INSTITUCIJE IN RAZVOJ FORMALNEGA INSTITUCIONALNEGA OKOLJA V SLOVENIJI Aljaž Kunčič, raziskovalec, Center za proučevanje mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani UDK 35.07 (497.4) JEL: P480, F550, B520 Povzetek Članek s področja nove institucionalne ekonomike preučuje institucije. Z njim vzpostavljamo enoten okvir tega preučevanja, nato pa prikažemo razvoj institucionalnega okvira Slovenije v mednarodni primerjavi in znotraj države. Najprej predstavimo in primerjamo različne načine razvrščanja institucij, nato teoretične koncepte le-teh na podlagi najprimernejšega klasifikacijskega okvira povežemo z empiričnimi kazalniki, katere razdelimo v homogene skupine pravnih, političnih in ekonomskih institucij. V vsaki skupini za vse evropske države izračunamo faktorske vrednosti, ki zajemajo latentno kakovost institucij vsake skupine, in uvrstimo Slovenijo na evropsko lestvico kakovosti institucij (ELKI) v vsakem letu. Izkaže se, da v mednarodni primerjavi naša država po kakovosti ekonomskih institucij stagnira, po kakovosti političnih pa pada. Najslabše jo odnese pri pravnih institucijah, kjer najhitreje izgublja mednarodno konkurenčnost. Rezultati dinamike institucij v Sloveniji kažejo, da ekonomske in politične institucije nazadujejo le relativno (mednarodno), medtem ko lahko pogojno zatrdimo, da se absolutno (v državi) izboljšujejo. Članek potrjuje še prevladujoče javno mnenje o nedelovanju pravne države, saj razkriva, da se kakovost pravnih institucij v Sloveniji slabša relativno (mednarodno), pa tudi absolutno (v državi), kar je najbolj skrb zbujajoče. Ključne besede: institucije, konkurenčnost, institucionalne spremembe Abstract This paper focuses on institutions within the field of New Institutional Economics. The paper sets up a common framework for examining institutions, and then uses this framework to depict the dynamics of the institutional environment in Slovenia, both in an international comparison as well as within the country. The different classifications systems for institutions are presented and discussed, and then the empirical proxies for institutions are clustered within the most suitable classification system, which sorts institutions into three homogenous institutional groups: legal, political and economic institutions. Within each group, we calculate the latent institutional factors for all European countries, which denote the quality of institutions, and use these factor scores to rank Slovenia on the European quality of institutions index (EQII) in each year. The results show that Slovenia is stagnating in an international comparison of economic institutions, while it is slowly loosing competitiveness in political institutions. The worst result is seen in the dynamics of legal institutions, where the loss of international competitiveness for Slovenia is the quickest and largest. The results of institutional dynamics within Slovenia imply that economic and political institutions are worsening only relatively in comparison to other countries, but are improving absolutely within the country, while the legal institutions are both worsening relatively to the others, as well as absolutely within the country. Furthermore, this paper confirms the mainstream public perception of a poorly functioning legal state, as the quality of legal institutions in Slovenia is declining relatively — internationally, as well as absolutely — within the country, which is a cause of utmost concern. Key words: institutions, competitiveness, institutional change »Ko se bo večina ekonomistov spremenila, bodo ekonomisti prevladujoče ekonomske misli sprejeli pomembnost obravnave ekonomskih sistemov na ta način in trdili, da so to vedeli že od nekdaj.«1 (Coase, 1998) 1. Uvod Prevladujoča veja ekonomske znanosti v obliki neoklasične ekonomije ni generična. Njena uporaba 1 »When the majority of economists have changed, mainstream economists will acknowledge the importance of examining the economic system in this way and will claim that they knew it all along. « v različnih okvirih, okoljih ali razmerah ne zagotavlja konsistentnih rezultatov. Družbena razmerja in interakcije se namreč ne dogajajo v vakuumu, čeprav so večino časa preučevani na ta način. Ekonomski pristop k raziskovanju običajno endogenizira samo tiste faktorje, ki so središče preučevanja, druge pa izključi kot eksogene, dasiravno imajo tudi izključeni faktorji svoj vpliv na interakcije subjektov, bodisi posameznikov, organizacij, podjetijali tudi držav. Preučevanje teh faktorjev, ki nekako določajo in oblikujejo okolje, v katerem so pojavi, ki jih raziskuje ekonomija, je osnovno vodilo nove institucionalne ekonomike. Cilj tega članka je dvojen. Prvič, da postavi klasifikacijski okvir preučevanju institucij, znotraj katerega je mogoče govoriti o različnih tipih le-teh, in ga poveže z empiričnimi kazalniki, ki te institucije zajemajo. Drugi cilj je prikaz institucionalnega okolja Slovenije v zadnjih 20 letih, pri čemer nas zanima institucionalni razvoj v državi, še bolj pa institucionalni razvoj Slovenije v primerjavi z drugimi državami. Navkljub znanstveni obliki tega prispevka je članek poleg znanstveni skupnosti namenjen še slovenski izvršilni veji oblasti kot opozorilo in prikaz stanja, s katerim ne bi smeli biti zadovoljni. Institucije so v literaturi od leta 2000 vse pogosteje uporabljene in preučevane. Na makroekonomski ravni imajo razlagalno moč pri gospodarski rasti in razlikah med dohodki na prebivalca po svetu, na mikroravni pa so prav tako pomembne za interakcije med subjekti -pri formalnih institucijah lahko opozorimo predvsem na vpliv na podjetja. Obstoječa podjetja potrebujejo za vsakodnevno poslovanje namreč pregledno in čim lažje razumljivo regulacijo, jasno in učinkovito pravno zakonodajo in njeno uresničevanje, podjetja v ustanavljanju pa poleg že omenjenega potrebujejo še čim manj birokratskih ovir pri samem ustanavljanju in drugih vstopnih stroškov, ki so povezani z regulacijo, birokracijo in pravnim sistemom. Na podlagi razvrstitve institucij glede na vsebino v članku konceptualiziramo tri skupine institucij: pravne, politične in ekonomske. S konfirmacijsko faktorsko analizo pokažemo, da so vse tri skupine empiričnih institucionalnih kazalnikov homogene, znotrajvsake skupine pa za vsako državo v Evropi in leto izračunamo faktorske vrednosti, ki predstavljajo latentno kakovost bodisi pravnega, političnega ali ekonomskega institucionalnega okolja. Evropske države na podlagi kakovosti vseh treh formalnih institucij trikrat razvrstimo na evropsko lestvico kakovosti institucij(ELKI). V primerjavi z drugimi državami Slovenija na ekonomski ELKI stagnira, na politični in pravni pa pada, pri čemer je izgubljanje institucionalne konkurenčnosti najočitnejše prav pri pravnih institucijah. Izkaže se še, da je padanje predvsem na pravni ELKI posledica ne le sorazmernega nazadovanja Slovenije glede na druge države, temveč da se kakovost slovenskega pravnega institucionalnega okolja slabša tudi absolutno, v državi sami. Daljši uvod v novo institucionalno ekonomiko in institucije, podatkovna zbirka kakovosti pravnih, političnih in ekonomskih institucijza večino držav po svetu v obdobju 1990 do 2010 ter pripadajoča primerjalna analiza držav so prosto dostopni na avtorjevi spletni strani http://sites.google.com/site/aljazkuncic/. Pričujoči članek je sestavljen iz petih delov. V drugem delu je predstavljena obstoječa razvrstitev institucij, te pa so tudi opredeljene. V tretjem delu so navedeni empirični kazalniki, ki ustrezajo izbranim institucionalnim konceptom. V četrtem delu opišemo uporabljene podatke in navedemo opisno statistiko. V petem delu empirično predstavimo in razložimo razvoj institucionalnega okolja v Sloveniji z mednarodne in državne ravni. V šestem delu pa povzamemo glavne ugotovitve članka. 2. Opredelitev in razvrstitev institucij Čeprav je pomembnost institucijv ekonomski analizi danes že splošno priznana in so institucije vključene v čedalje večji del raziskav, zanje še vedno ni vzpostavljenega enotnega klasifikacijskega sistema in opredelitev. Razlog neenotnosti ni toliko v različnih opredelitvah kolikor v različnih ogrodjih, ki so uporabljena za preučevanje institucijin so lahko odvisna od preučevane tematike. Prav tako različne razvrstitve običajno niso predstavljene na istem mestu. To vrzel v literaturi želimo zapolniti, zato v tem delu pogosto uporabljene razvrstitve institucij predstavimo in razložimo. Najobičajneje in najpogosteje uporabljeno opredelitev institucij je zapisal Douglas North. Opredeljuje jih kot formalna in neformalna pravila igre ter uveljavljanje le-teh (North, 1990, 1993, 2005). North (1993) prav tako ločuje institucije od organizacij, ki so lahko subjekti oz. igralci igre. Slednji so poleg organizacij seveda lahko posamezniki, podjetja, države ali katera koli druga družbena skupina. Igra v tem okviru predstavlja kakršno koli družbeno interakcijo. Institucije v literaturi se najpogosteje razvrščajo glede na vsebino, formalnost in usidranost. Skupine institucij po različnih klasifikacijskih sistemih se do neke mere med sebojprekrivajo. Prekrivanje je mogoče celo znotrajklasifikacijskega sistema, sajimajo nekatere institucije več razsežnosti, torejlahko institucijo ob upoštevanju prve razsežnosti uvrstimo v prvo skupino, ob upoštevanju neke druge pa je lahko primernejša druga skupina ali celo obe. Pri razvrstitvi po vsebini razdelimo institucije na pravne, politične,ekonomske indružbene (Joskow, 2008), k čemur bi načelno lahko dodali še eno skupino, in sicer institucije organizacije (imenovane tudi načini upravljanja, ang. modes of governance). Pravne institucije so najširše zastopane, sajdel zakonodaje in pravnega sistema lahko najdemo pravzaprav v skorajda vseh družbenih interakcijah, razen mogoče tistih najosnovnejših oz. bioloških. Prav tako so pravne institucije večji del tistega, kar imenujemo formalne institucije pri njihovi razvrstitvi glede na formalnost. Pravne institucije obsegajo vse državne pravne institucije, začenši z ustavo in zakonodajo, pa tudi zasebne pravne institucije, ki so običajno udejanjene s pogodbami. Obseg področij in tematik, ki spadajo k pravnim institucijam, je širok, zagotovo pa so med pomembnejšimi lastninska pravica, izvor pravnega sistema in posledice ter uresničevanje oz. uveljavljanje pravnih institucij. Politične institucije kot druga skupina predstavljajo vsa tista pravila igre, ki jih uporabljamo, ko govorimo o politiki in političnem sistemu v širšem pomenu, torej ko govorimo o volivcih, volilnih sistemih in pravilih, političnih strankah in načinih vladanja ter mej moči vlade in države. Ekonomske institucije se dokaj prekrivajo s pravnimi, saj tu prav tako veliko govorimo o institucijah, ki varujejo zasebno lastnino in delujoči trg, vzpostavljajo regulacijo in ovire ter varovala pri poslovanju ali vzpostavljanju gospodarske dejavnosti. Družbene institucije so koncepti v družbi, denimo norme, prepričanja, zaupanje in družbeno sodelovanje. Gre tudi za nastajanje in razvoj socialnega kapitala in socialnih omrežij. Družbene institucije se dobro ujemajo z neformalnimi institucijami pri njihovi razvrstitvi glede na formalnost. Zadnja skupina glede na vsebino, institucije organizacije, vsebuje mikroorganizacijske institucije, torej pravila v organizacijah, ki se neposredno naslanjajo na teorijo transakcijskih stroškov. V tej skupini se raziskuje, kakšen način organizacije podjetij ali drugih družbenih struktur je najprimernejši za dosego nekega cilja, pri čemer ti načini variirajo od prostega trga na eni strani do popolnoma integriranega podjetja na drugi strani. Najpreprostejša je razvrstitev glede na formalnost institucij, saj lahko razlikujemo preprosto med dvema, večinoma neprekrivajočima se skupinama: formalnimi in neformalnimi institucijami. Ta razvrstitev sledi neposredno iz Northove opredelitve institucijin je pogosto uporabljena v literaturi v splošnejši rabi. Formalne institucije so povečini pravne, kakršne so zakonodaja in druga formalna pravila, medtem ko so neformalne institucije predvsem norme, konvencije, prepričanja, pravila obnašanja, zaupanje itd. Neformalne institucije niso nikjer izrecno zapisane, vendar so močno zastopane pod formalnim družbenim površjem in imajo vpliv na družbene interakcije. Na tem mestu gre omeniti tudi sorodno, a zgodnejšo Northovo razdelitev institucij, pri kateri govori o konstitucijskih pravilih (ustava in osnovni zakoni), operativnih pravilih (zakonodaja) in behaviorističnih normativnih pravilih, ki legitimizirajo prvi dve skupini (North, 1981). Prvi dve skupini predstavljata formalne institucije, druga skupina pa neformalne. Razvrstitev glede na usidranost (ang. embededdness) je opredelil Oliver Williamson (2000) in je ena izmed celovitejših, saj povezuje formalnost institucij z njihovo usidranostjo v družbi. Nižje ravni institucijso bolj neformalne, a tudi bolj usidrane v družbo in se prilagajajo počasneje, medtem ko so višje ravni formalnejše in se spreminjajo hitreje. Pogostost sprememb je od nekaj sto let na najnižji ravni do nenehnih sprememb na najvišji ravni. Nižje ravni, denimo kultura in norme, omejujejo možne spremembe na višjih ravneh, na katerih je denimo zakonodaja, obenem pa imajo tudi višje ravni povratni (a manj močan) vpliv na nižje ravni. Poleg same teoretične razvrstitve in primernosti za izbrano področje je pri izbiri najprimernejšega okvira za obravnavo institucij treba imeti v mislih tudi možnost konceptualizacije teoretičnih konstruktov. S tem v mislih v članku posežemo po razvrstitvi glede na vsebino (Joskow, 2008), pri čemer nadaljujemo s tremi, dokaj homogenimi skupinami formalnih institucij: pravnimi, političnimi in ekonomskimi. Težava pri družbenih in organizacijskih institucijah je, da je vsaka skupina teh institucij znotraj sebe še vedno preveč različna, da bi jih lahko konceptualizirali kot homogeno skupino in tako tudi obravnavali. Hkrati je za prve tri formalne skupine institucij na razpolago veliko več obstoječih in mednarodno primerljivih empiričnih kazalnikov kakor za drugi dve skupini, kjer jih je malo, še manj pa je mednarodno primerljivih. 3. Merjenje institucij in sprememb Z vprašanjem merjenja institucij je povezano vprašanje njihove konceptualizacije. Institucije so namreč latentni faktorji, zato je težko ali pa kar nemogoče najti empirične spremenljivke, ki bi bile z institucijami v linearni povezavi. Običajna rešitev v obstoječih raziskavah je, da se avtorji odločijo za enega od obstoječih empiričnih približkov, ki ga izberejo glede na raziskovalno vprašanje, in ga uporabijo v nadaljnji raziskavi ali pa uporabijo enostavno povprečje dveh ali treh kazalnikov. Druga, redko uporabljena možnost v literaturi pa je, da se obstoječi institucionalni kazalniki najprejrazčlenijo s faktorsko analizo (ali alternativno metodo glavnih komponent), katere prvi namen je odkrivanje latentnih faktorjev, ki so skupni vsem spremenljivkam, uporabljene rezultate pa uporablja naprej kot mero za kakovost institucij. Slednjo metodo uporabimo tudi v tem članku. Po pregledu literature v zvezi z novo institucionalno ekonomiko in člankov, ki uporabljajo institucije v ekonomskih kontekstih in kontekstih nekaterih drugih družbenih ved, izberemo tiste obstoječe institucionalne kazalnike, ki imajo sorazmerno veliko geografsko in časovno pokritost ter so v literaturi že preverjeni. Seznam uporabljenih kazalnikov seveda ni dokončen, obenem pa je malce arbitraren. Predstavlja neki presek dosegljivosti, preverljivosti, pokritja in uporabe v literaturi, vsekakor pa temelj, na katerem je mogoče opraviti analizo za potrebe tega članka, potem pa na tem tudi graditi. Izbrane institucionalne kazalnike razdelimo v tri razmeroma homogene skupine. Ločimo jih na pravne, politične in ekonomske, kakor izhaja iz tabele 1. Ime kazalnika, ki je najprej napisano v slovenskem prevodu, v oklepaju pa v izvirnem jeziku, označuje tudi, kaj specifično kazalnik zajema. Tri razmeroma homogene skupine institucij omogočajo zajetje latentne kakovosti legalnih, političnih in ekonomskih institucij. Razvoj teh je mogoče spremljati v eni državi ali med državami, kar je pomembno pri empirični strategiji, ki je odvisna od ravni preučevanja, saj lahko faktorsko analizo uporabimo pri opazovanju Tabela 1: Institucionalni kazalniki Skupina Vir Oznaka Pravne institucije Indeks ekonomske svobode: lastninska pravica (Index of Economic Freedom: Property Rights) The Heritage Foundation and The Wall Street Journal LI Svoboda tiska: pravno okolje (Freedom of the Press: Legal Environment)* Freedom House L2 Svoboda po svetu: državljanske svoboščine: pravna država (Freedom in the World: Civil Liberties: Rule of Law) Freedom House L3 Svoboda po svetu: državljanske svoboščine (Freedom in the World: Civil Liberties) Freedom House L3sum Indeks EFW: pravni sistem in varovanje lastninskih pravic: sodniška neodvisnost (EFW Index: Legal Structure and Security of Property Rights: Judicial Independence) Fraser Institute L4 Indeks EFW: pravni sistem in varovanje lastninske pravice: nepristranost sodišč (EFW Index: Legal Structure and Security of Property Rights: Impartial Courts) Fraser Institute L5 Indeks EFW: pravni sistem in varovanje lastninske pravice: varovanje lastninske pravice (EFW Index: Legal Structure and Security of Property Rights: Protection of Property Rights) Fraser Institute L6 Indeks EFW: pravni sistem in varovanje lastninske pravice: vojaško vmešavanje v pravno državo in politični proces (EFW Index: Legal Structure and Security of Property Rights: Military Interference in Rule of law and the Political Process) Fraser Institute L7 Indeks EFW: pravni sistem in varovanje lastninske pravice: neokrnjenost pravnega sistema (EFW Index: Legal Structure and Security of Property Rights: Integrity of the Legal System) Fraser Institute L8 Indeks EFW: pravni sistem in varovanje lastninske pravice: pravno uveljavljanje pogodb (EFW Index: Legal Structure and Security of Property Rights: Legal Enforcement of Contracts) Fraser Institute L9 Zakon in red (Law and Order) ICRG LID Pravna država (Rule of Law) WB World Governance Indicators L11 Politične institucije Svoboda tiska: politično okolje (Freedom of the Press: Political Environment)* Freedom House PI Svoboda po svetu: politične pravice: volilni proces (Freedom in the World: Political Rights: Electoral Process) Freedom House P2 Svoboda po svetu: politične pravice: politični pluralizem in udeležba (Freedom in the World: Political Rights: Political Pluralism and Participation) Freedom House P3 Svoboda po svetu: politične pravice: delovanje vlade (Freedom in the World: Political Rights: Functioning of Government) Freedom House P4 Svoboda po svetu: politične pravice (Freedom in the World: Political Rights)* Freedom House P2P3P4 Institucionalizirana demokracija - institucionalizirana avtokracija (Institutionalized Democracy - Institutionalized Autocracy) Polity IV P5 Sistemska varovala in ravnotežja moči (Checks and Balances) World Bank DPI P6 Demokratična odgovornost (Democratic Accountability) ICRG P7 Korupcija (Corruption) ICRG P8 Kakovost birokracije (Bureaucratic quality) ICRG P9 Nadzor nad korupcijo (Control of Corruption) WB World Governance Indicators P1D Ekonomske institucije Indeks ekonomske svobode: finančna svoboda (Index of Economic Freedom: Financial Freedom) The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E1 Indeks ekonomske svobode: svoboda pred korupcijo (Index of Economic Freedom: Freedom from Corruption) The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E2 Indeks ekonomske svobode: svoboda dela (I ndex of Economic Freedom: Labor Freedom) The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E3 Svoboda tiska: ekonomsko okolje (Freedom of the Press: Economic Environment)* Freedom House E4 Indeks EFW: uravnavanje posojil, dela in poslovanja: uravnavanje kreditnega trga (EFW Index: Regulation of Credit, Labor and Business: Credit Market Regulations) Fraser Institute E5 Indeks EFW: uravnavanje posojil, dela in poslovanja: uravnavanje trga dela (EFW Index: Regulation of Credit, Labor and Business: Labor Market Regulations) Fraser Institute E6 Indeks EFW: uravnavanje posojil, dela in poslovanja: uravnavanje poslovanja (EFW Index: Regulation of Credit, Labor and Business: Business Regulations) Fraser Institute E7 Svoboda poslovanja (Business Freedom) The Heritage Foundation and The Wall Street Journal E8 * Merska lestvica je obratno sorazmerna - višja vrednost nakazuje nižjo kakovost. v državi v vseh obdobjih (tako dobimo notranje konsistentne rezultate po državah v času) ali pa pri opazovanju med državami v vsakem obdobju posebej (tako dobimo notranje konsistentne rezultate med državami v vsakem letu posebej). 4. Podatki in opisna statistika Podatkovno zbirko sestavimo iz spremenljivk tabele 1, pri čemer se osredotočimo na Slovenijo in druge evropske države. Obdobje pri večini kazalnikov zajema zbirke od 1995 do 2009.2 V celotni nadaljnji analizi obravnavamo institucionalni razvoj Slovenije na dva načina. Najprej analiziramo Slovenijo v mednarodnem okolju, torej v primerjavi z drugimi državami. V tej primerjavi gledamo vsako izmed 15 let posebej, standardizacijo pa zaradi mednarodne primerljivost opravimo za vsako leto posebej, a za vseh 48 držav. Tako so vrednosti kazalnikov primerljive med državami v vsakem letu, medtem ko za posamezno državo same po sebi ne predstavljajo Tabela 2: Opisna statistika za pravne institucije konsistentne časovne vrste. Potem analiziramo institucionalno okolje v državi, pri čemer obravnavamo samo Slovenijo, standardizacijo spremenljivk (potrebnih za faktorsko analizo) pa napravimo na 15 letnih podatkih za Slovenijo. Tako dobimo konsistentno časovno vrsto znotrajSlovenije, kjer so letni podatki med seboj primerljivi. Sestavljanje podatkovne zbirke in modifikacije podatkov so opisane v prilogi 1. Opisna statistika za vsako izmed treh institucionalnih skupin je prikazana v tabelah 2, 3 in 4. Tabele prikažejo povprečne vrednosti za vsako spremenljivko, njeno variabilnosti, najmanjšo in največjo vrednost ter 10, 50 in 90 percentil. Za povprečno vrednost ter 10 in 90 percentil je pri vsaki spremenljivki navedena tudi ena izmed držav, ki je najbližje tistemu percentilu oz. povprečni vrednosti. Primeri držav dajejo dokajkonsistentno sliko, da so države s slabšimi vrednostmi institucionalnih kazalnikov gospodarsko, socialno in politično praviloma manj razvite, čeprav obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo, da je lahko spremljanje samo enega izmed kazalnikov zavajajoče. Povp. Std. odklon Min. Maks. p 10 p 50 p 90 Primer*: povp. Primer*: p 10 Primer*: p 90 L1 62,69 24,11 10,00 95,00 30,00 70,00 90,00 Ciper Albanija Avstrija L2** 6,00 5,51 0,00 28,00 1,00 4,00 13,00 Slovaška Belgija Azerbajdžan L3 12,28 3,79 2,00 16,00 6,00 14,00 16,00 Bolgarija Armenija Andora L3sum 2,18 1,49 1,00 7,00 1,00 2,00 4,00 Belgija Andora Armenija L4 6,01 2,37 1,80 9,82 2,58 6,16 9,00 Češka Ukrajina Švica L5 5,67 2,16 1,16 9,52 2,92 5,44 8,61 Grčija Ukrajina Belgija L6 6,28 2,07 1,22 9,61 3,36 6,48 8,89 Portugalska Bolgarija Nemčija L7 8,82 1,54 2,96 10,03 6,67 9,51 10,00 Bolgarija Albanija Češka L8 8,11 1,67 3,33 10,00 6,67 8,33 10,00 Belgija Bolgarija Danska L9 5,70 1,34 267 10,00 3,87 5,55 7,45 Albanija BIH Armenija L10 4,97 1,06 0,00 6,00 3,60 5,00 6,00 Belgija Armenija Finska L11 0,69 0,98 -1,28 1,96 -0,82 0,89 1,83 Češka Albanija Islandija * primeri držav s povprečnimi in percentilnimi vrednostmi so vzeti iz leta 2000 (2006 za L9 in L3). ** obratno sorazmerna lestvica. Tabela 3: Opisna statistika za politične institucije Povp. Std. odklon Min. Maks. p 10 p 50 p 90 Primer*: povp. Primer*: p 10 Primer*: p 90 P1** 7,92 6,97 0,00 35,00 2,00 6,00 18,00 BiH Belgija Makedonija P2 10,39 2,94 0,00 12,00 6,00 12,00 12,00 Ciper BiH Ciper P3 13,33 3,86 2,00 16,00 5,00 15,00 16,00 Španija Kosovo Belgija P4 9,34 3,08 1,00 12,00 4,00 11,00 12,00 Grčija Armenija Francija P2P3P4 2,02 1,63 1,00 7,00 1,00 1,00 5,00 Bolgarija Andora BiH P5 7,69 4,22 -7,00 10,00 4,00 10,00 10,00 Hrvaška Azerbajdžan Avstrija P6 3,82 1,47 1,00 10,00 2,00 4,00 6,00 Avstrija Albanija Irska P7 5,14 1,16 1,00 6,00 3,10 5,70 6,00 Albanija Azerbajdžan Švica P8 3,97 1,41 1,00 6,00 2,00 4,00 6,00 Ciper Albanija Danska P9 3,03 1,05 0,80 4,00 1,00 3,00 4,00 Češka Armenija Avstrija P10 0,69 1,09 --1,18 2,47 -0,86 0,71 2,15 Madžarska Gruzija Nizozemska * Primeri držav s povprečnimi in percentilnimi vrednostmi so vzeti iz leta 2000 (2006 za P2, P3 in L4). ** Obratnosorazmerna lestvica. 2 Izjeme zaradi manjkajočih podatkov v vseh letih v eni ali več institucionalnih skupinah vključujejo države: Andora, Kosovo, Lihtenštajn, Monako, San Marino in Črna gora. Tabela 4: Opisna statistika za ekonomske institucije Povp. Std. odklon Min. Maks. p 10 p 50 p 90 Primer*: povp. Primer*: p 10 Primer*: p 90 P1** 7,92 6,97 0,00 35,00 2,00 6,00 18,00 BiH Belgija Makedonija P2 10,39 2,94 0,00 12,00 6,00 12,00 12,00 Ciper BiH Ciper P3 13,33 3,86 2,00 16,00 5,00 15,00 16,00 Španija Kosovo Belgija P4 9,34 3,08 1,00 12,00 4,00 11,00 12,00 Grčija Armenija Francija P2P3P4 2,02 1,63 1,00 7,00 1,00 1,00 5,00 Bolgarija Andora BiH P5 7,69 4,22 -7,00 10,00 4,00 10,00 10,00 Hrvaška Azerbajdžan Avstrija P6 3,82 1,47 1,00 10,00 2,00 4,00 6,00 Avstrija Albanija Irska P7 5,14 1,16 1,00 6,00 3,10 5,70 6,00 Albanija Azerbajdžan Švica P8 3,97 1,41 1,00 6,00 2,00 4,00 6,00 Ciper Albanija Danska P9 3,03 1,05 0,80 4,00 1,00 3,00 4,00 Češka Armenija Avstrija P10 0,69 1,09 -1,18 2,47 -0,86 0,71 2,15 Madžarska Gruzija Nizozemska * Primeri držav s povprečnimi in percentilnimi vrednostmi so vzeti iz leta 2000 (2006 za P2, P3 in L4). ** Obratnosorazmerna lestvica. 5. Empirična analiza institucionalnega okolja V vsaki institucionalni skupini s faktorsko analizo izračunamo latentni faktor, ki predstavlja pravne, politične ali ekonomske institucije. Izračun napravimo po letih za vse države, ko primerjamo Slovenijo z mednarodnim okoljem, in izključno za Slovenijo v vseh letih za analizo sprememb v državi. Faktorska analiza je namenjena redukciji podatkov z analizo prostora skupne kovariance (korelacije) kazalnikov. Cilj faktorske analize je pojasniti povezanost med spremenljivkami in iskanje skupnih razsežnosti, pri čemer jo lahko uporabimo kot merski instrument za naše latentne spremenljivke, sajiščemo (latentne) faktorje, ki pojasnjujejo skupno varianco spremenljivk. Na vsako spremenljivko tako vplivajo primerno uteženi skupni faktorji (skupni vsem spremenljivkam) in posamezen specifičen vpliv (za vsako spremenljivko posebej). Uteži faktorjev kažejo vpliv posameznega faktorja na spremenljivko. Iz tega lahko v matrični obliki zapišemo splošni faktorski model kot X = FA + E, pri čemer je X matrika podatkov, F matrika faktorjev, A matrika uteži in E matrika specifičnih faktorjev. Predpostavke o ortogonalnosti splošnih in specifičnih faktorjev med seboj ter centriranost spremenljivk (ali standardizacija) omogočajo, da iz faktorskega modela izpeljemo faktorsko enačbo v obliki I = AA' + pri čemer je I variančna kovariančna matrika, ^ pa diagonalna matrika z variancami specifičnih faktorjev. Enačba razkriva, da lahko varianco vsakega institucionalnega kazalnika razbijemo na varianco skupnega faktorja in na specifično varianco. Delež variance kazalnika, ki je pojasnjen s skupnim faktorjem, se imenuje komunaliteta oz. skupni prostor, ki tudi nakazuje, ali je spremenljivka dober kazalnik za latentni faktor. Da lahko parametre faktorskega modela prepoznamo, mora veljati še k < (m-1)/2, pri čemer je k število faktorjev, m pa število spremenljivk (potrebni pogoj). Za specifično rešitev je treba narediti še rotacijo (zadostni pogoj). Faktorsko enačbo ocenjujemo v dveh korakih. Najprej ocenimo komunalitete, nato pa z rotacijo enolično določimo faktorske uteži. Za oceno komunalitet uporabljamo v tem članku metodo glavnih osi oz. PAF (primerna za majhne vzorce), za enolično določitev faktorskih uteži pa pravokotno rotacijo. Če iščemo samo en latentni faktor v vsaki skupini, lahko brez ozira na korelacije med faktorji uporabimo pravokotno rotacijo, pri čemer so uteži v matriki A kar enake Pearsonovim korelacijam (Ferligoj, 2010). Uporabimo rotacijo varimax, ki je najprimernejša, kadar želimo vsak kazalnik pojasniti z enim oz. minimalnim številom faktorjev. Ker ima večina spremenljivk različne merske lestvice, moramo pred faktorsko analizo spremenljivke standardizirati, pri čemer je standardizirana vrednost spremenljivke x naslednja: z = x-1/n(Ix/ax), oz. kot vhodne podatke v faktorsko analizo namesto variančno-kovariančne matrike uporabimo kar korelacijsko matriko. Faktorska analiza je primerna tudi za preverjanje naše hipoteze o homogenosti institucionalnih skupin. Pri homogenosti namreč lahko pričakujemo visoke lastne vrednosti prvega latentnega faktorja in majhne lastne vrednosti drugih faktorjev. Varianca skupine mora biti torejdobro pojasnjena z enim faktorjem. Poleg tega lahko ugotavljamo tudi, ali je kateri izmed kazalnikov neprimeren za dano skupino. Splošno pravilo v uporabi pri faktorski analizi je, da je kazalnik slab, če je njegova komunaliteta manjša od 20 %, saj to implicira, da kaže na nekaj drugega kakor vsi drugi kazalniki. 5.1. Dinamika institucij med državami Zaradi nepopolnosti podatkov zbirko dopolnimo z nekaterimi dodatki. Pri nekaterih državah jo na letni ravni dopolnimo s povprečjem vrednosti vseh držav v tistem letu. Pogoj za dopolnitev podatkov po državah je, da državi manjka le tretjina ali manjvrednosti v posameznem letu. V nasprotnem primeru je namreč država iz analize lahko izključena, čeprav ji manjka samo eden izmed vseh institucionalnih kazalnikov v tisti skupini. Pri pravnih institucijah namesto kazalnika L3 uporabimo skupni kazalnik civilnih svoboščin (L3sum). Pri političnih institucijah namesto kazalnikov P2, P3 in P4 uporabimo do leta 2006 skupni kazalnik P2P3P4, od vključno 2006 pa razdružene vrednosti. Faktorsko analizo začnemo zaradi pomanjkljivih podatkov v skupini pravnih institucij z letom 1993, pri političnih z letom 1990 in pri ekonomskih z letom 1995. Za primerjavo so najbolj smiselna leta, v katerih imamo več kazalnikov, predvsem v obdobju 1995-2008 za pravne, 1990-2009 za politične in 1995-2008 za ekonomske institucije. Faktorsko analizo vsake skupine začenjamo v letu, ko so na razpolago vsaj trije institucionalni kazalniki. Pri pravnih institucijah je to v letu 1993, pri političnih v letu 1990 in pri ekonomskih v letu 1995. Tabela 1 v prilogi 2 prikazuje faktorsko analizo skupine pravnih kazalnikov po letih. Število držav v vsakem letu se giblje od 29 do 42, pri čemer nekatere nikoli nimajo dovolj podatkov, da bi jih vključili v analizo. Primerjava lastnih vrednosti 1. kazalnika z lastnimi vrednostmi 2. kazalnika razkrije, da je naša domneva o homogenosti institucij v skupini pravilna, saj pravne spremenljivke merijo le eno latentno razsežnost - kakovost pravnih institucij. Močna je tudi pojasnjevalna moč faktorja, ki pojasni od 64 % do 95 % variance vseh kazalnikov. Kot neprimeren se pokaže kazalnik L9 (indeks EFW: pravni sistem in varovanje lastninskih pravic: pravno uveljavljanje pogodb), ki meri pravno uveljavljanje pogodb, a očitno drugače kakor drugi. Tabela 2 v prilogi 2 prikazuje faktorsko analizo skupine političnih kazalnikov. Število držav v vsakem letu se giblje od 26 do 43, a za nekatere države spet nikoli nimamo dovoljpodatkov, da bi jih vključili v analizo. Homogenost skupine je potrjena s primerjavo lastnih vrednosti 1. kazalnika z lastnimi vrednostmi 2. kazalnika. Imamo torejle eno latentno razsežnost - kakovost političnih institucij. Močna je tudi pojasnjevalna moč faktorja, ki pojasni od 59 % do 72 % variance vseh kazalnikov. Neprimeren za skupino političnih institucij je kazalnik P6 (sistemska varovala in ravnotežja moči), ki označuje število močnih akterjev v političnem prostoru. To merilo očitno ni enopomensko, saj imajo nekatere razvite države malo takšnih varovalnih mehanizmov v sistemu, nekatere pa več, podobno pa je pri manj razvitih državah. Faktorsko analizo skupine ekonomskih institucij prikazuje tabela 3 v prilogi 2. V primerjavi z drugima dvema skupinama ima ta več pomanjkljivosti. Število držav v vsakem letu se giblje od 21 do 43. Skupina je dokajhomogena, a manj od prejšnjih dveh, saj je razlika med lastno vrednostjo 1. kazalnika in lastno vrednostjo 2. kazalnika manjša kakor prej, a še vedno dovoljvelika, da lahko govorimo o eni prevladujoči latentni razsežnosti - kakovosti ekonomskih institucij. Pojasnjevalna moč faktorja je dokajmočna - pojasni od 38 % do 59 % variance vseh kazalnikov. Neprimerna kazalnika za skupino ekonomskih institucijsta tokrat dva, in sicer E3 in E6 (indeks ekonomske svobode: svoboda dela in indeks EFW: uravnavanje posojil, dela in poslovanja: uravnavanje trga dela). Oba kazalnika označujeta svobodo na trgu dela, kar se ne ujema z drugimi kazalniki, ki so bolj namenjeni poslovni svobodi podjetij. Torejkaže v nadaljnjih raziskavah morebiti razmisliti o ločevanju ekonomske svobode na dva vidika - podjetij in posameznikov. Pearsonove korelacijske koeficiente kazalnikov s faktorjem oz. uteži faktorja in končne komunalitete vsakega kazalnika za primer leta 2000 prikazuje tabela 5. Iz nje je razvidno, da sta kazalnika E6 in P6 šibka ter da so uteži tistih kazalnikov, ki imajo obratnosorazmerno mersko lestvico, negativne. Iz tega izhaja, da prvi latentni faktor v vsaki skupini vedno prikazuje kakovost institucij, torejvišja vrednost faktorja nakazuje višjo institucionalno kakovost. Rezultat faktorske analize so tudi standardizirane faktorske vrednosti, ki jih lahko po državah dobimo v vsakem letu za vsako skupino institucij. Splošen pregled si lahko ustvarimo, ko vzamemo povprečja vseh letnih vrednosti faktorjev po državah, pri čemer upoštevamo samo države, ki imajo izračunane faktorske vrednosti (in Tabela 5: Uteži faktorja in komunalitete kazalnikov Pravne institucije Politične institucije Ekonomske institucije Uteži faktorja 1 Končne komunalitete Uteži faktorja 1 Končne komunalitete Uteži faktorja 1 Končne komunalitete L1 0,87 0,76 P1* -0,95 0,90 E1 0,69 0,47 L2* -0,75 0,57 P2P3P4* -0,94 0,88 E2 0,86 0,75 L3sum* -0,88 0,77 P5 0,78 0,62 E4* -0,72 0,52 L4 0,76 0,57 P6 0,39 0,16 E5 0,87 0,76 L5 0,89 0,80 P7 0,84 0,70 E6 0,09 0,01 L6 0,81 0,66 P8 0,74 0,54 E7 0,79 0,62 L7 0,76 0,57 P9 0,88 0,78 E8 0,61 0,37 L8 0,88 0,77 P10 0,91 0,82 L10 0,90 0,81 L11 0,97 0,95 Opombe: v letu 2000, * obratno sorazmerna lestvica. tako podatke o kazalnikih) v več kakor 2/3 obravnavanih let (drugače lahko eno dobro leto spremeni vrstni red, če je edino). Povprečje faktorskih vrednosti v vsakem posameznem letuje nič oz. praktično nič in s standardnim odklonom 1, medtem ko se bodo povprečja faktorskih vrednosti po državah od tega razlikovala. Izračunamo lahko torej nekaj, kar bi imenovali kar evropska lestvica kakovosti institucij - ELKI. Povprečje faktorskih vrednosti za pravne institucije prikazuje tabela 4 v prilogi 3. Najbolj kakovostne pravne institucije najdemo v povprečju v Skandinaviji, torej na Finskem, Danskem in Norveškem, medtem ko so najslabše v Albaniji, Ukrajini in Azerbajdžanu. Slovenijo najdemo na medianskem 19. mestu, s povprečno faktorsko vrednostjo 0,24. Povprečno kakovost institucionalnega političnega okolja prikazuje tabela 5 v prilogi 3. Najboljše politične institucije najdemo v Švici in spet v treh skandinavskih državah, najslabše pa v Rusiji, Srbiji in Albaniji. Slovenija je tokrat v drugi polovici držav, na 17. mestu z vrednostjo 0,34. Kakovost ekonomskih institucij vidimo v tabeli 6 v prilogi 4: najboljše imajo v povprečju na Danskem, v Združenem kraljestvu in na Nizozemskem, najslabše pa v Ukrajini, Rusiji in Albaniji. Slovenija je spet v drugi polovici lestvice, tokrat še bolj zadaj, na 22. mestu, s povprečno vrednostjo -0,15, kar nakazuje tudi, da se je po kakovosti ekonomskih institucij v večini let uvrščala pod mediansko državo. Večina držav, ki ima več manjkajočih faktorskih vrednosti, se s svojimi povprečnimi vrednostmi uvršča za Slovenijo, zato vključitev ali izključitev teh držav iz obravnave ne vpliva bistveno na mesto, ki ga zaseda naša država na ELKI. Ker gre izključno za mednarodno primerjavo, lahko pogledamo, kako se je v času spreminjala uvrstitev Slovenije na vsaki izmed treh ELKI, pri čemer višja uvrstitev nakazuje boljkakovostne institucije in višjo mednarodno konkurenčnost. Graf 1 prikazuje dinamiko uvrstitev Slovenije v preučevanem obdobju za vse tri institucionalne faktorje, od 1995 do 2007, ko je pokritost vseh treh najboljša. Poleg samih vrednosti je vrisan v graf linearni trend. Tabela 6 prikazuje prav tako dinamiko uvrstitev za vse tri latentne institucionalne razsežnosti, vendar skupaj s pripadajočimi faktorskimi vrednostmi. Pogled na dinamiko nam ne poraja prijetnih občutkov. V grafu namreč višja vrednost nakazuje poslabšanje zunanje institucionalne konkurenčnosti. Pravne institucije kažejo najmočnejše poslabšanje v preučevanem obdobju -kakovost pravnega okolja v naši državi je v mednarodni primerjavi torej vse slabša, Slovenija pa zato izgublja konkurenčnost. Dinamika političnih institucijprav tako kaže neugodno gibanje, a z manjšim naklonom, ki konča približno na enakem mestu kakor uvrstitve po pravnih institucijah. Mednarodno gledano je tudi kakovost političnih institucij čedalje slabša. Drugače je za ekonomske institucije, saj ne kažejo nikakršnega mednarodnega poslabšanja, pri čemer je treba poudariti, da se od vseh treh razsežnosti najslabše uvrščamo na ELKI v povprečju prav na podlagi ekonomskih institucij. Ta analiza razkriva, da slovensko institucionalno okolje v mednarodni primerjavi nazaduje oz. v najboljšem stagnira, kar je problematično predvsem z vidika dobrega in konkurenčnega poslovnega okolja. V vseh primerih pa ne smemo pozabiti, da smo po absolutni kakovosti po večini še vedno v drugi polovici držav Evropske unije. Grafi: Uvrstitev Slovenije na ELKI 2007 • Pravne institucije ■ Politične institucije x Ekonomske institucije Linearni trend pravnih institucij Linearni trend političnih institucij Linearni trend ekonomskih institucij Tabela 6: Uvrstitev Slovenije na ELKI in pripadajoče vrednosti Uvrstitev na pravni ELKI Vrednost Uvrstitev na politični ELKI Vrednost Uvrstitev na ekonomski ELKI Vrednost 1993 18 0,397 1994 20 0,368 1995 1996 19 0,326 23 -0,167 1997 12 0,819 21 -0,045 1998 17 0,418 19 0,310 22 0,014 1999 18 0,487 21 0,290 24 0,008 2000 16 0,148 22 0,268 21 -0,363 2001 19 0,035 20 0,340 21 -0,340 2002 20 -0,098 22 0,239 24 -0,384 2003 23 -0,218 22 0,201 22 -0,195 2004 20 0,041 20 0,298 18 0,078 2005 17 0,521 24 0,105 23 -0,009 2006 20 0,236 20 0,388 22 -0,195 2007 23 0,059 21 0,316 24 -0,220 2008 20 0,146 11 0,687 26 -0,412 2009 22 0,172 9 0,682 18 0,182 5.2. Dinamika institucij znotraj države Pri preučevanju dinamike institucijv Sloveniji se pri faktorski analizi kot najboljproblematično pokaže pomanjkanje podatkov pri posameznih kazalnikih in njihovo pomanjkljivo prekrivanje. Zbirko z vrednostmi za Slovenijo tako spet rahlo dopolnimo, kljub temu pa zaradi pomanjkanja variabilnosti ne moremo uporabiti vseh kazalnikov. Vodilo je, da je faktorska analiza statistično izvedljiva in da je korelacija kazalnikov s faktorjem takšna, kakor je pričakovana.3 Pri pravnih institucijah ima večina kazalnikov vrednosti v obdobju od 2000 do 2008, a moramo še vedno nekaj vrednosti dopolniti4, uporabimo pa lahko kazalnike L2, L4, L5, L8, L10 in L11. V skupini političnih institucijlahko uporabimo podatke od leta 1998 do 2007, kazalniki, ki so lahko smiselno uporabljeni, pa so samo P6, P7 in P10. Pri ekonomskih institucijah je primerno obdobje od 2000 do 2008, pri čemer nekatere vrednosti dopolnimo5, obdržimo pa E2, E5 in E6. Tabela 7 v prilogi 4 prikazuje rezultate faktorske analize. Najboljši rezultati in tisti, ki jih zaradi dostopnosti podatkov lahko najboljupoštevamo, so pri pravnih institucijah, sajuporabljamo kar šest kazalnikov v obdobju devetih let. Razlika med lastno vrednostjo prvega in drugega faktorja je povsod občutna, najpomembnejša je prav pri pravnih institucijah, najslabše pa se odreže pri političnih institucijah, kjer de facto uporabljamo samo dva kazalnika, saj je eden izmed treh upoštevanih razmeroma šibek. Dinamika faktorskih vrednosti je skupajz linearnim trendom prikazana v grafu 2 in v tabeli 7, v slednji skupaj s faktorskimi vrednostmi. Pri vseh faktorjih višja vrednost nakazuje izboljšanje notranje konkurenčnosti in višjo kakovost institucij. Razlago trendov s tako kratko časovno serijo je treba ponuditi z velikim zrnom soli, še posebno če so zasnovani na faktorski analizi z majhnim številom kazalnikov (politične in ekonomske institucije). Vendarle, ko je to rečeno, lahko opazimo izboljševanje pri političnih in ekonomskih institucijah. Tudi če to gibanje drži, ni dovolj močno, da bi pretehtalo trende drugih držav v Evropi, torej se slovenske ekonomske in politične institucije izboljšujejo počasneje kakor v boljrazviti Evropi. Zaradi boljših podatkov in zaradi več kazalnikov lahko najboljverjamemo predvsem trendu pravnih institucij, ki pa je negativen. Kakovost pravnih institucij se torej ne zmanjšuje samo mednarodno, temveč tudi v državi, kar je pravzaprav najbolj skrb zbujajoče. Tabela 7: Dinamika institucionalnih faktorjev v državi in pripadajoče vrednosti 3 Negativna korelacija samo pri tistih, ki imajo obratnosorazmerno mersko lestvico. 4 Pri L2 in L10 podaljšamo vrsto za eno vrednost v letu 2008, pri L4 pa v letu 2000. 5 Pri E4 dodamo vrednost v letu 2008. Pravne Politične Ekonomske institucije institucije institucije 1998 -0,241 1999 -0,280 2000 1,412 -0,319 -1,649 2001 1,313 -0,727 -1,532 2002 1,228 -0,734 -0,283 2003 -0,213 -0,705 0,098 2004 -0,493 -0,649 0,214 2005 -0,849 0,500 0,721 2006 -0,898 1,733 0,746 2007 -0,322 1,422 0,826 2008 -1,178 0,859 Graf 2: Dinamika institucionalnih faktorjev v državi 1997 2000 • Pravne institucije ■ Politične institucije * Ei(onomsl(e institucije 2003 Leto 2006 2009 Linearni trend pravnih institucij Linearni trend poiitičniln institucij Linearni trend el(onomsl