NA OSNOVNI ŠOLI 7. MAJ
Dani pogoji 
za ustvarjalno delo
Ob dnevu republike so bili predani v uporabo nekateri novi prostori na osnov-ni šoli 7. maj na Dobrovi.
Šola je bila zgrajena leta 1974 iz prve-ga samoprispevka občanov Ljubljane. Že leto kasneje je ta šolski kolektiv z neumornim prizadevanjem pripravil šolo za prehod na celodnevno šolo. Ta šola je postala ena izmed prvih celodnevnih šol v Sloveniji. Ker je v kraju prisotna nene-hna rast, je že po nekaj letih začelo pri-manjkovati prostorov. Kolektiv se je od-ločil za dograditev prostorov. Program je predvideval najnujnejše in danes so v uporabi še dve matični učilnici, učilnica za gospodinjski pouk, garderoba za učence, povečanje prostorov v kuhinji in del prostorov za delo šole. Za vse to je bilo treba odšteti 588 milijonov starih dinarjev. Ta sredstva so bila zbrana iz treh virov, iz lastnih sredstev šole same, iz kredita, ki ga je najela šola in iz redne amortizacije ter kredita, ki ga je najela občinska izobraževalna^skupnost.
Z dograditvijo teh prostorov dobiva šola končno obliko, prostore za svoje nemoteno in uspešno ustvarjalno delo.
Ob tej priložnosti so mladi šolarji pri-pravili bogat kulturni program, slovesno-sti pa so se udeležili med drugimi tudi Aleš Rueh - predsednik OK ZKS, Fran-ce Krumberger - podpredsednik občin-skega izvršnega sveta in predsednik ob-činske skupščine Vili Belič, ki je v svo-jem govoru med drugim dejal:
»Določeni dnevi niso pomembni po tem, ker so napisani v koledarju z rdeči-
mi črkami, ampak zato, ker so dnevi mejniki, ki silijo človeka, da se vrne na-zaj, ne da bi zastajal, ampak pregledal prehojeno pot, primerjal besede in deja-nja, teorijo in prakso, cilje, ki smo si jih zastavili in tempo njihovega uresničeva-nja. V črki in duhu skiepov drugega zase-danja AVNOJ so vsebovani vsi osnov-ni dotedanji rezultati ter nadaljnji cilji socialistične in nacionalne preobrazbe na naših tleh, krepitve bratstva in enotnosti, razvijanja neposredne demokracije, na
katerih so zasnovani sistem Ijudske obla-sti. delavskega samoupravljanja, osvobo-ditev dela, načel, ki so jih na zastave delavskega razreda napisali ustanovitelji znanstvenega socializma. Naša prehoje-na pot ni bila premočrtna, brez spodrs-ljajev, krčev, krajših zastojev in kriznih situacij, brez odpora politiki, ki smo jo razglasili in tudi ne brez pritiskov od zunaj naj opustimo pot, ki smo jo ubrali. Vsaka etapa doslej prehojene poti je imela svoja obeležja, v vsaki so imeli
prednost določeni cilji in naloge. Toda kontinuiteta ni bila nikoli pretrgana, ni-kčli ni naše revolucionarno gibanje za-pustilo jasno določene linije, niti ni spu-ščalo visoko dvignjene zastave razredne in socialne osvoboditve delavskega ra-zreda.
Na vseh razpotjih smo odločno nada-ljevali, stalno utrjevali in uresničujemo Titovo pot, pot socialističnega samou-pravljanja.«