskim gospodarskim zahtevani se ugodi? RIM 18. (Izv.) Diplomatski krogi vedo, da bodo pri konferenci poslanikov v Londonu govorili tudi o srbskih gospodarskih zahievah, teritorijalne bodo pa popolnoma izključene. Drzen rop na Dunaju. DUNAJ 18. (Izv.) Danes opoldne so trije neznanci v živahni ulici Neubaugasse izvršili drzen rop. Maskirani so vdrli v pisarno firme Pfeiffer In so s samokresi užu-gali uradništvo, ki so ga povezali na mize in stole. Nato so pa pojemali vse dragocenosti in iz omare vso gotovino, blizu 3000 K In potem odšli. Leon Bourgeois kandidira. PARIZ 18. (Izv.) Senatni predsednik Leon Bourgeois je torej definitivno sprejel kandidaturo za predsedstvo republike. Zli se, da bodo vsi drugi kandidati sedaj odstopili. _ Državni zbor. Rekord v obstrukciji. DUNAJ 18. (Izv.) Po šestnajst ur trajajočem govoru je posl. Fresl zaključil svoja Izvajanja in Je s tem ustvaril nov rekord, pobivši Kotlara, ki je nekoč govoril 13 ur. Na to je pričela generalna debata z dejanskimi popravki, pri kateri se Je dogodilo več incidentov. Socijalisti so okrivili narodne socijalce demagogije in so obsojali obstrukcijo, ko pa je prišel Liebermannov predlog, da ti se prešlo na dnevni red, na glasovanje, so socijalisti bili za glasovanje po imenih in predlog je bil odklonjen 263 proti 171 glasov. Vsi slovanski poslanci so glasovali skupno proti predlogu, ker so mnenja, da bi se n2j o tem kritično razpravljalo v zbornici. Po sklepu, preiti v specijalno debato, je nastalo vprašanje, kako se naj ta izvede. Obstrukcijonisti so bili zato, da se glasuje o vsaki točki, velik del zbornice je bil zato, da se snov razdeli na četvero, večina pa je iz strahu pred neuspehi za enotno debato. Ta razprava še bode delala težavo, ker — Vas — za barona I — Je vzkliknil Kotromanić in skočil s stola. — Seveda, ker vidi, da sem zvest materi kraljevini in da želim napredka države in državnega Jezika. Tudi za vas bi prišli ljudje na to misel — ali — ali — glejte, vaš stričnik Ivan Je glavna zapreka. Ni tega dva dni, kar se je prepiral z menoj zaradi vas eden najuglednejših Madjarov. Trdil je, da ste tudi vi, kakor so drugi Hrvati, In je v dokaz omenil vašega stričnika. Rekel je, da ni mogoče, da bi vi ne imeli toliko ugleda napram svojemu stričniku, da bi mogel on vse to, kar dela, delati brez vaše vednosti in vašega odobrenja. -- Pa kal dela ? — Oprostite, kakor da ne veste l Pravim vam, ves odpor, vse spopade, vso to komedijo izvršuje pravzaprav on — ker ni drugega nego orodje onega zapravljivega starega norca grofa J^nka. In nI dosti, da dela tako v saboru in zunaj sabora, temveč se vozi tudi na Dunaj H PeŠto in se mtša v bogve kakšae meterniške In panslavistične intrige. Pravcato veleizdajstvo. — Jaz sem ga opominlal že lani — in tudi njegova mati mi je obetala — sa| imam vse to črno na belem, da se ne bo vmešaval prav v čisto nič. Kako torej ? — Verjemite mi, vendar vara ne bom pripovedoval izmišljotin f — |e odvrnil živahno, skoraj užareno Dumić ia je začel kar po vrsti naštevati vse stričnikove grehe. Stran II. „EDINOST * št. 353. V Trstu, dne 19. decembra 1912. imajo radikalci izborce govornike, kakor sta Hiibschmann in Sif/berr»y. Zvečer ob 8. je z-čel govoriti Hiibschmann in bo govoril najbrže do polnoči, njemu na bode sledil S:riberny, ki hoče govoriti 6 ur, to je, celo ostalo noč. V državnem gospodarstvu bomo imeli nekaj časa najbrže ex lex — stanje. Grof Stu gkh pa je svojim obljubil, da ne bode lasljučil zbornice, če bode spravil na varno volni zakon. Razprave bodo težke, ker še vedno Ir^ja virtuelna obstrukdja Slovencev. Sicer so obljubili tudi Rusini obstrukcijo, a danes so se s Poljaki že zopet sprijaznili. Za vojno predlogo Dalmatinci najbrže ne bodo glasovali, ampak celo proti, ostali Jugoslovani ne bodo odklonili zakona, če se nekoliko izpremeni, klerikalci pa bodo zakon sprejeli. Polnočna slika iz zbornice. DUNAJ 19. (Izv.) O polnoči, malo pred koncem Hiibschmannovega govora se je vmešal češki socijalist Modraček v govor in ga Je imenoval sramoto Avstrije. Drugi so mu prigovarjali in skoro je prišlo do spopada. O polnoči je minulo 37 ur od početka seje. Dvorana je prazna in ko so člani vladnih strank spali, je alarmiral posl. Stransky vse aparate in zvonce, ki so vzbudili prestrašene vladne poslance. Nato je predlagal Hiibschmann konec seje, kar so pa vladni poslanci odklonili. Seveda mislijo, da so oni zmagali, a res je, da Jih je Stransky le zlobno vzdra-mil in „potegnil". Striberny govori. flfera Prochazke in nje posledice. Vsakega pravega Avstrijca — ne bi-zantinca in h ura-patri jota, ampak državljana, ki z iskrenimi čustvi želi tej državi vse najbolje — mora danes, po razrešitvi afere Prochazke, oblivati rdečica sramu. Najhujši sovražnik ne bi bil ne mogel ne hotel tako kompromitirati pred svetom te naše monarhije in tako izpostavljati nje diplomacije evropskemu zasmehu, kakor so to storili tisti hiperpatrijotični žurnalisti in njih zaplečniki, oficijelni in neof.cijelni, ki so vso to nesrečno afero izmislili in jo potem razblinjali do onih javnost tako raz-burkajočih dimenzij z očitnim in infernalnim namenom, da izzovejo krvavi spopad med Avstro-Ogrsko in nje malo balkansko sosedo. Si-li moremo misliti frivolnega, ne-moralnejega Interesa monarhije in za mir človeštva bolj zločinskega početja? Pravi čudež je bil, da nI prišlo do tega, kar so ziočincl hoteli. V tem času najhuje krize, ko se je splošna mr/Jičavost povspela na višek, v tem času groze In sramote, je res zopet enkrat stal dobri genij avstrijskim narodom ob strani. Stali so tik ob robu propada. Le enega zgrešenega koraka, le malega izpodtaknenja, le kakega slučajnega incidenta je trebalo, da bi se bila, kakor sama ob sebi, sprožila že napeta puška in — te-lebnili bi bili v prepad, v neizmerno nesrečo. Koliko gorja bi bilo lahko prišlo nad vse narode Evrope, da so nastopili dogodki, ki so tako rekoč v zraku viseli: res ne treba posebne fantazije, da si postavimo to strašno sliko pred duševno oko. Najhuji moraUČni polom, prava katastrofa bi bila prišla za našo monarhijo, ko Kandidatje narodnega delavstva za volitve v predstojništvo „Zavarovalnice zoper nezgode na delu" so: I. KATEGORIJA (selena glasovnica) Obrati: prevozna in sklad, podjetja. Za prlsednlka: Nikolaj Dordej, delovodja »Balkana4, Trst. Za namestnika: Fran Gruden, lesni delavec, Trst. It. KATEGORIJA (rdeča glasovnica) Obrati: rudarstvo, plavžarstvo, kovi-narstvo, stroji, orodje. Za prlsednlka: Janko Stahan, strugar v arzenalu, Pula. Za namestnika : Jakob Trošt, mehanik v Trstu. VI. KATEGORIJA (bela glaaovaica) Obrati: Papir, usnje, mizarski in kmetijski obrati, mlini. Za prlsednlka: Fran Gomišček, mizarski delovodja v Podmelcu. Za namestnika: Ivan Filipčič, mizarski pomočnik, Trst. Ti kandidati so postavljeni od skupnega narodnega volilnega odbora sporazumno z delavci! Volitve se vršijo sicer 20. t. m., vendar radi discipline in kontrole Vas poživljamo, da pošljete pravilno podpisano glasovnico Vašega obrata čimprej načelniku narodnega volilnega odbora g. dr. Edvardu Slaviku, odvetniku v Trstu (Narodni dom). Narodni volilni odbor. bi potem vendar-Ie prišlo na dan, da v resnici ni bilo povoda za tekov krvavi obračun ali resnlčneje povedano : da se je t&kov povod ustvaril z lažjo!! In vsa odgovornost za tako frivolno igro z evropskim mirom in najvišim! splošnimi interesi, bi bila padla na našo državo. To bi bil odij, kakor si ga hujšega ne moremo misliti. R?s najhuja mo-ralićna, politična in državaa katastrofa. Da ne pretirujemo in da ne slikamo s tem neopravičeno Črno v črno, pričajo že glasovi v notranjem države. Na naslov vladnih krogov se pišejo in govore sedaj najstrožje obsodbe. Še izraziteje se izraža ta obsodba v utisu, ki ga |e v inozemstvu napravil vladni komunike, ki je slednjič priznal, da afere Prochazke s tistimi vzroki, ki so jej dajali toli usodno razburljivo pomembnost, niti ni bilo!! Zlasti glasovi iz Nemčije, kjer vsled zavezništva tudi na lastni koži občutijo vsak moralični udarec, ki je zadel našo monarhijo, kažejo pravo konsternacijo. Po vsem tem si lahko mislimo, koliko bi bilo še le ogorčenje Evrope, da je res prišlo do krvavega spopada radi afere, ki je bila izmišljena! Nesreča bi bila tako velika in neizmerna — le golo resnico govori sccijalno-demo-kratična „Arbelter Zeitung«, ko pravi, da je to duh sramote za Avstrijo, — da imamo ob vsem tem polomu, ki je tu in ki se ne da utajiti, vendar še občutek, da |e dobri genij obvaroval državo pred še hujšim, bržkone pred najhujšim. Oori smo rekli, da niti najhuli odkrit sovražnik ne bi bil mogel provzročatl monarhiji tolikega zla, kakor so ga jej brezvestni hujskači, lažnjlvci in falzifikatorji po redakcijah nemških listov, med katerimi pa so bili v prvih vrstah — v sramoto za idejo krščanstva — takozvani krščanski-so-cijalci. Ne le, da so se frivolno Igrali z etičnimi in gospodarskimi interesi države In nje prebivalstva, tudi nauke in načela Kristova so pogazili v blato, kakor bi jih ni mogel huje noben brezverec. Zločinci so to proti lastni domovini in sočloveku in le pritrditi moramo interpelaciji posl. Smerala ne tovarišev, ki zahteva od vlade, naj izsledi vire, Iz katerih so prihajale one lažnjlve vesti ter da naj one, ki so na tako nezaslišan način mistificirali javnost, zadene z vsemi sredstvi, ki jih jej daj a za take slučaje kazenski zakon I! Ali na zatožno klop bi sodili tudi oni, ki so na brezvesten način širili lumparijo, zaprlčeto po žurnalističnih rokovnjačih tam gori na Dunaju. Skoda le, da ne more vseh zadeti roka pravice! Pa naj bo, saj so vendar osramočeni in sojeni pred forumom vse evropske javnosti. Le golo resnico govori soc.-dem. „Arbeiter Zeitung", ko pravi — to naj si zapomnijo tržaški soc.-demokratje! —, da slučaj Prochazke ima za avstrijsko državo pomen izgubljene bitke!! Lažnjivci in hujskači so kričali v svet zahtevo, da mora Srbija dati zadoščenja v oblikah najbolj poniževalnih zanjo, za stvari, ki so jih oni izmislili!! Kdo pa da sedaj zadoščenja tako krivično obtoženemu srbskemu narodu za vsa sramotna obdol-ženja, za vse tiste insulte in za vso nezaslišano gonjo, ki je kazala ta narod v luči najgroznejega barbarstva ?! V tem vprašanju je izražena vsa teža posledic afere Pro-chazka za državo. Kajti take afere so kakor slana, ki mori sadike, iz katerih naj bi državi zrastle — simpatije tam, kjer jih tako krvavo potrebuje v povspeSevanJe svojih političnih in gospodarskih interesov. Ne le rdečica sramu, ampak tudi rdečica Jeze in ogorčenja mora zalivati vsacega Avstrijca radi afere Prochazka. Domače vesti. Justica — kje si ? 1 Član ogrsko-hrvatskega parlamenta Julij Kovacs je streljal na predsednika grofa Tiszo. Njegovo poslansko imuniteto so razveljavili, obtožili ga kakor navadnega morilca in postavili pred porotnike. Kovacs se je branil, rekši, da je streljal v velikem razburjanju, ko si ni bil svest usodnosti svojega dela. In porotniki so smatrali to obrambo za veljavno in Kovacs je bil predvčerajšnjim rešen obtožbe. V Zagrebu je v obče eksaltirani in nenormalni Jukić streljal na bana. Tudi on je storil ta svoj čin v največem razburjenju. Razlika pa je ta, da je bil Kovass razburjen le vsled strankarskih bojev, torej iz strankarskega, ali morda celo tudi osebnega egoizma. Obe ti domnevanji sta pri Jukiču izključeni. Radi stranke ni storil tega, ker že zbog svoje mladosti ni igral vloge v političnem življenju. Da bi pričakoval kake osebne koristi od svojega čina — že misel sama bi bila blazna 1 Jukić je postal atentator zbog nesrečne misli, da reši s tem svoj narod od krutega tirana, misli, da izvrši velik patrijotlčen Čin. Misel je bila seveda nesrečna in se je mogla poroditi le v razgretih možganih. Ali motiv dejanju |e bil vsekako plemenit. Pa še eno dejstvo |e, ki stavlja Jukićevo dejanje v veliko miiejo luč, nego pa Kovacsevo. Kovacs je že zrel mož, dočim je Jukić Še mlad in vrhu hereditarno obremenjen, torej nenormalen. In vendar: Kovacsu se ne treba pokoriti za svoje dejanje, Jukić pa se bo — ko se je le po milosti izognil vislicam — do konca življenja! Justica — kje si ? I Nesramna podtlkovanja. — Goriška „Eco" poroča, da se nahajalo med goriškimi redarji tudi taki, ki simpatiziralo s Srbi. S tem bi to glasilo rado napeijafo mlin na svojo vodo in mi radi priznavamo, da se vsi avstrijski Italijani izkazujejo ravao sedaj kot največje patrijote, ali da se razumemo, po izreku Mscchiavellija „ogsi mezzo giusti-fjca la fme." It v čem da obstoji ta f nale so nam i» Avstriji dokazali že neštetokrat. Torej „Eco" dokazuje fakt, da so nekateri redarji „serbofili", kar znači seveda v sedanjem poIoža|u nekaj strahovitega, ne morda toliko za našo Avstrijo, ampak za ušesa naših ljubih hcfratov, ki menijo, da pridejo nad avstrijske Slovane zoDet časi Jožefa 11 Mi bi radi vprašali ,Eco", oziroma n e-nega — Špiceljna, kaj so ti ubogi redarji zakrivili? Ali je to morda greh, da prištevamo Srbe svojim krvnim bratcm? Ali je greh, da se divimo njihovemu zmagovalnemu pohodu v zatirane turške pokrajine k(er so bašibozuki davili krščanske Srbe skozi stoletja ? ! Seveda bi nemški recept svetoval, da imenujemo Srbe „uŠivce, roparje in skrunilce", kar bi menda ,Eco" za htevala tudi od redarjev. SIcer pa dokaže najbllž;a prihodnjost, da ni vzroka za tako zaničevanje — Srbije i In tedaj izgubi tudi oni „patrijotizem", ki se sedaj tako navdušuje proti „svinjskim pastirjem", kakor so dose-daj izginili vsi slični — patrijotizmi Fried-jungovega zistema. Drugače resnemu glasilu svetujemo, naj se ne smeši s takimi podtikovanji, ker na vse za nje kri nI voda in ker bi mi v nasprotnem slučaju prišli z marsikatero zanimivo zgodbico na dan, ki bi dokazala, da Je patrijotizem tega goriškega lista raketa brez vsakega efekta. Ako se ne razumemo, se pa bomo razumeli! Osramočeni! Kaj store sedaj?! Poleg brezvestnih urednikov velikih nemških novin ia vodstva naše vnanje politike so dobili po razrešitvi proslule afere Prochazke grenko lekcijo tudi — če je smeti kaj ma lega postaviti na stran velikega — naši so-cijalnodemokratičai agitatorji. Psovali so Srbijo, psovali so vseh, ki sočustvujejo s tem narodom, in psovali so čelo njih, ki so vršili človekoljubno delo napram njim, ki so najbolj usmiljenja vredni, napram ranjencem, ki trpe muke vsled dobljenih ran na bojnem polju! Psovali so ti socijalni demo-kratje vse in vseh, ki niso divjali proti Srbiji na podlagi lumparij, ki so jih objavljali v prvi vrsti krščanski socljalcl v svoji žalostno prosluti „Reichspost*! A sedaj? Kaj store sedaj ti socijalno-demokratični — ne-socijalisti — seda|, ko Je evidentno, ko je pripoznano tudi z avstrijsko-oficijelne strani, ko torej ni nobenega d »oma več, da se je delala Srbiji najhuja krivica, da se je z naravnost zločinsko brezvestjo črnil ugled srb skega naroda in brez povoda tlačilo v blato srbsko ime?! Kaj store sedaj obrekovalci in zasramovalci ?! Ali pojdejo mari seda| med ljudstvo govorit resnico: Nič ni re?, lagali smo ?!! Lahkomišljeno smo te naganjali v razburjenje! — Nismo tako najivni, da bi pričakovali kaj takega ? ! In vendar bi bil to edin časten korak, s katerim bi vsaj kolikor toliko popravili svojo krivico. Ali pa se bodo sedaj vsaj sramovali in — molčali ?! Bojimo se, da niti tega ne smemo pričakovati. Psovali bodo Srbijo še dalje, ker menijo, da s tem zadevljejo — tržaške Slovence. In to je ravno, kar hočejo ! Nad sto otrok, ubogih bolnih revčkov se nahaja v tržaški mestni bolnišnici. B žič je tu, in ali naj ti ubožčki, ki jim manjka ono, kar je vsakemu človeku najdražje na svetu, ljubo zdravje, ali na) ti ubožčki ostanejo ob teh, za drugo deco tako lepih in veselih praznikih brez veselja? Ravnateljstvo mestne bolnišnice nas je obvestilo, da se tudi letos priredi božićnica z božičnim drevescem, za te ubožčke, in obenem prosi milosrčno in dobrosrčno meščanstvo, da bi koliteor le mogoče pomoglo ubogi bolni deci ziepŠati to prireditev z božičnimi darovi in jej tako olajšati in pozabiti vsaj za kratek čas njene bolečine. Zato se obračamo tudi mi na naše občinstvo, da po svojih močeh tudi prispeva v to svrho. Darovi v blagu naj se pošiljajo naravnost upravi mestne bolnišnice, denarne prispevke pa sprejema tudi naša uprava, ki Jih potem skupaj odda upravi bolnišnice. Otroški vrtec pri Sv. Jakobu priredi „Božićnico" na božič, 25. t. m., ob 4 pop. v telovadnici novega CM šolskega poslopja Uljudno vabimo si. občinstvo, posebno starše, da se udeleže te lepe otroške prireditve. Po presledku 20 let bo zopet odmevala nežna preprosta božična pesem pred skromnimi jaslicami, okoti katerih se bo zbrala cela truma otročičev. Pridite torej in veselite se z malimi. Trgovski ples se bo vršil dne 4. januarja v veliki dvorani »Narodnega doma-. Kljub temu, da imamo letos kritično leto, se moramo vseeno zavedati pomena te prire ditve. Čisti dobiček Je namenjen za vzdrževanje trgovskih tečajev, ki so ravno tako ootrebni, kakor druge šole nam tržaškim Slovencem. Vsled tega opozarjamo že danes slavno občinstvo, zlasti naše trgovstvo in posebej še našo mladino na ta izredao priljubljeni ples, ki ne sme zaostati za lanskim. Izpiti na zeraljedelskl visoki šoli. Akad. društvo slov. agronomov »Kras* na Dunaju naznanja, da so napravili njegovi člani agr. Zdravko Petkovšek, for. Vratoslav Kraut in for. Viktor Starovaštik III. dižavni izpit ter zapustili zemljedel^ko visoko Šolo kakor poljedeljsko visoko šolo kakor poljedelski, oziroma gozdarski Uženirjl. CM družba sestavlja bilaico za vsako solnčno leto. Vsled tega se podružnic? poživljajo. da svoje prispevke odpošljejo vodstveni blagajni do 25. t. m. CM družba ima ▼ zalogi še veliko božičnih razglednic. Naročila sprejema družbina pisarna v Llubljani, Narodni dom. Skopeljaki nadškof v Trstu. Včeraj Je dospel v Trst skopeljski katoliški nadškof M?edia, ki se je nastanil kot gost tržaškega škofa v škofijski palači. Danes se je odpeljal preko Gradca na Dunaj. Svetoivanska CM podražnlca ima svojo »božićnico* 25 t. m., na sveti dan. Na sporedu so d-kiamaci|e, prizorčki in petje, kar proizvajajo otroci iz vrtca. Slovenske stariše, kakor tudi vse ljubitel|e mladine vabimo, da se udeleže te nedolžae zabave v kar največjem številu 1 .Roditeljski večer" priredi učiteljstvo na OpČinah dne 29. decembra po blagoslovu (ob 4 pop.) v Sokolovi dvorani (g. Jamšek) z dnevnim redom: »Dolžnosti sta-rišev pri vpisovanju otrok v Šolo.* Ker Je predmet velike važnosti za šolo in dom, prosimo obilne udeležbe s strani staršev, katerim Je na srcu blagor njihovih otrok. Pridite torej, dragi starši, da se po domače in prijateljsko pogovorimo v prid, napredek in srečo naše mladine. Učiteljstvo. 50.000 kamenčkov. Za osrednjo ljudsko knjižnico v Trstu so nadalje darovali: Košir 10 K, Muha Ljud. 6 K, Nabergoj Mil. 10 K, Vera Ponikvarjeva 2 K. Skupaj K 28, že prej nabranih K 186; skupaj torej K 214. Vsem darovalcem in nabirateljem iskrena hvala ! Nadeli smo si nalogo, nabrati tekom tega leta 1000 K za bodočo centralno ljudsko kn|lžnico v Trstu na ta način, da daruje v ta namen vsak zavedni Slovenec najmanj dva vinarja. Je-li to nemogoče? Akad. fer. dr. .Balkan". Živnostenska banka, podružnica v Trstu Je izdala koledar za leto 1913 v obliki pisalne podlage. — V slučaju, da kateri izmed njenih komitentov istega ne bi prejel, blagovoli naj ga reklamirati v banki. Izgubljena je bila pri božićnici v Narodnem domu lehka, vijolčasta šerpa. Pošteni najditelj se prosi, da Jo odda pri g. Bičkovi v „Nar. domu". Za plačevalce vojaške takse. Po zakonu z dne 10. februarja 1907 drž. za*. Št. 30 se morajo vse volaški taksi zavezane osebe dotlej, da prestane njihova dolžnost vo|aške takse, zglasiti vsako leto v mesecu januarju pri mestnem magistratu, statistično-anagrafični urad, (vojaški oddelek), Via Ss. Martiri 4, I. nad, vrata 2. Oprostitev osebne dohodnine ali nado-mestilne takse za službo, ki se pričakuje, aH ki Je nastopila v prejšnjem letu zaradi tega, ker dohodek ne preseea 1200 K, ali iz drugih vzrokov, ne odvezuje od dolžnosti zglašenja. Zglašati se je moč ali pismeno ali ustno. Pismene zglasltve se morajo opraviti, tako, da se vpošljeta mestnemu magistratu dva v vseh razpredelklh z razločno pisavo popolno in resnično izpolnjena zgiasilna obrazca. Zglasiini obrazci se dobivajo brezplačno pri c. kr. namestništvenem svetniku in pri mestnem magistratu. Zglasila se vpošiljajo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, poštnine prosto. Zglasiini obrazci so tako urejeni, da se lahko, zloženi in naslovljeni, oddajo na pošto, ne da bi se uporabil poseben u vitek. Ustne zglasitve vpisuje mestni magistrat v oba zglasilna obrazca. Zglasitve, podane po kakem posredniku, ne odvezujejo zglasilnega zavezanca odgovornosti za izpolnjevanje naložene mu dolžnosti. Zglasllnim zavezancem, ki predpisane zglasitve ne bi podali pravočasno, ali so jih podali v bistvenih točkah nepopolno, se lahko naloži denarna kazen do 50 K. Vojaški taksi zavezane osebe, ki so v svojih zglasilih vedoma kaj zamolčale, ali so zakrivile neresničnih napovedi, zapadejo — ako dejanje ne osnuje učina kaznivega dejanja, ki se na| kaznuje po občnem kazenskem zakonu — denarnim kaznim do 500 K, če so dane posebne obtežilne okolnosti, do 1000 K. Naložene denarne kazni se fzpremene v zaporne kazni, ako se ne dado izterjati. Vrhu tega je tedaj, če se zglasitev ni podala pravočasno, ali če se Je podala nepopolno, političnemu oblastvu dano na voljo, da na podlagi znanih dodatkov ali pa takih, ki se poizvedo uradoma, brez obotavljanja priredi vojaško takso. Zavezanci vojaški taksi, ki niso v Trstu pristojni, imajo se izkazati pri mestnem magistratu z listinami, iz katerih je razvidna njihova pristojnost. Nezaslišan škandal o zavarovalnici zoper nezgode. Od ravnateljstva „Delavske zavarovalnice proti nezgodam" smo pre Ji z ozirom na Članek pod zgornjim l? ! < a v včerajšnji številki našega lista si jni dopis: „Z ozirom na članek .Nezaslišan Škandal v zavarovalnici zoper nezgode" v Številki 352. dnevnika .Edinosti" z dne 18. decembra V Trstu, dne 19. decembra 1912. .ET>TNOST «t 3f>3 Btran TTL 1912 izvoli na| c?n}eno uredništvo nepristranosti H8 ljubo objaviti sledečo resnično In stvario pojasnitev dotičnega dogodka. Zavarovanec Hrovatfn je bil pozvin v ponedeljek k zavarovalnici na zdravniško preiskavo. Bil je vzet na zapisnik in nato se mu Je izplačala vozaina in dotična dnev-nina v znesku K 2*20 ter se mu je obenem naročilo, naj se poda ob 3 popoldne k dr. Oblatu. Po 4 popoldne je imenovani zdravnik telefonično naprosil zavarovalnico, naj pošlje slugo v njegovo ambulanco, da odstrani Hrovatfna, ker je poslednji nadlegoval in nI hotel oditi. To se je zgodilo in Hrovatin se je vrnil v urad zavarovalnice. Uveden v sobo oddelnega načelnika dr. Mecozzija, Je Hrovatin zahteval nadaljno likvidiranje potnih stroškov. Ker je pa že zfutral dobil, kar mu fe pripadalo, ga |e dr. Mecozzi odslovil. Hrovatin pa ni hotel zapustiti sobe ter je še dalje nadlegoval. Dr. Mecozzi ga je ponovno pozval, naj se odstrani, ali pa naj čaka, ako misli, v čakalnici, in poslednjič velel slugam, da ga odstranijo. Slugi ste ga najprej z lepa hotela pregovoriti v to, toda ker to ni pomagalo, in ker se Je Hrovatin obotavl|al z vso trmo in hotel ostati ravno v sobi oddelnega načelnika, ga je sluga prijel ter nesel skozi vrata na stopn|ice in ga tamkaj izoustil. Hoteč se osvoboditi iz onega položaja, se Je Hrovatin sam ranil na desni roki. Izključeno Je, da bi ga bil kdo pri tej p-iliki pretepal, kakor Je tudi Izključeno, da Je bil Hrovatiu opsovan z besedami „va fora sciavo* itd. in to tem manj, ker je Hrovat'n dotlej govoril vedno le italijanski Pozneje se je vrnil v sobo dr.ia Me cozzija ter protestiral, da mu je bila raztrgana suknja in zahteval za to odškodnino Ponovno pozvan, da se odstrani, Je Hrovatin stopil v čakalnico in tamkaj mirno čakal skoraj eno uro. V tem je dospelo zdravniško menen|e dr.ja Oblata, na podlagi katerega bi pripadala Hrovatinu renta od 3. decembra. Radi tega se |e Hrovatinu izplačal znesek K 10, In to na rdčun rente ter ne kot od škodnina. Hrovatin se je nato zatekel k ravnatelju zavoda, ki ga je dal po sloven skem uradniku vzeti na zapisnik, v katerem Hrovatin zahteva povrnitev škode in odškod nino za bolečine. Zapisnik mu je bil pre-čitan in ga je Hrovatin nato tudi podpisal. Zahvaljujoči se beleži z odličnim spoštovanjem Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu Ravnatelj: C o 1 c u c /. r.m Priobčili smo ta dopis, ker hočemo dati tudi gospodom pri zavarovalnici proti ne zgodam priliko, da povedo svojo o nezaslišanem škandalu, ki se je dogodil v njihovem zavodu, ki bi naj bil zavetišče delavstvu, ko se mu zgodi kaka nesreča, ki pa mu je na ta način le mučilnica, dočim pa je na drugi strani zlasti napram nam Slovencem in sploh Slovanom pravo torišče najzagrize neJŠega nacionalnega in strankarskega sovraštva. Saj jih ni zagrizenejših kamorašev in besnejših socijalnih demokratov kakor so nekateri gospodje v tem zavodu, kjer ne bi smeli poznati niti narodne niti strankarske razlike, temveč le absolutno enako pravico za vse ponesrečeno delavstvo, pa naj pripada katerikoli narodnosti in katerikoli stranki. Toliko za enkrat v splošnem; o zgor njem slučaju pa še tole: Je pač res moralo hudo zadeti gotove gospode pri zavarovalnici proti nezgodam, da so tako zelo hiteli s svojo »resnično in stvarno pojasnitvijo". Ml smo bili tudi res tako nepristranski, da smo priobčili to pc-jasnitev, in smo tudi toliko, da izjavljamo popoinoma odkrito, da nas ta pojasnitev nikakor ni prepričala, da morda naše prvo poročilo ne odgovarja resnici, pač pa da nas le še potrjuje v tem, da je vse res, kar smo pisali včeraj. Kaj in kako je bilo prej, nas ne zanima prav nič. Ali je Hrovatin koga nadlegoval ali ne, ali je sitnaril ali ne, to je popolnoma brezpomembno, kajti zato ga pač nima nihče pravice telesno poškodovati in mu trgati obleke; zanima nas pa tembolj dejstvo, da ravnateljstvo zavoda y svojem dopisu priznava, da je „dr. Mecozii velel slugam, naj ga odstranijo, da ga je sluga prijel ter nesel skozi vrata na stopnjice in ga tamkaj izpustil /" Malo drugače povedano, namreč tako, kakor se je zgodilo prav pe resnici, se pravi to, da je dr. Mecozzi velel slugam, nai Hrovatina vržejo skozi vrata, da ga je sluga pograbil in vlekel skod vrata na stopnjice ter ga vrgel po stopnjicah. In to se — seveda samo slučajno — popolnoma strinja z izpovedbo obeh slug na policijskem komi sarijatu in Hrovatlnovo ovadbo ter s tem, kar smo ml pisali včeraj. S'cer pa prav radi prepuščamo nadaljno sodbo o tem dogodku našim bralcem samim, saj so seda| čuli „oba zvona", in pa oni c. kr. oblasti, ki se bo natančneje bavila žnjo — c. kr. s o d i š č u I Slovensko gledališče. Nedeljska operna predstava obeta, da bo prava senzacija. Splošno zanimanje, ki vlada med našim občinstvom za to pred- stavo, je dokaz, da z*amo tudi ceniti pravo umetnost. Premijera Z a j č e v e opere »NIKOLA ŠUBIC ZRINSKI« se bo pela izven abonementa. Gospodi«5 abonenti so naprošeai, da svoje sedeže oravočasno naročijo, ker se sicer morajo oddati drugim. Pripomniti moramo Še, da |e opera .Nikola Šubić Zrinski" pravo mojstrsko delo, velike muzikalne cene. Upati je, da se v nedeljo zbero v našem gledališču ne le Slovenc*, temveč tudi drugi tržaški Slovani, zlasti Hrvatje in Srbi. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni v »Narodnem domu". Tržaška mala kronika. TRST, 18. decembra. Dober lov. Policiji se je posrečilo po noči ujeti dva prav posebno zrela tička, k' sta hotela vlomiti ▼ trgovino tvrdke Sbuelza in Bertoli na trgu Barriera in sicer z dvorišča, kjer sta že napol ulomila vrata v trgovino. Pri njih so našli celo zbirko raznega vlomilskega orodja, vetrihov, pil, dlet, ponarejenih ključev itd. ter razne stvari kakor beležnico z rdečimi platnicami, očala, elegantno žepno zrcalo, vse goto o ukradene. Aretirana sta 24letni Rudolf Kovač, iz Postojne, znan tat, ki Je izgnan iz našega mesta, drugi pa Je izrekel, da se imenuje Karel Holdweiss, da je star 25 let rodom iz Hamburga ter da zna samo nemški In arabski Pozneje pa so doznali na policiji, da Holdvveiss ni Holdweiss in še manj iz Hamburga, temveč da Je to 301etai Miha Bub-nič iz Pregarjev, zloglasen tat, ki je tudi »zgnan iz Trsta in katerega išče zaradi tatvine deželno sodišče v Ljubljani, orožniŠtvo v Trnovem in vojaško sodišče v Ljubljani Bubnič je na sumu, da je bil soudeležen pri raznih tatvinah na Kranjskem. Nesreča na državni železnici. Danes zjutraj, kmalu po osmi uri zjutraj, se je zgod'la pri premikan|u zbiralnega vlaka v stari prosti luki velika nesreča. Vlak je vozil od Barkovelj sem in je dospei nekako vštric carinskim vratom ob Južnem kolodvoru. Pri vlaku je bilo pet mož premikal-nega osobja, a bila sta med temi petimi samo dva starejša premikača, dočim pa so bili trije novi, še vsi brez premikaškega Izpita. Med njimi je bil tudi Andrej Orižnik, ki je stal na zavorišču starega G-voza bivše „severne" železnice, ki imajo zavorišča urejena slino nerodno in je treba prav posebne pažnje in izkušnje, da se ne prigodi kaka nesreča. Ko je vlak privozil do omenjenega kraja, je dobil vlak vsled zadržanja na zna menje »počasna vožnja" precejšen sunek, ki je vrgel Grižnika z zavorišča pod vozove. Nesreča se je opazila takoj, strojevodja je vlak ustavil takoj, a vendar je nesrečnežu šlo kolo čez desno nogo in mu jo odrezalo nad kolenom. Poklicali so nemudoma zdravnika rešilne oostaje, preden pa je prišel, je preteklo gotovo cel četrt ure ali pa še več. Železniški uslužbenci so hoteli vzeti ponesrečenca zpod voza, da bi mu vsaj nekoliko olajšali velikanske bolečine, toda tamkaj službujoči železniški uradnik jim ni dopustil tega, emveč je zaukazal, da mora ponesrečenec ežati na mestu, kjer je ponesrečil, dokler ne pride zdravnik. Nekoliko čudno se nam res zdi tako ravnanje dotičnega uradnika, kar. Fecnik trst, via S. Caterina Stev. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni s 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne In vodne (spolne) bolezni: ll1/«—1 in 7—7 V,. •®fi»* * o* p« nl®JJi ■»■»«■ ■M*f»unF •d vOifl »fia5(f®|flui i| MW« »[BI*PZ| 0J»!d S «1 1" 'iSUl i »NJ tiA*snr?qo nuiiraA*^i •• tpuoduj JOSIP Društvene vesti, Tržaška sokolska župa. V nedeijo, dne 22. decembra 1912. ob osmih dopoldne se vrSi v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega odbora. Dnevni red: 1. PoročUo načelnika. 2. Članski prispevki druStev. 3. Župni zlet 1913. 4. Prihodnji občni zbor. 5. Slučajnosti. Starosta. Pevsko društvo „Žarja* v Rojanu Pevke in pevci I Va|a se vrši namesto danes jutri, v petek, 20. t. m. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Novi pevci in pevke dobrodošli. Seja svetoivanskih združenih odborov se bo vršila v petek ob 8 zvečer sobi otroškega vrtca. Vsh društva razun z Vrdelce, na| gotovo pošljejo svoje zastop oike. [Predsednik. STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zla o kolajno In križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ČEVLJEV c. kr. finančne Btraže za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varnostne straže za Trst, okolico, Pulo in Gorico, siladiSča c. kr. glavnega caricskega urada in drugih skladiM Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro znan<> tovaruo iu trgovino vsakovrstnih čevije* za nu»&ke, ženske in otroke. _ O priliki božičnih in novoletnih praznikov obrni vsak v ljudsko urarno kjer dobi veliko zalogo ur, verižic, ovratnih verižic, uhanov, :::: prstanov itd., vse po abaolutno konkurenčnih cenah. :::: S spoštovanjem DamavmiI p:nA nI. Vlnoenzo Bellinl it. 13. JOOff Ullill jfc lllO nasproti cerkvi sv. Antona novega Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij Paolo Qastwirtb :: TKT, oL Stadion ii S • Telefon 22-85 M eiedullifo Penite) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodiai glede cen, kakor tudi kakovosti. kqi»»»i»i izn»r. (T EaHEaHHHH ESEEE1EEEEE1EE Telefon Stev. 1974. Via Economo št. 10. R. Gasperini, Trst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tovarna cementa „Portlandu v Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE BHEIBSaB HHilHHHH Stran IV. .EDINOST" št. 353. V Trstu, dne 19. decembra 1912. Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu. Vsled prepičle udeležbe zadn{ega društvenega sestanka priredi osrednji odbor {utrl v petek ob poludevetih zvečer v zgornjih prostorih restavracije „Balkan" drug društven sestanek. Ker je na dnevnem redu med drugim tudi stanovsko predavanje, apelira odbor, na vse v Trstu bivajoče ude, da se tega sestanka vsi »anesljivo udeleže. — Tovariši naj vsakdo v svojem uradu razvijejo primerno agitacijo. Posebna vabila ali cirkular[i se ne razpošiljajo. Odbor. Kmetijska družba za Trst in okolico naznanja gg. odbornikom, da ima jutri v petek ob poli 4 popoldne v svojih prostorih odborovo sejo. _ Nar. del. organizacija. V. redni občni zbor NDO v Trstu. Blagajniško poročilo je podal blagajnik odbora tov. Anton Žiberna. Promet deželne organizacije za Trst znaša v minulem upravnem letu K 37.552 83. Društveno imetje se je pomnožilo v minulem upravnem letu za K 1440-—. Promet podpornega zaklada v minulem letu znaša K 5545 02; njegovo premoženje pa se je pomnožilo za K 2413 82. Skupna pomno itev v minulem letu K 3853 82. Ker je bila že 1 popoldne je moralo obširno poročilo strokovnega tajništva od-pasti. Dr. Josip M a n d i ć se je zahvalil v imenu nadzorstva celemu odboru, zlasti pa predsedniku dr. Kisovcu, strokovnemu tajniku Brandnerju in blagajniku Žiberni ter predlagal, da izreče tudi občni zbor vsem zahvalo, kar je bilo tudi z odobravanjem sprejeto. Občnega zbora se je udeležil tudi tov. Bufon kot odposlanec „Zveze jugoslovan-železnlčarjev". Pri točki „volitev odbora"'se |e Izjavil, da naj ostane tudi zanaprej obstoječi odbor. Tov. Jerič Je izrazil želje vsega šentjakobskega delavstva, češ, v vsi so zato, da ostane sedanji odbor. Tov. Žiberna je odgovoril, da sedanji odbor odstopa in Je treba voliti novega. Začela se Je nato debata glede pred-sednlštva. Vsi so bili za dr.a Kisovca. Dr. Kisovec Je dejal, da predsedstva ne more sprejeti. Šele, ko je obljubil dr. Kisovec, da Je pripravljen vstopiti v centralni izvrševalni odbor, je bil izvoljen nato sledeči odbor in sicer enoglasno: za predsednika: Dragotin S t o 1 f a. V odbor pa: Emil Petrič, Josip ŽnldarŠič, Josip Sajina, Jernej Štok, Edvard Besednjak, Henrik Pečenko, Josip Pečar, Jakob Renko, Tomaž Skorjanec In Alojz Žerjal; namestnika: Martin Skrinjar in Karel Morel; nadzorstvo: dr. O. Rybaf, Josip Kožuh in Josip Mladovan; namestnika Ciril Hočevar in Anton Rustja; pregledovale! računov: dr. Just Pertot, dr. Andrej Sosič in Ivan Ruter; razsodišče: dr. Veko-slav Kisovec, dr. Josip Mandič in Ivan Marc. Nato je novi predsednik s kratkimi besedami zaključil občni zbor. Delavstvo vseh skupin NDO pri Sv. Jakobu. Jutri, v petek, ob 8 zvečer društveni shod v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Posredovalnica dela NDO. Išče se učitelj za godbo na pihala. Naslov pove posredovalnica dela NDO, ul. Sv. Frančiška. Godbenl odsek NDO vabi vse člane na sestanek, ki bo v soboto ob 7 in pol v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu. Skupina pekovskih pomočnikov NDO. V petek ob 10 predpoldne važen društveni sestanek v društvenih prostorih. Vesti iz Goriške. Sv. Križ Cesta. Tudi občina Sv. Križ na Vipavskem je položila svoj dar za Rdeči križ jugoslov. držav: Starešinstvo Je votiralo 100 K, a obč. zastopniki so nabrali Še K 115 14. Oba zneska Je odposlal župan odboru v Gorico (v roke g. blag. Koritniku). d In zopet patrijoti! Ob sobotah in nedeljah zvečer se vrši v kavarni „Corso" koncert vojaške godbe. Med občinstvom vse polno oficirjev, strogo razdeljenih v infante-rijske, artilerijske kavalerijske in skupine alplncev. Pri vsaktui takem koncertu se dogaja, da igra vojaška godba slučajno Evge-novo koračnico in pri tej začenjajo demonstracije, katerih mi ne moremo odobravati že kot resnični avstrijski patrijotje, kajti v tej koračnici se glasi, da „moramo naskočiti beligrajsko trdnjavo". Ako bi Avstrija res napovedala vojno Srbi, tedaj bi razumeli tako petje, ali sedaj, ko vlada med obema državama vsaj korektno diplomatično razmerje, imajo taki aplavzi le značaj brezpo-trebne provokacije. Sicer Je ta vročekrvnost že z ozirom na razdaljo med Beligradora In Gorico precej neškodljiva in smo prepričani, da radi tega ne pride do pooštrenja situacije: ali pavedano bodi vsem onim demonstrantom, da bi jim gotovo srce krvavelo, ako bi v slučaju nemško-avstrijskega spora slovanski avstrijski oficirji pred nemškim občinstvom In v nemškem mestu demonstrativno in hrupno aplavdirali na pr. slovansko koračnico „Auf, auf nach B rlin 1" Roko na srce, avstrijski Nemci I Mi smo Avstrijci kakor vi, ali ne prištevajte nas ve-leizdajalcera, ker čutimo za sokrvnega brata kakor sočustvuje Nemec z Nemcem, Italijan z Italijanom I fAK9VI — A. Luznik je daroval 20 kron za črnogorski rdeči križ in to ob priliki, ko Je g. Severju prodal sliko „Kraljevičev prvi strel". — Na Miklavževem večeru v Rojanu se fe nabralo za tamoŠnjo podružnico DCM K 20 54. Poziv za novoletna voščila I Prosimo vse naše cenj. inserente naročnike, čitatelje In sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem listu novoletno voščilo za dan novega leta, naj se pravočasno javijo podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejemali, ako ne bomo imeli prostora v listu. Inseratni odd. „Edinosti". Mali oglasi Gospa sama, odda prazno sobo a souporabo 9 kuhinje. TJl. Chiozza St. 36, II, vrata 6. 2911 Išče 8e dekle, Btaro od 16 do 20 let, za varovanje otrok. 2912 ririlTMn«! iSCe Pridno Po6teno deklo, za v«a UrUZIIId hišna dela. NaBlov pove Inseratni oddelek EdinoBti. 2913 Okrasite božično drevo ifiSS ga najceneje dobite pri narodni tyrdki Cotič Rudolf Valdirivo 19. 2918 1/imnennnilAn'f za hrvatski iD nemški jezik ivorespunutjni igfie trajnega namešČenja. Cenjene ponudbe pod šifro „Marljiv" na inseratni oddelek Edinosti 2256 za zavese se prodajo po K 3-50. — Via Caserma 14. tJmberto Oeeca, trgovina z železnino. Obešala iz medi I/HI|X!X krojaški mojster t Gorici, Anton KrUSlC, teA Frana Josip. St 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kro j d Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČile zadostuje prsna mera. V zalogi ima raznovrstne blago ter razpošilja uzorce na ogled- Cena zmerne Artistični fotografični zavod EŽIO de ROTA - TRST ulica Barriera vecchia St 27 (nasproti lekarne Picoiola). — Fotografiije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravnn izvršene. Povečanje vsake slike na olje, akvarel ali pastel. Specijaliteta : Dopisnice z artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je od-prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakorčnem si bodi vremenu. Scheidler = zobotehnlk = lobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei Sprejema od 9—1 in od 3—6. 576 Trst, Piazza C. Goldoni št. II ZDRAVNIK Dr. D. K ARAM AN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordlnuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso št. 12 od 11 Va do IVa iu od 4V2 do 5Va popoldne. TELEFON 177/IV. iz gumija + Friderik Steindler ■ Trst, uL Acquedotto št. 12. ■ Id Irigatorji, vata, toplomeri za mrzlico, ci-^ lindri za plin, povoji, napetniki iz gumija, — parfumi. - Prodaja in popravila galoš ^ ■ in črevljev za telovadce. - . z Velika zaloga higijenicnih predmetov S orig. franc. iz gumija in ribjega mehurja. Trst, ulica S. Lazzaro 20. TovarDa pohištva Iz bambus*, indijskega trsja iii protja. Praktični in koristni darovi za božič in novo leto Jtaton Srcigoj, 7rst ulica Giulia štev. 88. Priporoča slavnemu občinstvu Bvojo pekarno s prodajo Jestvia In prodajo koloalijal- blaga. Zaloga moke prvih vrat. Svež kruh trikrat na dan. - Cene Mmerne, postrežba Svoji k svojim I točna. Svoji k svojim ! Priporoča se nora prodajalna jestvin in kolonljalnega blaga Emilio Cioccolanti Trst, ulica Giulia St. 32. Velika izbera čajnega masla, vina pive in likerjev v steklenicah. Salumeria-Biiffet Trst, Tla Carlo Ghega št. 8. Vsakovrstno prekajeno meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, črno in belo. Prvovrstno pivo. cccccccccccc: Priporoča se za obilen obisk JAKOB VOLPEST. ZAHVALA. Globoko potrti vsled nepričakovane smrti našega preljubega soproga, očeta in tasta, upokojenega nadučitelja Ivana Benko se prisrčno zahvaljujemo vsem onim blagim osebam, ki so nam bile v bridkih urah v tolažbo. Iskreno se zahvaljujemo v prvi vrsti čast. župniku Slamiču, slavni občini Dekani in tukajšnji „Narodni Čitalnici*4 za podarjena venca, kakor tudi vsem onim, ki so s spremljanjem blagopokojnoga k večnemu počitku in na katerikoli način mu izkazali zadnjo čast! Bog stotero povrni! Dekani, dne 17. decembra 1912. Žalujoči ostali. Na nobeni mizi ne bi :: smela manjkati :: steklenica dobrega rama, pravega konjaka, maršale, maraskina is Zadra ki se more kupiti po cenah, ki »e ne boie nobene konkurence v žganjarni == AL QUISIBANA = Carlo Pollak trg Ponterosso 3 (vogal ul. Ponterossc) in v skladišču ul. fflasaimo d'Aseglio 1. ■V Preden se kupi, se lahko poskusi! Alojzij Boik Trst - ulic« Betvedere St 3 - Trst TrSoolna dellkotes, kolonialnega blaga in jestvin vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. Razpošilja se tudi oo pošti In dostavila na dom ————— Št. 3381 - 12. Razpis mesta veroučitelja v definitivno imenovanje za pouk verstva na ljudskih šolah v Komnu, Svetem, Tomačevici in na Volčjemgradu. Vsega pouka na teden je 25 ur. Službeni prejemki so drugega plačilnega razreda določeni v zakonu od 14. januvarja 1906 1. dež. zak. in uk. štv. 10. Pravilno opremljene prošnje mora se predložiti službenim potom podpisanemu okrajnemu šolskemu svetu v dobi štirih (4) tednov po oglasu tega razpisa v uradnem časopisu „Osser*atore Triestino". Nezadostno opremljene in po določenem roku vložene prošrge Be zavrnejo. C. kr. okrajni šolski svet Sežana, dne 10. grudna 1912. Iz lastne kleti! Odprla se je nova zaloga dalmatinskih u in I. vrste, belega in črnega, ter dalmatinskega OLJA najboljših vrst. Trst, ul. Acquedotto 18. Za mnogobrojni obisk ae priporočata GUSKA i RASICA. Zaloga oglja in drva ■ i Trst - ul. Valdirivo št. 34 - Trst l Silvestro Ricci Trst, ul. deli' Istria 79 (Zg. Čarbola, Ponzano aap.) Zaloga cementne opeke v veliki izberi. Ezvršu|e|o se tlakarska dala. Cene nizke, Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva. 30KILNA N. D. 0. v Trstu, ulica Carradori it. 18 n jo *edaj *odi g. HINKO Jdh cens.h. - Piiporoča to za obilen obiik. Anton a Simunic Trst, via deli' Istria 72 (Čarbola Zgornja) ptiporoča cenj. občinstvu svojo GOSTILNO „ALBA" Toči se pristno dalmatirsko črno vino, opol in belo, pelinovec in maršala. ————. Gorka in mrzla jedila. =—— Velika zaloga dvokoles In kmatljsklft fttrojav, gramofon««, •rkastronav pri B&tjel - U, Oorloa, Stolna ulloa it. 3 ln 4-Mahanlčna dalavnloa. — Prodaja na obreka. Canlkl franko. Velika zaloga vsakovrstnih stroja« rabljenih po oanl. i D**nHoSo pohiSt^a, bombaževine, slik in dežnikov I lUUciJct na mesečne obroke Via Chiozza 6, I. nadstropje. Ivan K i n n. Slovensko šiviljo se priporoča cenj. občinstva. Ljuboslava Baučer Trst, ul. Istituto št. 13, Trst --pritličje.-- 2)obroznana manufakturna trgovina ICarol findreičič ulica Jttalcattton št. 10-12. sedaj popolnoma zopet opremljena z vsem novim blagom za zimsko sezono, prodaja : volno za nogavice...........P° v'n- 50» barhente „fantazija"........od vin. 70 dalje, šalfc volnene različne barve......od K 3*— ,, šerpe volnene „ ......... » i "30 „ robce volnene „ »........ » 1"60 ,, ženske srajce, vezene..........po K 2*—, spodnja krila iz črnega satina I. vrste . . od K 3*— dalje ruhe iz kotonine J. vrste 150/250 .....po K 2*50, ruhe platnene 1. vrste 160/250 ....... „ 4 20, prte iz kotonine I. vrste 150/150 ...... „ 190, kuhinjske cunje.........po vin. 20 komad. Vatikanska zaloga Šivanih pokrival iz satina I. vrste od 3( 8*50 naprej.