POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE Brez stimulacij se kmetom slabo piše OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski tre? 1 a 3000 CELJE SN00032 Graščino na Brdcah je kljub zanemarjenosti vredno ohraniti UBEŽALA SKORAJ GOTOVI SMRTI III iiiiiiiig 770351 81401411 Zadruga mozirje ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V VSAKEM KRAJU - SEDAJ TUDI DOSTAVA NA DOM Z AVTODVIGALOM! ► V GRADBENIH POSLOVALNICAH VELIKA IZBIRA VSEH VRST STREŠNE KRITINE, ZIDAKOV, MREŽ, BARV ZA ZUNANJO IN NOTRANJO ZAŠČITO LESA IN BETONA, VODOVODNEGA MATERIALA, OKEN GLIN ŽAGARSTVO - PO TOVARIŠKIH CENAH, STREŠNA OKNA VELUX SLOVENIJA... PREDSEZONSKA PRODAJA MINERALNEGA GNOJILA NPK 15x15x15 2.690,00 SIT/vreča MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI ► ► GOTOVINSKI IN KOLIČINSKI POPUSTI . ills : : KREDITI VSE TO IN ŠE MNOGO VEČ V: Tel.: 837-07-20, 837-07-71 SaißaflOßa&tyfflatfl© Tel, in faks: 584-12-41 fŠaaB2BMI&Tel. in faks: 584-40-24 SOJiiJJJ SLiiAu Tel.: 5843-016, 839-44-20 OPTIKA PRODAJA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL MATEJA LIKEB Ob Trnavi I, Mozirje tel.: 839 49 S3, faks: 839 49 54 OMnfmfmn A Comfort 10V© Tekočina za kontaktne leče OPTI-FR6E IT Leasing FIT leasing d.o.o., družba za finančne storitve, 3320 Velenje, Rudarska 3 Poz. Vozilo - znamka, tip let. Prodajna cena - SIT 1 ALFA ROMEO 155 1,8 TS 97 999.000,00 2 AUDI A6 2,5 TDI AVANT 96 2.050.000,00 3 AUDI A8 QUATTRO 3,7 96 4.280.000,00 4 BMW 520 I 93 885.000,00 5 DAEWOO LANOS 1,5 98 925.000,00 6 KIA CLARUS 1,8 SLX 98 1.099.000,00 7 KIA PRIDE 1,3 BASE 98 350.000,00 8 KIA PRIDE 1,3 98 569.000,00 9 KIA PRIDE WAGON 99 819.000,00 10 MITSUBISHI SPACE WAG. 94 1.199.000,00 11 OPEL OMEGA 2,0 I 96 1.285.000,00 12 PEUGEOT 405 GL 93 325.000,00 13 ROVER 6201 95 1.190.000,00 14 SEAT CORDOBA VARIO 98 1.150.000,00 Informacije na tel.: 03/899-53-91 in 031/396-634- TRGOVINA TIN MIZARSTVO LUKAČ Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41 RENAULT www.rsl.si DOSTAVA in MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA. ' RENAULT Scéme expression Plus Cenejši v mesecu novembru za 500.000 SIT RENAULT Ifefcgp KOLOSEJ Cenejši za 178.500 SIT Ugodne cene, gotovinski popusti in možnost plačila na obroke! RENAULT EXPRESSION 1.2 S klimo ali strešnim oknom cenejši za 142.800 SIT Življensko zavarovanje ZLATA JESEN RENAULT / Clio EXPRESSION 1.2 Možnost: klima po polovični ceni RENAULT ICangoo 4x4,1.6,16V Cena: že za 2.998.000 SIT RENAULT thcdla. Cenejša do 130.900 SIT RENAULT Mégane Staro za novo - cenejši za 200.000 SIT Hiša dobrega nakupa LEVEC Levec 56 c, 3301 Petrovče tel.: 5452 515 Obrat Mozirje, Savinjska c. 24 tel.: 5833 320 li lilllilil OSREDNJA mjiŽNlGfi sitar Vremenoslovci napovedujejo, da so lepemu jesenskemu vremenu šteti dnevi. Menda naj bi nas že v teh dneh odela snežna odeja, vprašanje je le, kako debela. Če bo temu res tako, bodo najbolj veseli na Golte h, kjer po lanski »zeleni« zimi pričakujejo bistveno boljšo smučarsko sezono, nekoliko manj veseli pa bomo vozniki, ki bomo morali svojo vožnjo prilagoditi zahtevnejšim pogojem na cestah. V Mozirju se je medtem razplamtela »prava vojna« med zagovorniki in nasprotniki rušitve dotrajane graščine na Brdcah. Civilna pobuda, pod okriljem katere so se zbrali zagovorniki čim bolj avtohtone podobe Mozirja, nasprotuje rušenju obstoječega objekta, občinska oblast pa se je odločila, da bo v sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom in podjetjem Vegrad na mestu sedanje zgradbe postavila blok s stanovanji. Civilna pobuda zatrjuje, da bo šla v zastopanju svojih stališč »do konca«. Se torej v občini Mozirje, kije tik pred delitvijo na dva dela, obeta »izredno stanje«? Drugod po dolini je precej bolj mirno, vsaj videz je takšen. To še ne pomeni, da se nič ne dogaja, kar je nenazadnje razvidno iz ostalih prispevkov v pričujoči številki. Pretekli petek se je znova ve- liko število ljubiteljev nogometa zbralo v Nazarjah, kjer so zgornjesavinjski nogometaši v prvoligaškem obračunu prvič »odnesli celo kožo«. Vzdušje na tekmi je bilo fantastično inje navdušilo celo glavne funkcionarje malonogometne zveze Slovenije, ki so napovedali, da smemo že v bližnji prihodnosti v nazorski športni dvorani pričakovati kakšno tekmo državne reprezentance. V Lokah pri Mozirju je podjetnik Marjan Benda (končno) začel z gradnjo hotela: s katerim bo upravno središče doline dobilo prepotrebne stacionarne kapacitete. Investicija naj bi bila končana v letu in pol, morda celo nekoliko prej, lastnik pa se nadeja zlasti zimskih gostov, ki bodo smučali na Golte h. Tako smo spet pri turizmu, o katerem bo tekla beseda tudi v sklopu srečanja velikega in malega gospodarstva. Slednje bo letos organizirano na večih lokacijah v Šaleški in Zgornji Savinjski, dva dogodka bosta tudi v Nazarjah in na Ljubnem ob Savinji. Zakonodaja zahteva, da namestimo zimske pnevmatike na osebne avtomobile najkasneje 15. novembra, torej dan pred izidom naslednje številke Savinjskih novic. Upam, da boste to storili pravočasno in boste 26. številko Novic brali že primerno »obuti«. Nenazadnje se je dobro ustrezno obuti tudi za martinovanje, saj nikoli ne veš, kje ti bo spodrsnilo... eJ. IZ VSEBINE: (25) Mozirje: Brdce je vredno ohraniti......4 Zadruga Mozirje: Brez stimulacij se kmetom slabo piše..........6 Radmirje: Koncert družine Galič je popestril popoldan.........9 Naša anketa: Mladi in droge................11 Metka Škruba: Zahvaljujoč svoji prisebnosti ubežala skoraj gotovi smrti...12 Nasveti za male živali: Da bo želva lahko prezimila...14 1. slovenska liga malega nogometa: Nazarčani končno prekinili niz porazov.... 17 Pred tekmo proti Grosuplju: Pogovor z Radovanom Hlačunom.....18 Luče: Smola za medveda, sreča za lovca.19 Zgornja Savinjska dolina: Ob in na pokopališču..............20 Črna kronika: Po denar v trgovino...............22 Fotogrđija na naslovnici: Glasbeni recital v Mozirju ISSN 0351-8140, leto XXXIII, št 25,9. november 2001. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Benjamin Kanjir, Vesna Petkovšek, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Marija Šukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041 /793-063. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 220,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje. CIVILNA POBUDA MOZIRJE Brd osebnem prazniku veliko zdravja, sreče, uspehov in veliko veselja pri delu za novičke. «Sodelavci Savinjskih novic Drogi bralci, odslej lahko preko Savinjskih novic svojim sorodnikom, prijateljem in znancem čestitate ob najrazličnejših priložnostih: rojstnih dnevih, porokah, rojstvih otrok, obletnicah, uspešno opravljenih diplomah in vozniških izpitih... Vaša naročila pričakujemo v uredništvu najkasneje teden dni pred izidom tekoče števil V? Za vse stare in nove naročnike "* bomo v mesecu novembru in V decembru objavili čestitko brezplačno. ' Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. SAM NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 47 71; fax: 03/839 4 7 72 NUDIMO VSE VRSTE GRADBENEGA MATERIALA PO IZREDNO UGODNIH CENAH ŠIROK ASORTIMAN: OKEN GLIN ŽAGARSTVO, VHODNIH IN NOTRANJIH VRAT, IVERNIH, GIPS PLOŠČ in VODOVODNEGA MATERIJALA. DOSTAVA Z AVTODVIGALOM NA DOM! Obiščite nas vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro. Naša anketa MLADI IN DROGE Zloraba drog med mladimi se zastrašujoče širi, tako v mestih kot na vasi starostna meja njihove uporabe pa se niža. Zastavlja se vprašanje kako to preprečiti in kako pomagati prizadetim. Še preden začnemo razmišljati o metodah in poteh, ki bodo razmere izboljšale, pa je potrebno ugotoviti izvor težav oziroma zakaj je do tega prišlo? Seveda teh zapletenih odgovorov, še manj rešitev, ne bomo našli v anketi. So pa razmišljanja prvi korak na poti k ustvarjanju takšnega okolja, v katerem se mladim ne bo potrebno zatekati v "prijaznejši" svet omame. Vesna, delavka: Vzrokje najbrž vtem, da imajo otroci in mladi probleme doma s starši ali sami s seboj. Tudi jaz sem že marsikaj poskusila, pa sama prv-zamprav ne vem zakaj. Vsak hoče poizkusiti, da vidi kako je. Ker pa te trde droge potegnejo noter, bi priporočala mladim, naj raje poslušajo izkušene starejše. Naj se najprej posvetujejo o vsem, saj smo tisti, ki se nismo, marsikom zabredli. Največje kriv posameznik sam. Potegne te tudi družba, vendar mislim, da te ne v tolikšni meri, da bi moral drugega poslušati. Cveto, delavec: Nekateri mladi so takšni, da se jim ne ljubi delati. Včasih bi lahko dobili zaposlitev, pa jim ni do tega. Raježivijo od 35.000tolarjev socialne podpore, ki jo porabijo za cigarete in druge stvari, kot da bi delali za 50.000. Država bi morala poskrbeti, da bi se stari in bolni ljudje upokojili, mladina pa naj gre delati. Matej, računovodja: Veliko odgovornost za to nosijo starši, ker otroka ne podučijo in ga puščajo samega, nenadzorovanega. Družba kottaka pa je tudi kriva. Velikokrat starejši mladino uvajajo v droge, namesto, da bi jih ščitili. Starši bi morali otroke kontrolirati in vzgajati na tem področju. Policija pa bi morala bolj stopiti na prste tistim, ki "dilajo" z drogami. Špela, fizioterapevtka: Mladi nimajo svojih zaposlitev, straši pa so prezaposleni, zato so otroci preveč prepuščeni sami sebi. V današnjem času je droga prelahko dosegljiva, predvsem trava. Zavzemam se za to, da se otrokom ponudi čim več športnih aktivnosti. Zdaj imamo v Nazarjah športno dvorano in to je velika priložnost. Doris, študentka: Mladi jemljejo droge zaradi družbe, in ker jih zanima, kako je. Manjka jim tudi aktivnosti. Morali bi si poiskati kakšne konjičke in manj misliti na droge. Za zlorabo drog so krivi predvsem mladi sami. V mestih so mladi bolj izpostavljeni drogam in kriminalu, na vasi tega še ni toliko. Pripravila Vesna Petkošek TEMELJNA ŠOLA RAZVOJA ČLOVEŠKIH POTENCIALOV w Človek - temelj uspešnosti Kako razviti v sebi notranje moči in potenciale, kako se preoblikovati v uspešnega člana družbe, kako dosegati zastavljene cilje? Prvi pogoj, da lahko v sebi akumuliramo notranjo moč, je sprejem odgovornosti za vse naše odločitve in dejanja. Na našo notranjo moč neposredno vplivajo tudi samopodoba, obvladovanje čustev, moč misli, volja in boj z notranjimi sovražniki. O človeku kot temelju uspešnosti v prvem letniku temeljne šole razvoja človeških potencialov predava Igor Gregorc. Samopodoba je naša slika samega sebe inje lahko negativna ali pozitivna. Naša samozavest je delna posledica samopodobe. V vsakdanjem življenju je zelo koristno, če znamo prepoznati samozavestne in nesamozavestne ljudi. Slednji potrebujejo veliko pozornosti, zato so velikokrat najglasnejši v družbi. Če jim ne uspeva biti v središču pozornosti, se počutijo ogrožene in postanejo užaljeni. Nagnjeni so k neobjektivnemu kritiziranju, razloge za neuspeh pa praviloma valijo na druge. Ker nam strah pred neuspehom lahko zbistri ali ohromi um, je zelo pomembno, da zmoremo obvladovati svoja čustva. Igor Gregorc svetuje šest korakov za obvladovanje bolečih čustev: 1. raziščemo svoj pravi občutek (Ali sem zaresjezen?); 2. sprejmemo čustvo kot dragocenega pomočnika (To je hvaležen signal, ki zahteva spremembo.); 3. spoznamo, kakšno sporočilo nam želi čustvo posredovati (Kakšna prepričanja se skrivajo za čustvi in kaj se lahko iz tega naučim?); 4. razvijemo samozaupanje, da čustva lahko obvladamo (Spomnimo se na trenutek iz preteklosti, ko smo čustvo uspešno obvladali.); 5. zagotovimo si, daje mogoče čustva obvladovati tudi v prihodnosti (Živo si predstavljamo, kako bomo ravnali prihodnjič); 6. ustvarimo notranjo napetost in delujemo (Izrazimo svoje želje in potrebe ter-akcija!). Z opisanimi koraki lahko obvladujemo vsa čustva, ki nam jemljejo energijo, zato niso več »minsko polje« ampak naš kažipot v postopku osebne rasti. Če k temu dodamo še moč misli, izdatno okrepimo našo notranjo energijo. Pri tem velja opozoriti na dejstvo, da imamo lahko istočasno v glavi samo eno misel in nič več. Torej lahko negativne misli načrtno nadomeščamo s pozitivnimi, s tem pa v svojo bližino privlačimo pozitivne ljudi in vplivamo na pozitiven razplet dogodkov. Vse informacije v zvezi s Temeljno šolo razvoja človeških potencialov lahko dobite v Agenciji Žarek, Velenje, tel. in faks: 03 5875-484 ali GSM 041 467-601. Moč misli je pogosto močnejša od volje. To je lahko posledica dejstva, da ljudje neprijetne izkušnje potiskamo v podzavestno področje uma, tam pa so shranjene vse stvari, ki jih v življenju počnemo avtomatsko oziroma samoumevno. Zato naš zavestni (razmišljajoči) um in podzavestni (čustveni) um delujeta eden proti drugemu, volja je omrtvičena in kljub naporom stojimo na mestu. Ko pa se naši zavestni cilji in ideali ter podzavestne želje združijo, delujejo skupno in ni več omejitev za naše dosežke. Če nimamo dovolj notranje moči in bi jo radi dosegli, so potrebne spremembe. Ko se pojavi problem, ga v prvi fazi običajno zanikamo, nato pa vendarle pretehtamo, kako bi ga bilo mogoče rešiti. Sledi ukrepanje, ki pripelje do spremembe prepričanja, po preverjanju, če se rešitev res obnese, pa razširimo svoje zavedanje in tako tudi delujemo. Franci Kotnik Ljudje in dogodki 6s&*m T j». BIssS''2l^ 1MSSSBSI HHBHBMHHHMBBMHHBBHBHIRBMHBBEHBHBBH E -*■>«— SSKi -«r^ -AaSis«™- «ss^JBI METKA ŠKRUBA JE NA RAČUN SVOJE PRISEBNOSTI UBEŽALA SKORAJ GOTOVI SMRTI »Vozil je po mojem voznem pasu in drvel naravnost proti meni« Ponedeljek, 15. oktobra, je bil za Metko Škruba iz Mozirja sprva povsem običajen ponedeljek. Zjutraj v službo, potem pa delovna opravila in konec delovnega časa, ko se je poslovila od sodelavcev in sedla v svoj zeleni hyundai ter se odpeljala proti domu. »Poslušala sem dalmatinske skladbe in razmišljala o znanih obrazih, ki sem jih vsak dan srečevala na poti domov,« pripoveduje Metka. »Doma sta me nestrpno pričakovala moja otroka, toda tega dne zaman...« ka sled,« razočarano sklene opis neprijetnega dogodka Metka Škruba, »Ko ležim doma z močnimi bolečinami in razmišljam o ljudeh in človeških vrednotah, lahko rečem, da jih nekateri sploh nimajo oziroma jih ne poznajo. Verjamem, da vsakvživljenju lahko naredi napako, vendar je največje bogastvo napako priznati in jo popraviti. To so zmožni narediti samo preprosti, »majhni« in razumni ljudje. Pregovor »Bodi majhen in postal boš velik« seje potrdil tudi v primeru moje nesreče,« je prepričana Metka. Voznik, kije brezvestno nadaljeval svojo objestno vožnjo, bo mogoče žejutri »izbral« novo žrtev na cesti. Ne bo se obremenjeval z mislijo, da lahko nekoga onesreči, da bi v Metkinem primeru dva otroka ostala brez matere... Verjetno se tolaži z mislijo »saj mi nič ne morejo« in mordajeto celo res. Metka Škruba pa verjame še v en pregovor, da namreč »za vsako rit raste palica« in ta bo nekega dne tako ali drugače udarila tudi brezobzirnega voznika audija. Franci Kotnik JURE FELICIJAN IZ NAZARIJ Živali so mu radost in smisel življenja Jure Felicijan iz Nazarij ljubi naravo in vse, kar je povezano z njo. Stanovanje, ki ga deli s starši in z bratom, je pravi mini živalski vrt. To niso navadne domače živali, kot smo jih mnogi vajeni, temveč ribe, glodalci, plazilci in žuželke. Skalarka, modri nitkar, siamska bojna ribica, praskač in trije polži so našli prostor v akvariju, štirje morski prašički, činčila, puščavski skakar ter bele miši pa v svojih kletkah. Medtem ko so plazilci v svojem terariju, imajo zeleni legvan in želve kombinirane življenjske prostore, odvisno od vrste. Grška želva ima terarij s suhim listjem in peskom, ker je kopenska vrsta, različne vrste rdečevratk in močvirske želve ter azijska mehkočitka pa so vodne želve. Koje Metka pripeljala izven naselja Male Braslovče in odpeljala blagi desni ovinek, je najprej zagledala kolono vozil, ki seje približevala po nasprotnem voznem pasu. In potem kar naenkrat novejši srebr-nosiv audi z mozirskim grbom na registrskih tablicah, ki je z veliko hitrostjo prehiteval kolono. »Vozilje po mojem voznem pasu in drvel naravnost proti meni,« se živo spominja Metka. Zdrznila seje »saj ne more biti res« in sunkovito krenila z volanom v desno ter se umikala na bankino. Šlo je za trenutke in milimetre... Čelno trčenje, v katerem bi utrpela hude poškodbe, če bi ga sploh preživela, je sicer preprečila, a je zaradi sunkovitega manevra z avtomobilom zdrsnila z vozišča in po večkratnem prevračanju obstala na desnem boku sredi travnika. Zeleni hyundai je bil popolnoma uničen, neznani voznik audija pa je medtem odpeljal dalje, kot da se ni nič zgodilo. Privezana z varnostnim pasom je Metka dobesedno visela v zraku in nemočna čakala na pomoč. Tudi kolona vozil, ki jo je prehiteval voznik audija, je brezvestno odhitela dalje... »Pomoč mi je prvi nudil gospod Slapnik mlajši z Aškerčeve ulice v Mozirju, za kar se mu še enkrat najlepše zahvaljujem. Tudi voznik modrega pol-tovornega avtomobila, ki je bil priča dogodku, je obstal in prišel k meni, vendar je odpeljal dalje še pred prihodom policije. Voznik audija z mozirskih grbom pa je izginil v neznano inje za njim izbrisana vsa- Metka Škruba (foto: Ciril M. Sem) Jure je s prijateljem Stankom Grilom zbral večje število različnih malih okrasnih ribic, ki so svoj dom našle vtristolitrskem akvariju pri Stanku. Največ pozornosti Jure vsekakor posvečažeh/am. Prvotovrstnožival mu je podaril brat Miha pred dobrimi desetimi leti. Sedaj ima vsvoji »zbirki«že desetvrstželv, kijihje dobil predvsem preko oglasnika. »Želve živijo predvsem vterar-iju, vtoplem prostoru, skozi vse leto. Vendarjeto zmotno, saj kot ostali plazilci del leta mirujejo - prezimijo, in tedaj ne rabijo toliko toplote in svetlobe kot v poletnem času. Tega marsikdo ne ve. Ko se ljudje želv naveličajo, jih spustijo potem v naravo, kjer jih čaka žalosten konec, če so bile celo leto vtoplem stanovanju. Da bi to preprečil, sem pogosto oddal oglas, s katerim sem prosil vse ljubitelje želv, naj mi živali odstopijo, ko odrastejo ali se jih naveličajo. Prijatelji mi v šali pravijo, da imam zavetišče za te živalice,« hiti s strokovno razlago Jure in nadaljuje: »Tisti, ki mi jih odstopijo, imajo želve radi. Navadno jih sami prinesejo, da bi se prepričali, kje bodo živele. Za njih dobro poskrbim.« Želve se prehranjujejo predvsem z rastlinami. Terarij, v katerem se nahajajo kopenske vrste, mora biti posut s peskom ali suhim listjem. Imeti mora tudi skodelico z vodo in hrano ter luč, pod katero segreje, in senco za hlajenje. Jure Felicijan z zelenim legvanom, ki ga je dobil za rojstni dan (foto: M. Šukalo) Posebno mesto je pri Juretu našel tudi zeleni legvan, ki gaje dobil od prijateljev za lanski rojstni dan. Michael, tako mu je namreč ime, domuje v terariju na omari, v Juretovi sobi. Občasno se sprehaja po stanovanju, najraje pa se usede na Juretovo ramo. Mladi legvan je svetlo zelene barve, odrasel barvo spremeni in zraste do metra in pol. Hrani se z s sadjem in zelenjavo. O želvah in naravi je Jure napisal vrsto člankov, ki so bili objavljeni v različnih številkah Ribiča. Poleg tega vzreja tudi bele miši in navadne paličnjake, skakače, hrčke in pritlikave kunce, s katerimi oskrbuje trgovine malih živali. Svoj zanimiv hobi dopolnjuje z ribolovom in prepariranjem rib in želv. V alkohol je shranil tudi odvržena želvja jajca in različne žuželke. Juretu narava in njegove živali pomenijo vse -razvedrilo, radost in smisel življenja. Njegova skrita želja je, da bi v prihodnosti vse skupaj lahko predstavil širši javnosti, saj je vse več ljubiteljev tovrstnih živali, ki nimajo možnosti, da bi imeli tovrstne hišne ljubljenčke. Marija Šukalo ———— _ Zgodovina in naropopiste Goličnifeoue okrogle Piše: Aleksander Videčnik Pomen sejmoo Še malo pred drugo svetovno vojno so tudi po našiti krajih veliko sejmarili. Sejem je bil tržni dan in je pomenil tako za prebivalce kot za prodajalce zelo zanimiv dogodek. Na tak dan se je zbralo v kraju veliko ljudi - tistih, ki so ponujali svoje rokodelske izdelke, in drugih, ki sojih kupovali. Pri tem je šlo za neke vrste pogajonja, ko so se dogovarjali o ceni. To je bilo prav posebno izrazito na živinskih sejmih, kjer so posredniki - "mešetarji" - imeli glavno besedo. Pravico sejma so nekoč podeljevale višje državne oblasti, še prej pa tudi večje fevdalne gosposke. Kraji, ki so bili trgi, pa tudi mesta, so se zaradi dohodkov zelo potegovali za sejme. Število sejmov je nekako obeleževalo razvitost kraja. V tedanjem gornjegrajskem okraju so bili tile sejmi (po navedbah za leto 1938): Gornji Grad - Na tiho nedeljo (kramarski sejem), 4. maja in 28. oktobra pa so bili ali kramarski ali živinski sejmi. Ljubno - 19. marca, Konstancijeva nedelja konec avgusta in 19. novembra (kramarski sejmi). Živinski in kramarski pa sta bila 1. maja in 24. junija. Mozirje - 22. januarja, 24. aprila, na binkoštni torek, 15. junija, 16.avgusta, ponedeljek pred malo Gospojnico in 18. oktobra. Radmirje - Binkošti, 21. julija, 2. in 3. decembra (šlo je le za kramarske sejme). Rečica ob Savinji - 17. marca in 6. novembra. Šmartno ob Paki - 22. marca in 11. novembra. Slednje omenjamo zato, ker je tiste čase spadalo Šmartno ob Paki pod gornjegrajski okraj. Šmihelski kronist Lovro Goličnik je v svojem zapisu Moj šmihelski svet zapisal tudi tole zgodbo iz spomina svojega očeta: Moj oče je služil vojaščino v stari Avstriji kot hornist (trobentač) v Celju into kartri leta.Tamje bil pehotni polk številka 87. Imeli so sobnega starešino, ki sije privoščil marsikatero samovoljo. Gnjavil je uboge vojake dote mere, da je v njih končno prekipelo. Nekega večera, ko je spet rogovilil po sobi, priskoči od zadaj nekaj fantov, ga pokrije z debelim kocem in ga pošteno namlati. Nato so mu slekli hlače in tisti del telesa, kjer se konča hrbtenica, temeljito namazali s kremo za škornje in mu s krtačo zadnjico pošteno "zbiksali." To je moža Kaj je črka "Črka je vselej v knjigi bistvena prvina. Vsebuje nekaj usodnega in svetega. Zdi se kakor razodetje. Od najdbe feničanske abecede, je črka nespremenjena. Razločki in spremembe pisave obstajajo le v potezi, črti; v temelju pa ne. Latinska črka, ki smo jo dobili iz Orienta preko Grčije, je prava podoba zapadne in evropske civilizacije. Gotska črka saksonskih narodov, kije lepa, ampak mnogokotna in dosti nerazločna seje po vojni jela umikati latinski črki, zdaj seje v "tretjem rajhu" položaj spet močno spremenil. Latinska črka je spodbujajoč znak, kije morda oznanjal pomirjenje, skladnost med duhovi. O cirilici je leta 1931 napisal Andre Suares: "Ko bodo Slovani prevzeli zapadne črke in opustili cirilico oziroma azbučno pisavo, bodo vstopili v Evropo. Turki se trudijo, da bi jih prehiteli.Toje mnenje odličnega Za padnjaka, ki ga bo pa mogla presoditi le bodočnost. Morda popolnoma v nasprotnem smislu." To so misli Pavla Karlina, zapisane leta 1938 v Vodnikovi pratiki. spametovalo in poslej so imeli mir pred njegovimi izbruhi. Družba možakarjev se pogovarja. Modrujejo, kako daleč pač mora biti kraj sveta, da še nobeden ni prišel do konca. Eden mlajših se le oglasi in pravi: "Po šolah pa učijo, da se zemlja vrti in da je okrogla." Zasmejejo se mu in Drejc pravi: "Kako bo le okrogla, saj bi potem vsa voda odtekla do tistega dela zemlje, ki bi bil spodaj. Pa hiše, cerkve, vse bi se podrlo in z nami vred zgrmelo nekam v globino. Zemlja pa je ravna! To sem videl, ko sem bil vojak vTrstu. Tam je morje, polno vode, ki lepo stoji in nikamor ne odteka, Pa da bi se še vrteli! Kje pa! Saj nas bi tedaj vse odpihnilo." Kako so zdravili reDmo Dolgo niso bili ljudem na voljo zdravniki v zadostnem številu. Vemo, da so se oboleli ljudje zatekali k domačim zdravilcem in ti so ali zagovarjali ali zdravili s šokom ali pa s čaji in mazili. Primer čarobne moči je imel prvi povre-sel, svetovali so opasanje z njim, posebno so to priporočali tistim, ki so imeli protin v hrbtu. Veliko so pili čaj melise in žajblja, še bolj pa so cenili v vinu kuhan žajbelj. Najbolj so verjeli učinkom mravelj. Oboleli ud so izpostavili mravljam, da so ga opikale. Nekateri so stavili na mazanje z žganjem, v katerem so namakali korenine križnega korena. Ponekod so veliko mravljišče razkopali in v sredino položili nekaj črne volne, tja je moral leči oboleli in če je 10 minut srečanja z mravljami zdržal, je bil zdrav. Verjamete? 3$čemo stare fotografije Sliko iz leta 1927 nam je poslala Slavka Ograjenšek s Ponikve pri Žalcu. Celjski fotograf Pelikan jo je posnel v Ljubljani, za krmilom pa sedi Jekšetova Lenka z Brezij pri Mozirju. Piše: Jure Felicijan Domovina grške želve je Južna Evropa, prehranjuje pa se izključno z rastlinsko hrano (detelja, regrat, solata, paradižnik, jabolka in drugo mehkejše sadje in zelenjava). Kopenske želve v zaprtih prostorih, kot so terariji v stanovanjih, potrebujejo suho listje ali pesek, skodelico za vodo in hrano ter luč, pod katero se grejejo, in senco. V zunanjem terariju so tla lahko peščena ali iz zemlje. Želve morajo vedno imeti svežo hrano, vodo in prostor, kamor se lahko skrijejo pred hujšo poletno vročino in za prezimovanje. Pred zimskim span- Piše: Jože Jeraj Gozdne ceste in njihov pomen Po definiciji "Pravilnika o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnic", je gozdna cesta gozdna prometnica, kije namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom,je nekategorizirana vsmis-lu zakona o javnih cestah in omogoča transport gozdnih lesnih sortimentov. Poleg navedene osnovne funkcije pa služijo gozdne ceste tudi širšemu krogu prebivalstva za zadovoljevanje najrazličnejših potreb - nabiranje gozdnih sadežev, planinarjenje, lov, rekreacija itd. V nazorskem gozdnogospodarskem območju je 563 km gozdnih cest. Še 413 km javnih cest poteka skozi gozdove, torej kar 976 km cest omogoča dostop v gozdove. Obremenjevanje narave Človek se v današnjem stresnem tempu življenja, ob vsej mo- Da bo želva lahko prezimila sama zavračala. Kako želvi pripravimo prostor za prezimovanje? V lesen zaboj na tesno natlačimo suho gozdno listje in slamo. S tem ji omogočimo, da se zarije in tam prezimi. Lahko ji skopljemo do 50 cm globoko jamo, nad njo naredimo streho in zasujemo z zemljo. Tako dobimo skalnjak in v njem luknjo, v katero se bo želva pred zimo zarila in tam prezimila, ne smemo pa pozabiti, da je treba v jamo dodati tudi listje in slamo. Luknja v skalnjaku naj bo tako velika, da bo želva z lahkoto prišla noter in ven. jem jih ne hranimo vsaj teden izpraznijo in hrana ne bo gnila, prej, da se jim prebavila sicer pa bo hrano želva že Grška želva je centimetrov Zapora gozdnih SESTAVIL: METOD ROSC SPREMINJANJE TEMPA SKLADBE PRI IZVAJANJU SKUPEK MALIGNIH PIGMENTNIH CELIC ZADNJI DEL TRUPA PRI NEKATERIH ŽIVALIH HRV IGRALKA (NINA) STROKOVNJAK ZA SLAVISTIKO VRSTA VIŠNJE STROJ, KI PROIZVAJA ELEKTRIČNO ENERGIJO PIJAČA STARIH SLOVANOV MESTO.V JUGOVZHODN FRANCIJI LEGENDARNI BRAZILSKI NOGOMETAŠ SKLADATELJ ŠIVIC IZPUŠČAJ V USTIH RUSKI OTOK V LADOŠKEM JEZERU ŠPANSKO ŽENSKO IME BIZMUT GRAFIČNA TEHNIKA PODOBNA LESOREZU NERED, ZMEŠNJAVA PREBIVALEC ZDA SAVINJSKE NOVICE STROKOVNJAK ZA EPIGRAFIJO ZNAMENITA CERKEV V PARIZU IME PESNIKA GRUDNA RUMENKASTA OBARVANOST KOŽE GOJMIR LEŠNJAK RUSKI ARHEOLOG (ALEKSEJ) DODATEK K POGODBI VODJA KAKE SKUPNOSTI SLOVENSKI ZGODOVINAR (IGNACIJ) MOČNO RAZSTRELIVO JAPONSKI DRŽAVNIK (HIROBUMI, 1841-1909) ANGLEŠKO BRINOVO ŽGANJE SPOMLADI SEJANO ŽITO ANGL. FIZIK, NOBELOVEC (PAUL) KRAJŠE LITERARNO DELO GIANNI RIJAVEC MESTO NA GORENJSKEM ČLAN SAMOSTANSKEGA REDA OTOK ČAROVNICE KIRKE SLOVENSKI REŽISER, SATIRIK IN AFORIST (ŽARKO) KRMILNA RASTLINA KRAJ NA OTOKU PAŠMANU LEVI PRITOK TIGRISA ČEŠKI ATLET ZATOPEK IME TENISAČICE PISNIK RT NA VZHODU ANTARKTIKE UDELEŽENEC SVATBE JANEZ ERŽEN LUKAV IZRAELU GLAVNO MESTO ITALIJE ROMARSKO SREDIŠČE NA PORTUGALSKEM PODROČJE POD EMIRJEVO OBLASTJO SEZNAM IMEN RAVNA ČRTA ZVEZNA DRŽAVA NA JUGU INDIJE NASLOV NEKDANJIH KOZAŠKIH POVELJNIKOV r \ IME in PRIIMEK: L NASLOV (ulica, kraj): v TURISTIČNA AGENCIJA kjf 1* www.agencija-svit.com 'üa Q Q3 Q AMARELA: Vrsta višnje GAP: Mesto v jugovzhodni Franciji JARINA: Spomladi posejano žito KONEVIC: Ruski otok v Ladoškem jezeru NOTRE DAME: Znamenita cerkev v Parizu ZAP: Reka v Turčiji in Iraku, levi pritok Tigrisa OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 23. številke SN smo izžrebali štiri dobitnike nagrad: 1. nagrada: nedeljsko kosilo za dve osebi v gostišču Kozorog v Mozirju: Simona Kreti, Sp. Rečica 44, Rečica; 2. nagrada: nedeljsko kosilo za eno osebo: Marija Janžovnik, Praprotnikova 18, Mozirje; 3. nagrada: nedeljsko kosilo za eno osebo: Žurej Nejc, Praprotnikova 8, Mozirje; 4. nagrada: nedeljsko kosilo za eno osebo: Fanika Bevc, Nove Loke 63, Mozirje. Dobitniki prejmejo obvestila o nagradah po pošti. Čestitamo! Rešeno križanko iz 25. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do srede 21. novembra 2001, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe Tropic iz Žalca: 1. nagrada: (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kayrtica); 2. nagrada: (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); 3. in 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica). Dobitniki bodo nagrade prejeli osebno v podjetju Caffe Tropic v Žalcu. - PVC okna MAROVT GREGOR s.p. -vhodna vrata Bočna60 - senčila SI-3342 Gornji Grad Tel. / faks: ++386 (0)3 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 Napovednik • Petek (9, november), ob 18.00. Galerija Mozirje Pogovor o naravni medicini, bioenergiji in kiropraktiki z dr. Dragom Smiljaničem • Petek (9. november), ob 19.30. Narodni dom Celje Klavirski koncert Simona Dvorška in Gregorja Deleje z gosti • Petek (9. november), ob 16.00. Avla kulturnega doma Gornji Grad Otvoritev razstave slovenski kozolec • Sobota (10. november), ob 10.00. Šentilj pri Velenju Martinovo v Šentilju • Sobota (10. november). Kulturni dom Vransko Rock koncert • Sobota (10. november), ob 18.00. Mestni stadion Velenje Nogometna tekma: Rudar Velenje : NK CMC Publikum • Sobota (10. november), ob 21.30. Mladinski center Celje Koncert hrvaške rock skupine Let 3 •Ponedeljek (12. november), ob 19.30. Dvorana II. slovenskega tabora Božič pri Cupielovih • Torek (13. november), ob 19.30. Narodni dom Celje Koncert: LucaFerrini, klavir • Torek in sreda (13. in 14. november), ob 19.30. Dom kulture Velenje Anton Pavlovič Čehov: Utva, SMG Ljubljana • Sreda (14. november), ob 19.30. Glasbena šola Celje Koncert: Mateja Murn, kontrabas in Sanja Mlinar, klavir • Četrtek (15. november), ob 20.00. Mladinski center Celje Potopisno predavanje: Z biciklom po Zimbabveju (Franci Kro-pec) • Četrtek (15. november), ob 19.00. Narodni dom Celje Medobmočno srečanje upokojenskih pevskih zborov • Petek (16. november), ob 21.00. Plesni forum Celje Ekstra Bend - Bigbend (Glasbena šola Celje) 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p.p. 30 3313 Polzela telefon: 03/70-00-810 telefon in faks: 03/70-50-203 e-mail: radio.polzela@amis.net www.radiopolzela.com KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 26. številki SN ime in priimek NAROČ. ŠT. naslov I m I Orbitrek, skoraj nov, prodam, ali menjam za sobno kolo. Tel. 03/5866-226, 031/447-987, po 15. uri. Prodam seno. Tel. 5881-689. Prodam ooklne - drva za kurjavo. Tel. 031/ 738-543, zvečer. Prodam novo 5 kg polnilko za klobase in salame. Tel. 03/5832-190,040/548-820. Prodam ročno kovan svečnik, stojalo za rože in klubsko mizico. Tel. 041/783-530. Prodam atlas sveta 2000, nov, 30% ceneje. Tel. 040/234-618. Prodam kuhinjo marles, dobro ohranjeno, z vgrajenim umivalnim koritom in napo. Tel. 5885-561 ali 031/862-531. Travnik in gozd, 60 a, izredno lepa lega, prodam. Tel. 03/5835-281. V Mozirju dam v najem poslovni prostor (obrt). Tel. 5831-648. Kupim hišo ali večje stanovanje v Zgornji Savinjski dolini. Tel. 040/273-597. Kupim manjšo parcelo za vikend v okolici Gornjega Grada. Tel. 031/542-570. Najamem stanovanje ali ga kupim v Mozirju ali Nazarjah. Tel. 041/904-065. Ljubno - prodam starejšo hišo, poleg gospodarsko poslopje in 9 arov vrta. Sončna lega. Tel. 5841-036. Lep gostinski lokal v obratovanju oddajam. Možno stanovanje in tujske sobe. Ugodno. Tel. 03/5841-036. Prodam audi 100 2.3 e, 1.92. reg. do avgusta 2002, oprema vsa razen klime. Tel. 031/ 382-282. Prodam ax tre, 1.88, neregistriran. Tel. 031 / 396-629. Baleno 1,6 hb, 4wd, I. 1998, maksimalna oprema, lepo ohranjen, prodam. Tel. 83-83-084. Prodam zgornji del traktorske kabine za traktorje zetor. Tel. 03/5847-536,031 /278-846. Nemški ovčarji, čistokrvni, brez rodovnika, prodam. Tel. 031/326-316. Prodam teličko simentalko težko 110 kg ali zamenjam za bikca. Tel. 5832470. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev. Tel. 838-50-91. Prodam bikca sivca 110 kg in teličko simentalko, brejo. Tel. 584-18-91. Dve telička bikca 7 dni stara prodam. Tel. 5841-785. Ljubno - hišo prodam. Tel. 5844-094 ali Telici, simentalko in sivko, tik pred telitvijo, 5841-223. pašne, prodam. Tel. 584-11-96. MORDA STG ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194. GOSTIŠČE TROBEJ-FILAČ in SLOVAN-FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad, tel. 839-14-50, Vransko, tei. 5725-430. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. Tei, 03/572-0406, GSM 041/661-309. POROKE, SVEČANA KOSILA, VEČERJE, MALICE... Rezervacije za zaključene skupine do 200 oseb sprejemamo v restavraciji GLIN GOSTINSTVO Nazarje na tei. 03/83-98-570. PESEK ZA ZIDAVO IN OMET Gramoz za ceste in drenaže, lomljenci za škarpe ter kiper prevozi in storitve z rovokopačem, grederjem, valjarjem in kompresorjem. Se priporoča kamnolom Burja. Telefon: 583-40-27, GSM 041 /651-196. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIKCE-PLAST, vrata,senčila,vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla. Tel. 031/305-532, faks: 03/5831-807. TRGOVINA MANCA, BREG PRI POLZELI Za vas smo pripravili veliko akcijsko prodajo puhovk Mond po izjemno ugodnih cenah. Za plačilo z gotovino vam nudimo 10% popust. Tel.: 5720-064. gostišče GRAD VRBOVEC (3) Najdi.si Freier GOSTINSTVO, Mitja Felicijan s.p. «Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje ipribosette Un Ha Spremembo Cisto $rabo m Jteposabno Grajsko Večerjo kjer vam bo grajski sluga cel večer stregel, skrbel za vaše dobro počutje, da ne boste trpeli žeje, da boste imeli vedno umite roke... SE PRIPOROČA GOSTISCE GRAD VRBOVEC NAZARJE tel. 58-32-800 «Il S t : BENDA SODOBNI STROJI - VRHUNSKA TEHNOLOGIJA: izdelujemo termo stekla s plinskim polnjenjem, brusimo, vrtamo, krivimo, fazatiramo, izdelujemo vitraže, uokvirjamo slike, pestra izbira, montiramo na domu... Zagotavljamo najkrajše dobavne roke in odlično kakovost. BENDA MARJAN S.P. MOZIRJE Sf Sij ZIMMER-ROOMS-CAMERA ODDAJANJE APARTMAJEV IN PRENOČIŠČ MOZIRSKI GAJ 200m r Celje - skladišče BERIT D-Per NOVICI 7/2001 OB D< mam 5000009370,25 cobi ss s Vsem, ki se ____ meseca NOVEMBRA naročili na Savinjske novice, bomo podarili nagradni bon za dve kavici v baru Grabenček v Mozirju, . Pri Petri ste vedno v dobri družbi! Z naročilom na tednik Savinjske novice dobite: -15% popust na ceno časopisa -15% popust pri zahvalah in čestitkah - brezplačni mali oglas do 10 besed Trimesečna naročnina, ki vključuje 13 številk tednika Savinjske novice, s 15% popustom znaša samo 2.860 SIT (8% DDV vključen). 'fjr, Z večnimi melodijami Mozarta in Straussa!!! Odhod iz Celja izpred avtobusne postaje (nasproti hotel Štorman) ob 4.30 zjutraj. Pobiranje potnikov na avtobusni postaji v Slovenski Bistrici ob 5.00 uri in v Mariboru pred lokomotivo (žel. postaja) ob 5.30 . Vožnja preko Šentilja, mimo Gradca in naprej proti Dunaju. Vmes postanek za kavo. Po prihodu na Dunaj se bomo najprej zapeljali do dvorca SCHOENBRUNN in se sprehodili okoli dvorca po dvornem parku. Nadaljujemo v mestno središče na RING, ob katerem se vrstijo Opera, Hofburg, Parlament, Univerza, Rotovž, Votivna cerkev in še mnoga zanimiva poslopja. Še skok do zanimive zgradbe arhitekta Hundertwasserja, ki je znan po nenavadnem stilu. Ogled nadaljujemo peš po mestnem jedru skozi dvorec HOFBURG, mimo španske jahalne šole do cerkve sv. Petra. Preko Grabna in mimo kužnega znamenja, bomo ogled zaključili z obiskom CERKVE SV. ŠTEFANA. Sledilo bo nekaj prostega časa, v katerem se lahko odpravimo na kosilo oz. obiščemo sobane v Hofburgu. Prosto za obisk BOŽIČNO-NOVOLETNEGA SEJMA.Ponovno se zberemo za odhod na koncert v palačo PALFFY. Takoj po končanem koncertu (ob cca. 20. uri) sledi povratek proti Sloveniji. Prihod domov v poznih večernih urah. Hribernikova 6, MOZIRJE (pri parkirnem prostoru za kulturnim domom) Avstrijska prestolnica v predprazničnem vdušju in ^ * okrašena ima še poseben čar! ^ Odhod izpred avtobusne postaje (nasproti hotela Štorman) v Celju ob 4.30 zjutraj, na avtobusni postaji v Slovenski Bistrici ob 5.00 uri zjutraj. Pobiranje potnikov v Mariboru pred lokomotivo (žel. postaja) ob 5.30. Vožnja preko Šentilja, mimo Gradca in naprej proti Dunaju. Vmes postanek za kavo. Prihod na Dunaj okoli 9. ure. Najprej se bomo zapeljali do dvorca Schoenbrunn in se sprehodili okoli dvorca po dvornem parku. Z vožnjo nadaljujemo v mestno središče na Ring, ob katerem se vrstijo Opera, Hofburg, Parlament, Univerza, Rotovž, Votivna cerkev in še mnoga zanimiva poslopja. Še skok do zanimive zgradbe arhitekta Hundertwasserja, ki je znan po nenavadnem stilu. Ogled nadaljujemo peš po mestnem jedru skozi dvorec Hofburg, mimo španske jahalne šole do cerkve sv. Petra. Preko Grabna in mimo kužnega znamenja, bomo ogled zaključili z obiskom cerkve sv. Štefana. Sledilo bo nekaj prostega časa, v katerem se lahko organizirano odpravimo na kosilo oz. obiščemo sobane v Hofburgu. Sledi obisk Božično-Novoletnega sejma. Za konec se zapeljemo še do Pratra, kjer bo možnost panoramske vožnje z osrednjo dunajsko znamenitostjo - Riesenradom (obratuje v lepem vremenu), nato pa počasi nazaj proti domu. Prihod domov v kasnejših večernih urah. OSREDNJA KNJ. CELJE