[&¦! POUK IN ZABAVA 11/ 1 Rebus. Priobčil Fr. Rojec. Rešitev in imena i»ešilcev ppiobčimo V prihodnji številki. Žive ludi. se sv.e*' kresnica veliko bolj živo, kakor če miruje. Videl sem že dečke, da so si Ali poznate kresnico? Škoda vpra- kresnice natikali za trak na klobuku ali šanja, kaj ne ? Zvečer se ob njivah v travi, jih celo pritrdili z iglo. To je prav grdo v grmovju zasveti svetlozelenkasta lučca, mučenje živalc. Vem, da pridni bralci tam zopet druga, tretja, ki izgine y travi, »Zvončkovi« ne delajo kaj takega. pa se zopet pokaže. Zdaj se vzdigne v V naših krajih poznamo samo to ži- zrak, leti nekaj časa, pa se zopet skrije. valco, ki se sveti. Je pa še mnogo drugih Vem, da ste že lovili te lučce; saj sern jih žuželk, ki se svetijo tako kot kresnica in jaz tudi. Spominjam se še, kako sem se še veliko lepše in močneje. Neki hrošč- začudil, ko sem lučco ujel, pa sem imel skakalec se v temi sveti tako močno, da muho v roki. Tekel sem k materi: »Mama, je mogel neki francoski učenjak ob njegovi poglejte, kakšno muho sem ujel! Če leti, svetlobi celo fotografovati. Mnogo takih tako lepo sveti!« Pa so me mati poučili, žuželk živi v južni Kaliforniji. Ena vrsta da se ta žuželka imenuje kresnica, ker živi razširja dvoje svetlob. Na vsaki strani le o kresu, in da se sprednji del njenega vratnega oklepa ima okroglasto rumenkasto života v tenni sveti. Črviček, iz katerega liso, ki se jako živo, rumenkastobelo sveti; se kresnica razvije, se tudi ves sveti. Takih še bolj jako pa se sveti spodnji del života. prikazni najdemo v prirodi veliko. Trhli Ako steremo sveteče telesne delce y prah les se tudi sveti ponoči. Učenjaki imenu- in jih stresemo v vodo, je videti voda jejo to lastnost fosforovanje. Če leti, kakor žareča raztopljena kovina. Jakost ~» 147 «~ svetlobe pa ni zavisna od velikosti žuželke. Pregovori. Tudi v morju živi neka vrsta črvičkov, ki imajo to lastnost. Če pridejo na površje, Kdor ima obraz, ima tudi dušo. je v daljavi 10 in več metrov videti, kakor Kdor za vse grabi, malo prime. da bi bilo morje posuto z lučcami. Veliko Kdor laži verjame, tega laž prevari. svetečih se hroščev-skakalcev se dobi ob Kdor kupuje, česar ne potrebuje, ta pro- obalah afriških. Neki prirodoslovec si je daja, kar potrebuje. napravil celo svetilnico, tako da je zaprl Kdor dolgo odlaša, dolgo ne konča. več hroščev v stekleno cev. Pri taki sve- Kdor vsakega sluša, ne ravna prav, kdor tilnici je moči brati in pisati. Med živalmi, nikogar, še slabše. ki imajo lastnost svetenja, je tudi neka Kdor dela zlo, naj se ne nadeja dobrega. vrsta morskega soma. O. M. Kdor ukrade jajce, ta bi tudi kokoš. Vprašanja solnčecu. Besede zložila Vida. Uglasbil Olimpij. OtroSko. __--------- --------^, __ Kje, soln-če-ce moje, do - mov-je je tvo-je, kam poj-deš o Pa kje ta tvoj gradjePMar tu - di ves zlat je, in po-stelj-ca, Pa kdo te u- spa-va, kdo se po - i - gra-va s te - boj, ka-dar Pa ni-maš je maj-ke. Kdo pra-vi ti baj-ke? In ven - ce, kdo mra-ku, o mra-ku no - coj ? »Crez si - nje vo - di - ce na kak-šna je, kak-šna je ta? »Moj grad za go - ra-mi, čuj, dolg-čas ti, dolg-čas ti je? »Aj, zvez-di - ce ta-krat pri- sple-ta, kdo sple-ta za - te? »Ves svet mi je maj-ka, ves zla - te stop - ni - ce, tja v grad bom po - pla-ya - lo svoj, tja bi - se - ri sa-mi in po-stelj-ca vsa iz zla - ta, in še - ta - jo vsa-krat, če noč je, če dolg-čas mi je, če svet mi je baj-ka in ro - že so mo-je se - stre, in (Odraev.) ___wi/' , ,___ , _,_,__ v grad bom po - pla-va - lo svoj. Črez sin - je vo - di - ce, na po-stelj-ca vsa iz zla - ta. Moj grad za go - ra - mi, čuj, noč je, če dolg-čas mi je. Aj, zvez - di - ce ta-krat, pri- ro - že so mo - je se - stre. Ves svet mi je maj-ka, ves zla-te stop - ni - ce, tja v gradbom po - pla-va - lo, pla-ya-lo svoj!« bi - se - ri sa - mi, in po-stelj-ca vsa iz zla - ta, iz zla - ta!« še - ta - jo vsa-krat, če noč je, če dolg-čas, če dolg-čas mi je!« svet mi je baj-ka, in ro-2e so mo-je, so mo-je se - stre!« -Sh 148 !«- Dva naša sotrudnika sta umrla. terega pesem »Vlahi« je priobčil naš list pod imenom Alekšandrov. Oba je ugra- Drugič v dobi svojega obstanka izpol- bila neozdravljiva bolezen — sušica, ko še nuje danes »Zvonček« žalostno dolžnost, nista izpolnila 23. leta svoje dobe! Tako da naznanja svojim bralcem tožno vest o mlada, pa sta morala utnreti, ko bi bifa smrti dveh svojih vrlih sotrudnikov. Pre- Iahko ne samo našemu listu, temveč vsemu teklega meseca sta namreč umrla v Ljub- narodu še dolgo vrste let v veselje in ponos! Ijani v mladeniški dobi bogosiovec Fran Slovenec nima srece ... V prihodnji šte- Dobnikar, ki je risal za »Zvonček« po- vilki priobčimo Dobnikarjev in Murnov 2i- dobe, na katerih se je podpisaval s črkama votopis s sliko. Blag jima spomin in pokoj! S. J., in slušatelj prava Jos. Murn, ka- Rešitev skakalnice in naloge v šesti številki. ¦~~"~~"~~ I ™~—~~~ Če Zvežeš zloge tako, kakor kažejo 1 30 21 34 3 12 19 števila v posameznih okencih, dobiš te-le vrstice iz Simona Jenka pesmi j | »Molitev« : 22 35 2 11 20 | 41 , 4 Oče, z nami bodi, --------------------------, j--------j---------;--------- kaži pravi pot, 31 10 29 33 18 ! 13 ki do sreče vodi; _ ^^^___ ti nam daj kreposti, ! da, kar sklene um, 36 23 32 17 28 5 40 v djanju nag pOgum ---------------------------------------------------------------skaže brez slabosti! 9 16 25 38 7 14 27 —~~- ______________________.____________________.^_^_________. Prav so jo rc.šili: Srečko Ferjančič, uče- ncc na vadnici v Ljuliljani; Dragica Farčnik, poštna r\A 07 o h c rjc -2Q zl uprav., Lizika Kandolin, učenka v Stndenicah pri ^ O/ ° 13 ^O O^ D Polreli; Avg. in Emil Zorn v Gorici; Stanko Čibcj, | učenec v Gorici. Naloga: Polž prileze na vrh plotu deveti dan. Prav so jo rešili: Tonček Porekar, učenec v Ormožu; Leo Travnar, učenec, Milan Ženko, drugošolec v Ljubljani. Oboje so r e.S i 1 i: Vida in Ante Obreza v Ljubljani; Pepi Ižanec, učenka VI. razreda na Vrtači v Ljub-ljani; Ivana Hribar, Stefanija Siard in Prostoslava Primic v Ljubljani; Andrcj Čekada, učenec v Ljubljani; Štcfan Schneider, Ludovik Kociper, Ludovik Stih, učenci v Svetinjab; Adalbert Otorepec, Matevž Puklavec, Ivo Špendija, Ciril Trstenjak, Franc Trstenjak, Franc Zibrat, tičenci, Micika Borko, Alojzija in Ivanka Ivanuša, Julijana IVfalec, Micika Masnec, Rozika Plavec, Micika Praprotnik, Alojzija Štiberc, učenke pri Sv. Ivanu naHumu; Ivanka Kocmut, u(fnka V. razr. pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Dominik Cizelj, učenec v Polzeli prt Celju; Vekoslav in Davorin Čander v Žibiki. vjg____až) &s> _ 9^ ___ •—~^x^0f[p_ » » Listnica. » » j^^0^^ " r~ ¦*© Csfs n Cenjene sotfudnice in sotnulnikc tcr reševa/ce frosimo, naj poiiljajo svoje spise ocf sretle tega meseca rfo srede meseca teimavca na naslov: Engelbert (mangl, Mettika (liolenjsko}. ¦»Zvončkovet naročnike, ki jim je polekla polktna naročnina, prosimo, da jo blago-vole iiposlati, oziroma ob?wviti. V pesmi »Sanje* na 121. strani se mora glasiti iretja vrstica prve kitice: *Kadar saprete jasne očt.« — Mtadislav Savinjsletz Kako Vam naj odgovorimo, če ncvemo, niii kaj ste niti kje ste? Ce Itočete, da Vam pišemo, moramo vedeti Vaš popohn naslov! y>Adresse« tistega, komur jc namenjcno Vaše pismo, ludi ni Bog ve kako težko zvedeti: V 2'saki »Zvončkovi« šlevilki jc razločno natisnjai njegov naslov spodaj na zadnji strani, Dohro je, če pozna človck list, ki Itočc zanj pisati, spredaj in zadaj, znotraj in zunaj! DC3" Novim naročnikom so na razpolago še vse številke lanskega in ____________________letošnjega letnika. ~SB____________________ ,,Zvonček" izhaja 1. dne vsakega meseca ter stoji vse Icto 5 K, pol leta 2 K 50 h, četrt leta 1 ti. 25 h* — Izdajatelj, upravnik in odgovorni urednik je IiUka Jeleuc, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta št. 7. — Rokopise je pošiljati na naslov: Engelbert Onngl, Dunaj (Wien'), IX., Porzellangasse Nr. 20, II., III./31. Last in založba »Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev«. — Tiska »Narodoa tiskarna« v Ljubljani.