50. štev, V Kranju, dne 12. decembra 1913. XIV. leto. GORENJEC Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na ovir ne more priobčiti natančnih Številk. Ljudstvo je govorilo! Volitve iz kmečke kurije so končane. Naš kmet je izrekel svojo sodbo. Ta sodba je pokazala, da naš kmet ve ceniti delo tiste stranke, ki dela za blagor ljudstva. Število glasov, ki jih je kmečko ljudstvo v torek oddalo za naše kandidate, govori dosti jasno, da naše ljudstvo liberalnim frazam in iažem ni dostopno. Liberalci so se vrgli z besnostjo lačnih step-nih volkov v volilno borbo. Najnesramnejše laži in lumparije so bile njih sredstvo. Toda naš kmet je pokazal, da zna misliti s svojo glavo, pokazal je, da je politično popolnoma zrel, popolnoma zmožen, ustvariti si lastno sodbo. In ravno pri tem so se liberalci močno ušteli. Liberalni listi so pisali, da je kmet zabit, manjvredno bitje, nesposoben samostojno misliti. Liberalni meščani, ki bero samo .Slov. Narod", »Dan" in .Savo", so bili tudi popolnoma prepričani, da je vse res, kar pišejo njih listi. V ti zavesti so se vrgli med naše ljudi. Toda dobili so dolg nos, ljudstvo je pokazalo, da ima svoj razum. Z največjo nesramnostjo so se vrgli liberalci v boj zlasti proti g. dr. Kreku. Vse fotografije, vse nesramnosti, ki so jih liberalci pošiljali med svet, so pa rodile samo ta uspeh, da je ljudstvo reklo: Take surovine ne morejo biti naši prijatelji in ljudski zastopniki. Ravno v okrajih, kjer sta delovali Johanca in Kamila kot agitatorici za liberalce, so dobili liberalni kandidatje najhujše buške. Liberalna stranka, ki se je po kmetih skrivala za samostojnimi in neodvisnimi kandidati, ima od teh volitev samo ta .uspeh", da si je do dna izpraznila svoje agitatorske blagajne. Upali so liberalci pred volitvami, da bodo dobili na kmetih vsaj nekaj mandatov, da bi nato z nemško pomočjo zopet prišli do večine v deželnem zboru. Potem bi si kot večina že poflikali svoje razdra-pane blagajne. Toda ta up je šel po vodi. Naše ljudstvo je to nakano spoznalo in izreklo, da tisti ljudje, ki so spravili z .Glavno posojilnico" na nič stotine članov in vlagateljev, ne smejo priti do gospodarstva v deželi. Liberalna modrost se je izkazala kratka. Zato so tudi nje upi ostali le kratki in še ti so šli po Savi. Dober mesec je bila v njihovih listih vsa dežela, izvzemši župnikov, kapelanov in mežnarjev, na njih strani. Po končanih volitvah se je pa vsa ta .ogromna" masa ljudstva razkadila kakor se razkadi ljubljanska megla. Dežela je pa pokazala, da je za liberalizem izgubljena. Shod liberalcev v Lescah. Ta shod liberalcem ni nič pomagal na konja. Štrbunknili so na tla najprej s Trebušnikom, potem pa še z Gogalo. Zadnji se nam smili. Zato prinašamo tu njegov popravek, ki je sicer tako slabo skovan, da bi ga bili lahko vrgli v koš, pa ga objavljamo, ker dokazuje, da je Gogala kandidaturo z vso odločnostjo odklanjal. Ko se ga je sililo, jih je zavračal in je rekel, da ne potrebuje časti. No, časti res ni dobil, ker je pri volitvi padel. Slavno uredništvo .Gorenjca" v Kranju. Sklicevaje se na §. 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 d. z. 1. št. 6 za leto 1863, prosim, da se na dopis priobčen v .Gorenjcu" z dne 28. novembra t. 1. št. 48, pod naslovom .Shod liberalcev v Lescah" in sicer na isti strani in z istimi črkami, izvoli priobčiti naslednji popravek v prvi številki: Ni res, da sem podpisani z velikim veseljem in zadovoljstvom sprejel kandidaturo v kmečki kuriji. Res pa je, da sem podano mi kandidaturo z vso odločnostjo odklanjal in se naposled udal le splošnemu pritisku iz obeh sodnih okrajev zbranih zaupnikov. Ni res, da sem star žandar brez kolajne. Res pa je, da imam dve kolajni. Ni res, da sem si samozavestno nataknil ščipal-nik (cviker) na nos. Res pa je, da nisem imel nikdar ščipalnika in ga še danes nimam. Ni res, da sem dejal, meni ni za čast. Res pa je, ko se mi je sililo kandidaturo ter se navajalo, da je to čast, sem zavračal, da jaz ne potrebujem kandidature in ne časti od nikogar. Ni res, da sem rekel, jaz bom preganjal farje, kakor ščurke v starem zidovju. Res pa je, da nisem govoril o nobenem preganjanju in ne rabil imena duhovnika ali farja. Ni res, da sem se zahvaljeval za dano mi zaupanje. Res je pa, da se za to sploh niti zahvalil nisem. S spoštovanjem Josip Gogala. Nova vas, dne 4. decembra 1913. Novice iz Jeseniške doline: Socijalni delavski tečaj. Jugoslovanska Strokovna Zveza je priredila 7. t. m. na Savi socijalni delavski tečaj. Vodila sta ga gg. Moškerc in dr. Mohorič iz Ljubljane. G. dr. Mohorič je v prvem govoru mojstrsko opisal naše nasprotnike liberalce in socijalne demokrate; v drugem govoru pa je opozoril delavstvo na velikanski pomen Jugoslovanske Strokovne Zveze. G Moškerc je imel tudi dvoje predavanj. V prvem predavanju je govoril o splošnem delavskem položaju v Avstriji, v drugem pa o nezgodnem zavarovanju. Tečaja se je udeležilo prav lepo število delavcev. Prireditve. Na Miklavžev večer je priredilo naše katoliško društvo na Savi igro .Pomoč v sili"; nato je Miklavž razdelil svoje darove. — 8. decembra se je igrala igra .Darovana". — Prihodnjo nedeljo, 14. t. m., bo igra .Kapelica na gori". Nesreča. Pretekli pondeljek zjutraj se je vžgalo pri Trevnu na Savi. K sreči so ogenj kmalu zapazili in ga pogasili, da se ni naredila večja nesreča. Tatvina. Dne 9. t. m. po noči so neznani tatovi vlomili v trgovino g. Cufarja na Savi in pokradli precej vrednosti. — Pred nekaj dnevi je bilo ukradenih več kokoši pri tovarniškem uradniku g. Pongratzu. DOPISI. Iz Škofje Loke. Vprašanje o zgradbi železnice na Loko in Žiri še ni zaspalo. Naš poslanec se bo moral toplo potegniti za to železnico, da Loka popolnoma ne propade. Ali se bo za to potegnil podžupan ljubljanski?. Nikoli! Ljubljanski podžupan se mora poležati za Ljubljano in ta ima Loki nasprotne načrte. Volilci, ne volite tedaj dr. Trillerja, ki ima kot podžupan svoje interese! Iz Tržiča. Volilni shod je imel preteklo sredo zvečer kandidat za mestno skupino Tržič-Radovljica -Kpmnik g. dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani. Kljub temu, da so se zadnji trenotek raznesla vabila, je bil shod dobro obiskan. Gosp. kandidat nam je opisal delo S. L. S. v deželnem zboru, ki je našlo pohvalo in odobravanje volilcev, kar so pokazali zlasti pri volitvi dne 9. decembra. Po njegovem, z velikim odobravanjem sprejetem govoru, je predsednik shoda gosp. trški župan Ahačič povedal navzočim gg. volilcem, koliko je g. dr. Gregorič v tej kratki dobi svojega poslanstva za naš trg koristnega in dobrega storil. Smelo trdimo, da ni Tržič ves čas, odkar so ga zastopali liberalni poslanci v deželnem zboru, še ničesar dobil, v teh par mesecih, odkar ga je zastopal dr. Gregorič, pa je dobil veliko podpor za ceste, za izobrazbo in drugo. Kdor tedaj hoče trgu dobro in je vnet za njegov napredek in razvoj, bo v torek 16. decembra volil g. dr. Vinka Gregoriča. Iz Križa pri Tržiču. Igra .Sv. Just" je ljudstvu prav ugajala. Izborno so nastopili cen-turij, Peter in Just. Petru bi priporočali malo bolj hladno kri, Justu pa, da bi govoril malo bolj počasi. Vojaki so se dobro postavili v lepih oblekah. Dvorana je bila polna. Kmalu se bo igrala burka .Mojstra ,Križnika božični večer". To bo smeha! Iz Podbrezij. Na grde napade na našo Marijino družbo v .Savi" tu odgovarjam. Jako potrebna je bila za Podbrezje Marijina družba. Njen namen je, napeljevati dekleta in sploh mladino k lepemu krščanskemu življenju. Dobijo se mnogi, katerim je Marijina družba odveč. Na take se ne bomo ozirali. Dekleta — le pogum I Ne bojte se liberalnih obrekovalcev f Da so hodile cerkvene pevke k vajam v župnišče, je čisto naravno. Župnišče je vedno odprto vsakemu poštenemu človeku. Za zaročenca pa jaz nisem odgovoren. Fantje naj bi se le vedno zavedali svojega poklica ter se povsod lepo vedli. Prav so storili, da so kot .Orli" slovesno spremili ob birmi našega požrtvovalnega in od liberalcev tako zaničevanega gospoda knezoškofa. Ali naj bi pristopili k .Sokolom", ki so zavrgli krščanstvo? .Sokoli" so bili, ki so zasmehovali podbreške fante na Bekseljnu v Kranju. Sedaj naj bi se pa ž njimi družili? Za tako družbo niso naši fantje. Vse obrača hrbet liberalizmu, tudi v Podbrezjah hočemo napredo- vati. Združimo se vsi dobromisleči Podbrežani v močno armado proti svojim zasramovalcem. Na trivijalne napade na mojo osebo ne odgovarjam. Vaclav Vondrdšek, župnik v Podbrezjah. Iz Ljubljane. Potres se je čutil na potresnem aparatu v ljubljanski realki. Dognalo se je, da je bilo nekako tačas, ko je na Gorenjskem padel stric Trebušnik. Ta stric ima baje tudi navado, da prav na gosto pljuje. V deželnem zboru bi moral biti, ako bi bil stric izvoljen, nov plju-valnik. To bi preveč stalo. Bolj prav je tedaj, da stric ostane na Gorenjskem. POLITIČNI PREGLED. Grof Berchtold je govoril v ogrski delegaciji o balkanskih vojnah. Rekel je, da bi bila Avstro - Ogrska rada preprečila prvo kakor tudi drugo balkansko vojno in da je delala na prijateljstvo med Romunijo in Bolgarijo, kar se ji pa ni posrečilo. V državnem zboru so Rusini začeli hrupno obstruirati. Prinesli *o v zbornico razna godala in godli ter razbijali so z deskami od pultov več ur. Seja se je potem prekinila in na posvetovanje so bili sklicani načelniki strank. Prostozidarji Avstro-Ggrske so imeli pred kratkim shod v Budapešti. Sklenili so to le: Nobeno vprašanje ni tako važno, kakor to, če-gava naj je šola. Z vsemi močmi moramo delati na to, da dobimo šole v svojo oblast in jih oprostimo vsakega duhovniškega vpliva. Hrvaščina na železnicah. V novi službeni pragmatiki za železničarje na Hrvaškem in v Slavoniji bo veljalo pravilo, da je službeni jezik madjarščina. Službo bodo dobili pač tudi železničarji, ki so pristojni na Hrvaško in v Slavonijo, če tudi ne znajo madjarski, ali v pisarnah se ne bodo mogli rabiti. Znanje hrvaščine se bode zahtevalo le od tistih železničarjev, ki bodo prihajali z ljudstvom v dotiko. Iz tega se vidi, da Hrvatje še ne bodo gospodarji na svoji zemlji. * Srbi proti katoličanom. .Banca di Roma" hoče napraviti v Belgradu in drugih večjih srbskih mestih podružnične denarne zavode. Srbski listi ostro pišejo proti tej nameri, češ da je ta banka .papeška". Ko bi bila židovska ali frania-zonska, bi ne ugovarjali. Srbija in Črna Gora Srbi so te dni izpraznili Djakovo in je izročili Črnogorcem. Ob tej priliki so srbski častniki brzojavno pozdravili črnogorskega kralja. Kralj Nikita je odgovoril. Ločitev dveh delov ene in iste armade, ki varuje skupno srbsko domovino, je le mimoidoča. Volitve na Bolgarskem. Od 204 mandatov je dobila vladna stranka 95, socijalisti 37, agrarci 47, demokrati 15, narodni liberalci 15, radikalci 5 poslancev in od Danevcev je izvoljen samo vodja Danev. Rusofili so podlegli. Vlada nima sama večine. Novo ministrstvo na Francoskem. Ministrski predsednik je postal Doumergue, ki je radikalec. Tudi drugi ministri so vzeti iz levice. Minister zunanjih zadev je radikalec Caillaux. Naučni minister je Viviani, jako srdit sovražntk katoliške cerkve in goreč zagovornik brezverske šole. To ministrstvo hoče dokončati delo besnih republikancev, namreč izgnati iz šol krščanski nauk in mladino popoganiti. Francoska se pogreza v lužo nemoralnosti in za to noče nič slišati o Bogu. NOVIČAR. Prav jo je pogodil. .Slov. Narod" je pisal tik pred volitvami, da se .dobro slovensko ljudstvo ne da več slepiti in za nos vleči". Na dan volitev so naši kmetje pokazali, da se res ne dado za nos vleči od .neodvisnih" kandidatov, ki jih isti .Narod" sedaj po volitvah proglaša za napredne to je liberalne može. Ironija usode. Liberalci so doslej zmagali samo z enim kandidatom in še ta je pogrebnik. Vesela naj bo liberalna stranka, da ima vsaj po-grebnika, ker ima 32 pobitih kandidatov. Turk bo lahko toliko zaslužil, da bo spet graščak na Golniku. Dr. Triller hoče odpraviti praznike. Dne 19. oktobra 1910 je govoril dr. Triller v deželnem zboru: .Pri nas je vse preveč praznikov. Vsak kmetovalec godrnja, Češ, kdaj bomo pa delali, ker je toliko praznikov." •Sava* in jermena. Prišlo je, česar so se liberalci grozno bali. Slovenska Ljudska Stranka ima večino. Strah liberalcev pred to veČino je pokazala .Sava", ko je v zadnjem tednu pred volitvami klicala zoper našo stranko vse na boj: t liberalce stare in mlade, socijalne demokrate, Nemce in .naše" kmete. Grozila jim je, da bodo klerikalci, če obdrže svojo moč, .z nas vseh jermena rezali." S tem so liberalci na znanje dali, kaj bi oni počeli, ako bi bili zmagali. Da znajo liberalci jermena rezati, kaže .Glavna". Niti uradnikom svoje stranke niso prizanesli. S. L. S. pa ni tako neusmiljena. Če bo pobiti sovražnik dal mir, bo imela ž njim usmiljenje Eno je pa .Sava" le uganila, ko je pisala: .Sovražnik je pred vrati, hujši od Turka." Hujši je res ta sovražnik, ker ima že 26 poslancev, Turk je pa sam. priloga -Gorenjcu" iftv. 49 It 1.1913. Kandidati v mestih in trgih. V Ljubljani kandidira S. L. S. gg. Ivana Kregarja in dr. Lovna Pogačnika, v dolenjskih mestih g. Bogumila Remca, v notranjskih mestih g. dr. Janka Maroltam rIdriji g.Mihaela Arko. — Liberalci pa kandidirajo: v Ljubljani gg. dr. Ivan Tavčar, Adolf Ribnikar, dr, Fran Novak in Josip Reisner, v notranjskih mestih postojnski župan Lavrenčič, v Idriji g. Engelbert Gangl, v dolenjskih mestih g. Julij Mazzelle, v Kranju. Skofji Loki g. dr/Triller in v Radovljici—Tržiču —Kamniku g. dr. Hestotnik. Beia Krajina, zadnja trdnjava liberalizma na kmetih, je pri sedanji volitvi stopila popol noma v tabor S. L. S. Pri lanski volitvi je še pisal liberalni .Narodni List: .Če se posreči neodvisnem kmetom v Beli Krajini, da strmoglavijo klerikalce, potem pomeni to začetek nove politične ticbz na Slovenskem, začetek propadanja kle-rikalizma na slovenskih tleh, pomeni zarjo politične svobode in političnega napredka, kajti brez dvoma bi poraz klerikalcev v Beli Krajini mogočno vplival na razvoj napredne misli po vsem Slovenskem-" Pri sedanjih volitvah so bili liberalci še hujše poraženi, kakor lani, in to bo mogočno uplivalo na zaton napredne misli po vsem Slovenskem. Sleparija. Liberalni listi so prej pisali, da samostojni kandidati niso kandidati liberalne stranke, da njihov program ni napredni program, zdaj pa bašejo vse .samostojne" v svojo malho in pišejo, da so .napredni" glasovi mogočno narasli. Seveda štejejo za svoje tudi glasove, katere je dobil n. pr. g. Barle, ki je liberalce z znano izjavo dobro nabunkal, katerega je pa volilo precej njegovih osebnih prijateljev. Najhujša sleparija se kaže v tem, Ja liberalci zdaj računajo za koliko odstotkov so napredovali zadnjih šest let, ne povedo pa, da vmes štejejo tudi Nemce in rdečkarje in samostojnike in vse tiste, ki s kakšnim kandidatom slučajno niso bili zadovoljni, pa so oddali drugemu, kakor od S. L. S. postavljenemu kandidatu, svoj glas. Tolažijo se liberalci sedaj s tem, da so za poraz že naprej vedeli, da bodo pa čez 6 let čisto gotovo zmagali. Tako se tolaži vsak premaganec. Kako napredujejo liberalci, kaže Vipava. L. 1901 je naš kandidat na Vipavskem propadel. Od tačas so liberalci nazadovali za 90%. Dobri računarji so pri podrtini „Sava". V zadnji številki ta list poroča, da je zmagal poslanec Piber z veČino 577 glasov. V resnici pa ima Piber nad Kržišnikom večine 233£ glasov, nad obema nasprotnikoma pa 1172 glasov. Imenitni .računarji" pri .Savi" so pa našteli „proti-klerikalnih" glasov kar 3413, da si jih je bilo šarhd 2818, torej kar'595 glasov preveč. 'Ni'čudno, če se liberalci pri vsakih volitvah tako strahovito uštejejo. Ko bi imeli liberalci povsod take izvrstne .računarje", bi dobili lahko vse kranjske mandate. — Pripomnimo, da je .Slov. Narod" prisodil Pibru 667 glasov večine. — Škoda, da se uredniki liberalnih listov niso preje dogovorili, kako bodo strahovito blamažo svoje stranke s številkami prikrivali. Dr. Triller o pravem času nima jezika. Volilni red liberalcem ne ugaja. Krivi so pa sami. Ko je bila izprememba volilnega reda v kranjskem deželnem zboru na dnevnem redu, so liberalci šli pit. Tudi dr. Trillerja ni bilo v zbornici Ko so prišli nazaj so debelo gledali, ker so glavno točko dnevnega reda zamudili. Pri proračunski debati v deželnem zboru v decembru 1. 1912 je pa zastopnik kranjskih mest dr. Triller mutal. .Meščanska zveza" v Kranju mu je vsled tega izrekla nezaupnico, ker za mesta ni odprl ust v deželnem zboru. V zabavo. .Dan", glasilo liberalnih učiteljev je prineslo o agitaciji šraiheljskega župnika to-le novico: ,Ta h . . . č se cel mesec prej ni dal obriti, samo da ga ne bi orožniki spoznali, ko je hodii po vaseh". Orožniki tedaj zasledujejo in prijemajo samo obrite, kosmatince pa puščajo v miru, ker jih ne spoznajo. Ta je dobra I Liberalni krik o nazadovanju S. L. S. v primeri z letom 1911 je silno jalov. L. 1911 je dobila S. L. S. 53.470 glasov, letos pa 50.894, torej 2576 glasov manj. Vzrok je pa samo to, ker je bil v Postojnskem okraju nov kandidat, ki ga ljudje še tako ne poznajo. Tam smo izgubili 1.079 glasov. Potem je v radovljiškem okraju izgube 333 glasov, ki je nastala le vsled tega, ker so strica Trebušnika mnogi volili bolj za šalo. V Ljubljanski okolici tftdi nazadovanje za 339 glasov. — Vzrok je pa iskati le v tem, ker se od naše strani ni izvedla natančna agitacija. Ljudje so pisali slabo imena kandidatov, zato je bilo po deželi več tisoč neveljavnih in razcepljenih glasov, ki so šli tudi v škodo naši stranki. Liberalci so postavili na volišče vse do zadnjega moža. Pregledali in izpolnili so vse glasovnice, kar se na naši strani ni zgodilo. To je tisto »nazadovanje" S. L. 9. v splošni skupini. Deželcozborske volitve v tržiškem sodnem okraju so se izvršile zelo častno za S. L. S. kljub strastni agitaciji tržiških liberalcev, ki so se vrgli tudi na sosednje občine Kovor in Križ in po svoje obdelavali volivce. V splošni kuriji so res vjeli nekaj nerazsodnih volivcev, ki so pač takoj obžalovali svoj korak in so dne 9. t. m. v kmečki kuriji to popravili. Pri prvi vo litvi v splošni kuriji je le občina sv. Ana napravila skazo, vse druge občine so dale večino za S. L. S. V kmečki kuriji se je pa tudi sv? Ana otresla liberalne more in volila z večino glasov gg. Demšarja in Zabreta. Tudi druge občine tega okraja so v kmečki skupini izborno volile. Nič niso izdali letaki, nič laži in obrekovanja, ljudstvo je obsodilo te nesramne napade liberalcev in rdečkarjev z glasovnico v roki. Najbolj se je odlikovala pri obeh volitvah občina sv. Katarina, ki je liberalcem dala vsega skupaj — dva glasova. Socijalni demokrati so zmrznili. Še velikega mraza ni bilo, pa jih je že pobral. Nekateri so se šli gret k liberalcem, ki so jih milostno za čas volitev vzeli v hišo. Drugi so pa zunaj čivkali kot osameli vrabci, Prvi pridejo saj nekaj v poštev, ker so pomnožili število bogatih liberalcev, druge je pa mraz vzel in se nihče za nje ne meni. V večini občin nimajo niti enega glasu več. Te žalostne smrti rdečkarjev je krivo vodstvo, ki nima nobenih načel in gleda le na svoj žep. Razpor med socijalnimi demokrati. V Pragi je bil zadnjo nedeljo prvi shod čeških so-cijalnih demokratov. Nemški socijalni demokrati niso poslali na shod nobenih zastopnikov. Češki socijalni demokrati so tedaj zavrgli načelo brez-narodnosti in so postali narodni. Jugoslovanski socijalni demokrati si tega ne upajo storiti, ker bi potem izgubili stik in zaupanje . narodno "-napredne stranke, ki je vsled naprednosti izgubila narodnost. •Sokoli«* — parkeljni! Ljubljanski .Sokoli" so letos priredili parkeljnov večer. Miklavža so zavrgli. Iz parkeljnovega večera je nastala umazana maškarada, ki je žalila verski in nravni čut mladini. Med parkeljni sta hodila po dvorani dva puščavnika, ki sta proti odškodnini delila blagoslove in odveze. Nato je bil ples do jutra. Tako nizko je padla sokolada. „Sokoliu v Zagrebu. Ljubljanski ,Sokoli" so Šli v Zagreb na ziet. Prišli so tudi srbski .Sokoli". Ko so Srbi razvili svojo zastavo, so jih Hrvatje napadli in pričel se je pretep, da je morala posredovati policija. V pretepu je bilo ranjenih okoli 30 dijakov. Hrvaški .Sokoli" se niso smeli udeležiti veselice, prirejene od Srbov na čast slovenskim »Sokolom". Izpor v tiskarnah. Tiskarska delavska organizacija je stavila glede plače zahteve, katerih tiskarski delodajalci, ki so tudi organizirani, niso mogli sprejeti. Vsled tega je izprtih v Avstriji nad polovico tiskarskih delavcev, na Kranjskem skoro vsi. Ako se zadeva ne uravna, bodo po praznikih listi izhajali bolj skrosmo. DruStvo «Kranj» priredi v nedeljo 14. t. m. krasno hrvatsko narodno igro .Graničarji ali nedolžna žrtev". Igra se godi po 1. 1849. in je polna slikovitih prizorov. Igralci nastopajo v lepih hrvatskih narodnih nošah. Igra je se predstavljala v zagrebškem gledališču z velikim uspehom in je sploh ena najbolj popularnih hrvaških narodnih iger. — Vstopnina navadaa. Začetek točno ob pol 8 zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor društva .Kranj". Tatovi v Kranju. V jeseni so tatovi kradli po kozolcih po kranjskem polju. Sedaj so se pa zaleteli v mesto. Te dni neko noč je tat hotel vlomiti v prodajalno g. urarja Rusa, pa je prišel do železnih vrat in ni mogel naprej. Nato je šel zgoraj v stanovanje g. dr. Globočnika, nabral v predsobi nekaj obleke in jo znosil v vežo. Potem se je splazil v gospejno sobo in začel nekaj žagati. Gospa je pozvonila in g. dr. Glo-bočnik je ustrelil, nato jo je tat popihal. Nesreča v premogovniku. V premogovniku .Adrija" v Britofu na Notranjem je 8. t m. vdrla veda. Nekaj delavcev, ki so delali višje, se je rešilo, kakih 10 ali 11 delavcev je pa delalo nižje, in bati se je, da so vsi utonili. Pričeli so takoj z rešilnimi deli. Rudnik je majhen, zato tudi nima posebnih varnostnih naprav, zato bo posebna sreča, če bodo vse rešili. Umrl je g. Jožef Žumer, bivii restavrater v v Vintgarju. N. v. m. p. I Praznik sv. Štefana pride letos na petek. Ljubljanski knezoškof je s papeževim poob-lasčenjem za ta dan dovolil vživanje mesnih jedij. Vsi vojaSkotaksni obvezane! so dolžni zglasiti pri županstvih svoje bivališče v mesecu januvarju 1914. Nagla smrt. V soboto se je vrnil iz Amerike domov I. Bobek iz Janeževega Brda pri Premu na Notranjskem. Na kolodvoru v Št. Petru, torej pred pragom domačije, pa ga je zadela kap. Bil je takoj mrtev. Tovorne avtomobile si bodo marsikje nabavili. Vojna uprava je pripravljena pod gotovimi pogoji prispevati k nabavnim stroškom tovornih automobilov, ki stanejo približno 26.500 K in obstoje iz motorvoza in priklopljenega tovornega voza. Prispevek znaša 10.000 K, tako da ima kupec plačati le 16.500 K za nabavo. Do-tični posestnik automobila se mora zavezati, vzdrževati avtomobil 6 let in skrbeti za pripravno obratno osobje. Enkrat na leto ga bi moral k večjemu za 14 dni dati vojni upravi na razpolago, za kar pa plača ta odškodnine po 40 K na dan, Vsi tozadevni pogoji ter vsa potrebna natančna podrobna pojasnila so razvidna iz tako-zvanih .doiočM", ki so izšla v normalnem nared-benem listu za c in kr. vojno (38 kos). Zaradi subvencije pa se je obrniti na: k. k. Automobil— Versuchsabteilung in Wien VI. Gumpendorfer-strasse 1. Lepi božični prazniki se zopet bližajo in ž njimi tudi za marsikaterega velika skrb, kakšno darilo naj položi pod božično drevesce. Te skrbi se pa lahko takoj izognete, ako si ogledate izložbo tukajšnje podružnice tvrdke Singer Ko., dein, družba šivalnih strojev, Glavni trg št. 119 in se o tem prepričate, kako lepo in ob enem tudi koristno darilo je izvirni Singer šivalni stroj. Gospodična, kateTa v izložbenem oknu šiva. predvaja na najrazločnejši način vsakovrstne reo, katere se na razred .66" šivalnem stroju lahko izdelujejo. Šivanje, krpanje in umetno vezenje vzbujajo, in se teh praktičnih del vsak z lahkoto priuči, in v tem ozirn tvrdka Singer Ko. svojim odjemalcem kar najbolje postreže. Pri nakupu šivalnega stroja podari se, kakor že omenjeno ne samo koristno, ampak tudi lepo darilo, posebno če se še luksurijozna oprema salonskega kabinetnega šivalnega stroja vpošteva, ker tak stroj je potem tudi kras vsakega stanovanja. Na tedenski semenj v Kranju dne 9. novembra je bilo prignanih: domače govedi . 105 za pitane vole .... 84 v bosenske , . . — « za srednje pitane vole 78 —80 , hrvaške , . - ^ za nepitane vole . . 70—72 , telet.....2 g za teleta......098 K domačih prašičev 84 *3 za pitane prašiče . . . 1*16 . hrvaških » • — J2P za prašiče za rejo . . . 0-— , domačih koz . — ^ za bosensko goved . . 0.— . domačih ovac — za domače ovce . . , 0'— , Za 100 kg: pšfnice.....23'— K detelja .*.... 1*60 K rži......21.—- , seno......7-— , ječmen.....18'— . pšenična moka . kg 036 . oves......16"— . kaša ....... , 032 . koruza.....20*— , ješprenj ... , 0 28 , ajda......22,-T- . maslo .... . 3*— . proso.....20-— . jajce......0.10 . krompir .... 4*— , drva (trda) (klaftra) 18'— . fižol (rdeč) . . . 28-— . drva (mehka) . . 10— , koks......50'— . Godovi prih. tedna. Nedelja (14.) sv. Spi-ridij; ponedeljek (15 ) sv. Jernej; torek (16.sv. Albina, dev.; sreda (17.) sv. Lazar; četrtek (18.) sv. Gracijan; petek (19.) sv. Nem.; sobota sv. L. RAZNOTEROSTI..... Čuvaj nor. Bivši hrvatski ban in komisar Slavko pl. Čuvaj je obolel na umu in se nahaja v nekem dunajskem sanatoriju. Princezinja Marija, žena švedskega princa Viljema in bivša ruska kneginja, se bode od svojega moža ločila. Vzrok je ta, ker je vohunila v Švedi ji za Rusijo, svojo bivšo domovino. lOOO letalnih strojev je naročila Rusija za svojo armado na Angleškem. V porabljala jih bo na mejah. Izgotoviti se morajo tekom treh let. Ledene gore. V Atlanskem oceanu, koder gredo parniki v Ameriko, so opazili velike ledene gore, ki plovejo s severa proti jugu. Kakor znano se je ob taki gori 1. 1912. razbila velika ladja .Titanic". Zakonska „l}ubezeuM. V Ameriki je umrla neka Hedviga Osterhoff, kj je v oporoki volila možu samo 1 dolar (5 K), s pripombo, da še tega ni zaslužil. Draginja v Ameriki. Kakor poročajo ameriški listi, so se v ondotnih mestih močno dvignile cene živilom. V primeri z 1. 1912 so se zvišale cene krompirja za 20%. slanine 18.8%, jajc 12-6%. masti 8-1%, mleka 27%. — Življenje postaja v Ameriki vedno dražje, z zaslužkom pa gre prej navzdol, kakor navzgor. Po nekem poročilu, ki smo ga dobili iz velikega ameriškega mesta, znašajo plače po tovarnah komaj 175 do dva dolarja, kar je v primeri z draginjo nizko. Delavni čas je pa 11 ur. Mraz v Ameriki. Siloviti viharji so v Ameriki in strašen mraz mori ljudi. 20.000 ljudi je brez strehe in je od mraza umrlo v?č sto oseb. Na Francoskem so pa veliki poplavi. NOVEJŠE VESTI. Dunaj, 11. decembra. Bivši ministrski predsednik baron Beck je v delegaciji ostro kritiziral avstrijsko zunanjo politiko glede slovanskih držav na Balkanu in se je potegnil za narodno ravno-pravnost v Avstriji. Včeraj je dobro govoril delegat dr. Korošec, ki je šibal dualizem, katerega izrabljajo Madjari, v svoje, Slovanom sovražne namene. Hvalil je trializem, ki bi utrdil Avstrijo in ji dal vpliv na Balkanu. Dunaj, 11. decembra. V državnem zboru so vladne stranke, ker je bilo njihovih poslancev premalo v zbornici, propadle s predlogom, da naj se obdavči kot najmanjša plača 1200 K: zmagala je manjšina, s katero so držali Slovenci, da se prične obdavčevanje s 1600 K plače. Vlada bo skušala ta sklep uničiti. DRUŠTVA. Kat izobraž. društvo v Škof j i Loki bo vprizorilo v nedeljo 14. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenem domu zgodovinski igrokaz „V tem znamenju boš zmagal ali spreobrnenje rimskega cesarja Konstantina Velikega in najdba Kristusovega križa. Po igri prosta zabava. — K obilni udeležbi vabi odbor. Blaž Potočnikova čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano vprizori v nedeljo 14. t. m. popoldne po htanijah v društveni dvorani „Zaklad'', narodni igrokaz v štirih dejanjih. Otrokom vstop ni dovoljen. — K obilni udeležbi vabi odbor. Gasilno društvo v Naklem bo pa igralo v nedeljo 14. t. m. popoldne ob pol 4. uri v prostorih stare šole narodno igro „DimežH, strah kranjske dežele. K obilni udeležbi vabi odbor. SLOVSTVO. «Die Eintreibung von Aussenständen in Kroatien». Ein Beitrag zur internationalen Rechtshilfe von Dr. Lavoslav Schick, Rechtsanwalt in Zagreb, Preis K 2. Wien 1914. Verlag von M. Perles. Freytagov prometni zemljevid Ävsiro-Ogrske, ki je ravnokar izšel, je lep in praktičen in priporočila vreden. Obsega tudi Balkan. V pridejanem sešitku so po abecedi navedene vse železniške postaje. Zemljevid z imenikom stane 2 K 40 v.__ Poučni del. Smrekovo seme .Kmetovalec" št. 21 je prinesel zanimiv članek o gozdnih semenih. Ta stvar bi lahko postala jako važna za naše gospodarstvo, če bi le ljudje znali bolje izrabiti razne v;re novim dohodkom. Sicer se od c. kr. dež. vlade prepoveduje obirati smrekove storže; vendar smo mnenja, da v zaraščenih, starih gozdih obiranje ne bi imelo zlih nasledkov, samo umno bi bilo treba to izvrševati. Kakor prihaja v deželo za gobe mnogo denarja, ravno tako bi se moglo tudi za gozdna semena dobiti na tisoče kron. Ali ni to nespametno da gre vsako leto iz Kranjske več vagonov smrekovih storžev? Koliko se plača samo voznine od tega blaga do nemškega veletržca. Najprej zasluži domač trgovec, smetano pa posnamejo tujci, ki delajo z gozdnimi semeni velikanske dobičke. Kupil sem pred leti 50 K smrekovih storžev za 2 K ter dejal vrečo na srednje toplo peč. V kratkem času je seme letelo venkaj, da je bilo veselje. Kaj menite koliko ga je bilo? Šest kil! Pri tujih trgovinah pa stane, kadar je po ceni, 1 kilo 3 K, tekoče leto pa 8 K — in še vožnjo plačujemo nazaj v domovino za tisto seme, ki smo je prej venkaj izvažali — v težkih storžih. Na Pokluki je oskrb-ništvo gozdov verskega zaklada priredilo sušilnico, da bodo storže na solncu sušili. No, ali bi jih kmetje sami ne znali na solncu posušiti ? Če mokre gobe tako izsušimo, bi vendar tudi storže lahko. Koliko več bi dobili, če bi sami pridelavah gozdno seme in seme izvažali, na storžev — prazne storže bi pa imele ženske za dobro podmeto na ognjišču. In če bi hotel kdo kupiti kaj semena, saj ga niti ne moreš blizu dobiti — na Dunaj moraš pisati ponj. Pa pravimo: moramo v Ameriko 1 Kdo začne? Za smeh in kratek čas. Pogovor iz volilne dobe (po muštiu rajnkega „Brenceljna"). Jaka: .Ti, Jože, na eno besedo! Ali bi ti tiščal za tako nevesto, ki je čez vrat v dolgeh?" Jože: »Ne bodi no — Jaka: Zakaj pa potem ti liberalci h—evi tako tišče* v deželno hišo, če je v nji na miljone dolgov, kakor pravijo?" Jože: .Jaz ne vem." Jaka,: .Jaz tudi ne. Čuden zagovor. Sodnik: .Sami lahko izprevidite, da vam je tatvina dokazana." Zato-ženec: .Gospod sodnik, jaz ne verjamem, da bi bil tatvino izvršil, kajti priče me niso več spoznale, pa tudi ukradenih reči niso pri meni našli. Zato mislim, da sem nekriv." Na plesu. Lajtnant: „Milostljiva grofica, Vi ste se torej rodili dne 15. novembra 1. 1854. To ste srečni!" — Grofica: .Zakaj?" — Lajtnant: .Ta dan je namreč tudi mene luč sveta zagledala!" Je že boljši. Učenec Mihec je bil več dni bolan. .Ali je tvoj brat Mihec že kaj boljši?" vpraša učitelj nekega dne v šoli Francko. „0. ja", pravi Francka, .danes je bil že tepen!" Vzdihljaj zidarja. .Kaj, šele pol treh?!.. Meni se zdi, da bo danes šele ob osmih šest!" Prvi bolnik. Mladi zdravnik: .Vendar enkrat en bolnik 1 Tega pa tudi ne ozdravim prej, dokler se ne oglasi drugi 1" Za drobne kosti. Otroci, kateri se branijo vživati ribje olje, imajo posebno radi Scottovo emulzijo iz ribjega olja. To je vzrok, da zdravniki priporočajo in zapisujejo Scottovo emulzijo mesto navadnega ribjega olja, ako je treba malim bolnikom sredstva, katero krepi kosti. — Velika hvala gre izborni sestavi Scottove emulzije, ker vsebuje ista take sestavine, katere tvorijo in krepijo kosti ter dajejo moč mlademu organizmu. Otročiči poskušajo kmalu poslavljati se na noge ter tudi v kratkem tekajo veseli semintja. Odločite se torej dajati tudi Vašim bledim, nežnim otročičem dobro, lahko prebavljivo Scottovo emulzijo, ker ista jih bo spremenila v rudečelične in vesele. Seveda samo Scottova emulzija in nobena druga. 3 Cena originalni steklenici S K 60 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 60 vin. v znamkah na SCOTT & i«)WNE, G. m. b. H., Dunaj, VII., in M sklicuje na ta