14. številka. Ljubljana, v četrtek 17. januvarja XVII. leto, 1884. §. 340 občnega sodnega reda v državnem zboru. —o.— Na dnevni red prihodnje seje državnega zbora postavljen je tudi predlog poslanca profesorja Richter-ja, da naj bi se odvzela OBtrost §. 340 občnega sodnega reda. Ta paragraf daje to-žitelju, dobivšemu pravdo, pravico, se konečuo potom eksekucije poplačati iz premičnega blaga dolžnikovega; le imenovati in zaznamovati mu je premičnine, s katerim ga je volja okoristiti se. Pri tem pa mu je vender paziti, da su ue dotakne tistih dolžnikovih reči, ki so načeloma zavarovane pred prepovedjo in mobilarno eksekueijo; dalje pa se tudi nikakor ne sme rubiti in prodajati neobhodno potrebno obleko in pa tisto orodje, s katerim si tak dolžnik za-se in zu svojo družino vsakdanjega kruha služi; vse drugo dolžnikovo blago pa, bodi mu sicer pri delu potrebno, bodi mu še tako v škodo in sramoto, ako se proda, mora se mu odvzeti, Če dru-zega ni, da bi se silnega terjavca plačalo. Jasno je, da je ta neusmiljeni paragraf že brez števila rodovin uničil, kolikor je le človeško rodo-vioo uničiti možno! Zavoljo prave malenkosti se je porušila rodovina za rodovi do, a kako težko je zopet postaviti nazaj to poslopje, ki se imenuje rodovina človeška ! Država, ki je stotino let to gledala in trpela, bila je v istini dan na da u kakor tinta gospodinja, ki je zaklala kokoš, da iz nje dobi drobno jajce! Trdosrčni oderuh je v zavetji onega paragrafa prišel v uborno sobo in tu pograbil in odnesel vse, tudi tisto, kar privolimo svojemu živin četu. Uborno ležišče, kar sirote imeuajejo postelj, lahko je odnesel z zadnje bilko slame vred in mož, upehan od dnevnega trdega dela počitka željan nema, kamor bi položil s\ojo glavo, žena nema, kamor bi položila novorojeno dete, mati ne, da bi na postelji umirajočemu otroku zatisuiia oči. — Kaj boče početi kmet vzpomladi, ko je treba obdelovati polje, a so m u malo poprej potegnili vso živino iz hleva? Ali naj polje proda, ali je pa zastavit gre? če je prvo, mu živine že danes treba ni, če drugo, mu je pa morda tudi že čez leto in dan treba ne bo. Da je tudi to jeden i zrne j tistih upijočib uzro-kov, ki nam razjedajo in izpodjedajo kmetski stan, kdo tega ne ve V LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. iDaUe,) Temeljito in jedrnato, Bkratka dobre uvodne člitnke spisovati je silno težavno. Njih spisovatelju je pred vsem treba obširnih državozoauskih, zgodovinskih in statističnih vednosti), potem mora znati dobro pregledati in pi a v razumt ti dejanske razmere javnega življenja; ko hitro se a rečenimi lastnostmi strinja še nekaj živahnega duha, bode dotičnik brez posebne težave uzorni spisovatelj uvodnih Člankov. Spretnemu člankopisatelju ni treba biti niti uradnik niti učitelj, niti odvetnik niti beležnik, kajti nobeno teh opravil mu ne podeluje prej zazuamenovanih lastnostij. Pri takem delu ne zadostuje, da kaka plitva uradniška duša brez vseh potrebnih vednostij oholo poudarja, mi jih lehko spisujemo, ker „smo od peresa". Zato so pa članki teh „samoveščih" ljudij od peresa tako plitvi in puhli, večinoma le kup praznih besedij, res pravi pravcati sinovi njih očeta. Prej se je treba učiti, temeljito in obširno A Ako tedaj pogledamo na dno žalostnim prikaznim, ki se nam v našej ožjej in širšej domovini od dne do dne kažejo mnogobrojniše in nevarniše, koliko njih je pognalo naravnost iz te stroge določbe o naših postavah! Ako s človeka strgajo vse, mu vzamejo iz rok zadajo moć, tisto majhno moč, s katero se je že vzdržal na površji življenja, vzdržal se z velikim naporom, a v vednem strahu in upu, saj se potem ni Čuditi, da se nesrečnega moža polasti skrajni obup, ki mu v roko potisne smrt ali zločin. Pretirano pa bi bilo, vso rešitev in pomoč človeka zidati in naslanjati na njegov duševni pogum, ali pa fatalistično misliti, da ga nepričakovan, srečen slučaj dvigne iz temin uboštva in siromaštva. Le redko, zelo redko se zgodi, da bi se hiša, ki je zavoljo stroge naše mobilarne eksekucije prišlo na beraško palico, Se opomogla, da bi si še ustvarila ognjišče domače, tisto redišče, na katerem visijo vse dobrote domače vzgoje, vsi pogoji rednega dela in častnega življenja. Naj nihče ne ugovarja, da so ti žalostni nasledki največkrat le zaslužena kazen, potrebna pokora za dolžnikove grehe. Res je to, da marsikatera družina pade zavoljo zaprav-Ijivoati, lahkomišljenosti, pijančevanja in družili tacih pogubljenih strastij, da jo zbog teh slabih lastnostij pokoplje ravno njena glava; ali pomisliti je, da ne-srečua kazen ne zadene le očeta, moža, ki jo je zaslužil in jo še prenesti more, nego on potegne za seboj tudi svojo ženo, svoje otroke, tako da ni samo on zgubljen za človeško družbo, temveč tudi cela njegova obitelj. In tega pač človek v lice človeku odobravati ne more, zlasti ker ni nič nenavadnega, da pohištvo, ki je pač še v stanu spominjati na Človeško bivališče in človeške odnošaje, da to pohištvo prodano niti ne poplača stroškov eksekucije, katero pa je vender v smislu §. 340 o. s. r. terjati smel trdosrčni upnik ! Država, ki se hoče razvijati in pro-cvetati, gledati mora, da se jej tudi najslabša moč ne pogubi, temveč skrbeti jej je, da ta moč dobiva podpore in krepila, da je čedalje močnejša in zdat-nejša. Državna rezona veli, da se posamičnemu in vkupnemu rodbinskemu življenju zmirom toliko kapljic krvi pusti, da popolnem ne ugasue in mu je še mogoče, pridobiti si novih pritokov. S tem pa, da se eksisteneijam jemlje za življenje najpotrebniše in se jih tako uničuje, s tem se v državi ne nabira in učiti, globoko premišljevati razmere iu vprašanja političnega življenja narodov, s kratka, treba je znati nekaj več nego lešnike treti in orehe robkati, potem lahko mirnega srca poprimemo pero ter rojakom pojasnujemo zamotana vprašauja sedanjega javnega življenja. Resno je sedanje javno življenje našega naroda, resno in trezno mora tudi vsak časopis — če je res glasilo narodovo — pretresati vsa naroda dotikajoča se vprašanja. Nespametnih in nevedmh glumačev pa narodu ni tieba v resnem časopisu. Najkoristneje bi bilu narodu, da bi za zmirom utihnil časopis, ki „■/.daj jezi se in priduSa, ker ga nikdo ne posluša, ker ni abotnoati tak' debele, da bi v svoje je ne vzel predele; ker ni je sleparije tak' kosmate, tak' grde in robate, da bi lačenberger je ue zagovarjal, In svetu jo za resnico prestvarjal. („Škrat" in »Bre&OelJ'1.) O dopisih v slovenskih Časopisih smo govorili že na drugem mestu toli obširno, da bi bilo odveč, tukaj znova jih poudarjuti. Tukaj le omenimo jeduo hibo, ki smo jo parkrat v đ&jj zapazovali Bile množi le mrtvilo, nego, kar je še hujše, vzgojuje se jej nesrečni in obupni proletarijat, kateremu konečoo tudi ni veliko do urejene človeške dražbe, katera njemu, človeku živet« ne da. Z veseljem nam je tedaj pozdravljati potrebno ljudomilemu duhu časa primerno izpremembo, katera ima po omenjenem predlogu mobilarno ekseku-cijo tako omejiti, da se v bodoče poleg najpotreb-nišega orodja ne sme rubiti in prodajati tudi najpotrebniše pohištvo, zlasti potrebno perilo, postelj, posodo in drugo tako, dalje ne živino, kolikor jo je potreba za obdelovanje polja in sploh za kmetijstvo, tudi ne seno, kolikor ga ostala živina porabi v štirih tednih; slednjič se zarubljeno premičnino nema eksekutivno prodati, če se Že naprej vidi, da bi skupilo niti za stroške prodaje ne zadostovalo. Ako se ta izprememba uvrsti mej določbe našega občnega sodnega reda, tega stoletnega častitljivega in intere-santnega mozaika, bode to le lepo in velika dobrota za ubožno ljudstvo prebivalstva avstrijskega. Oziri, iz katerih se je davno ali nedavno omejila ekseku-cija proti civilnim in vojaškim uradnikom, proti delavcem in poslom itd., ti oziri bi se dali deloma tudi navesti tukaj, kjer velja za širne kroge, za kmetski stan odstraniti neopravičeno neprimero našega eksekutivnega postopka. Toliko pa je vsak Človek v Avstriji razvil se in napredoval, da brez strehe, brez bivališča s še tako ubornim pohištvom živeti ne more, in človeško družino, ki bi tavala mej Štirimi golimi stenami, si je v 19. stoletji že težko misliti! Ne da se tajiti, da se bode tudi pri tej izpre-membi slabe strani iskalo, našlo in poudarjalo. Liberalno nemško časnikarstvo, ki svobodo tako razume, da jo sme drugim jemati, molči o Richterjevem predlogu ali pa straši ž njim, češ da je kapitalu nevaren. Ali vsakemu, kdor ve, za kaj se gre, je jasno, da se s tem predlogom ne ovira dela poštenega kapitala, nego delo tistega znanega kapitala, ki ae po velikih mestih na drobno ponuja s kazali: nGeld—Geld". Le tisto krščeno in nekrščeno židovstvo ima si obetati od večkrat omenjene izpremembe kaj Škode, katero siromaku daje posojila za visoke obresti, a ga konečno z vso silo brez usmiljenja do nazega sleče. Izrekala se bode tudi bojazen zlasti po deželi, so to popolnem osebne, kaj odurne zadeve. Vsak pametni čitatelj bi jih bil prej iskal v kakej sknvnej, prepovedanej chronique scandaleuse nego v javnem slovenskem časopisu. Rimska „acta diurna" neso Brnela nikdar kaj tacega prijavljati in sem od časa rimske oblasti minolo je mnogo stoletij, v katerih je tudi javna nravitost mnogo napredovala. Tej javnej uravitosti pa kar v zobe bi jejo omenjeni dopisi polni osebnih umaza-nosti. To so res osebnosti, ki nemajo s stvarjo, z javnostjo, z javnim političnim življenjem nikakoršne zaveze, nikakoršne dotike Drugače je z očitno sleparijo in vu'^arijo; te nikakor, nikjer in nikdar ne moremo ločiti od sleparja in volka; zato je kaj nespametno, da se slepar in volk silita v javno življenje; narodu so taki ljudje v največo Škodo in sramoto, zato se jih mora vselej braniti, 'i jih v tmino in zatuhle kote zavračati, kjer bi i ueli celo hvaležni biti ljudem, da jih ne tirajo v javnost. Prej omenjene besede pa nikakor ne zagovarjajo onih osebnih umazanostij, raznih človeških slabostij. Kdo je popolnem brez njih? Pisatelj tega podlistka je tudi v takih stvareh tako natančen, d* bi (ko bi mu bilo mogoče) iz našega javnega živ- da bo kmetski kredit hudo opešal, ker se posojeni denar ne bude mogel iztirjati iz kmetovega blaga. Ali pomisliti je, da kmet velikokrat kredita išče, ker ga jako lehko dobi, in tudi tu je gotovo, da nova izprememba le tistemu ne bo po godu, ki si iz kredita denar dela. Ta bojazen bode s časom izginila, kmetskemu stanu se najbujfe zgoditi ne bo moglo, v najhujšem slučaji si bode Se lehko opomogel, plačeval bo svoje dolgove, a kmetijstvo pri tem ne bode trpelo. Omejitev mobilarne eksekucije v naznačenem smislu imeti jo davno kapitalistični in sebični državi Angleška in Amerika; če zbog nje narodsko gospodarstvo v teh bogatih državah ni kvare trpelo, bati se je tega tem manj v Avstriji. In upanje je opravičeno, da bode taka izprememba §. 340. o. s. r. narodom avstrijskim v veliko srečo in čast, ter da bode tudi silnemu socijalnemu vprašanju izdela vsaj jedno želo. Podlost irredente. Koncem preteklega leta v 28. dan decembra, na obletnico Oberdankove smrti dobil je nas mini-sterski predsednik grof Taaffo iz Rima čudno, z besedami „Fascio della democrazia" podpisano pismo, v katerem je bilo 1280 frankov v bankoveih. V pismu je povedauo, da se je vsota nabrala od 35.000 Italijanov po doneskih po 5 „centisimov" in da ima namen, povrniti Avstriji stroške, katere je izdala v to svrho, da bi zatrla irredento. V tej vsoti je posebe poudarjanih 187 frankov GO cent za stroške, ko so Oberdanka obesili. Grof Taaffe izročil je omenjeno vsoto italijanskemu poslaništvu na Dunaji. Ne treba naglašati, kako razžaljiv je ta čin za nas, kako predrzni so voditelji irredente, a ta slučaj nam kaže, da irredenta kljubu prijateljskim razmeram mej Avstrijo in Italijo oholo dviguje svojo glavo, da v Italiji navzlic mnogim in opetovanim zatrjevanjem ni vse, kakor bi moralo in moglo biti, da morajo naši državniki paznim okom motriti razmere v sosednej kraljevini, kajti pogodbe skleneue in pisane nerazrušljive so le tedaj, kadar imajo svoj izvor, svojo zaslombo v vsem narodu, brez izjeme. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17. januvarja. Poslanca Lienbacher in Fuchs sta izdala povabilo za osnovanje agrarnega kluba v državnem zboru. V tem povabilu pravita, da se volilni redi za državni zbor in deželne zbore opirajo na načelo zastopstva interesov. Interesi, katere imajo poslanci zastopati v zbornici, dele so v nravnoverske, pravne, gospodarske in narodne. Vendar se poslanci, ko stopijo v državni zbor in deželne zbore, združijo v skupine po političnih in narodnih motivih, ne pa po gospodarskih, Četudi so mnogokrat samo radi poslednjih dobili svoj mandat, in so ravno gospodarski interesi taki, da bi poslanci raznih klubov, kar se tiče teh, s popolnem sporazumljenjem lahko delovali. In najvažnejši gospodarski interesi so agrarni . kmetij ki > Žito je potreba, da se ustanovi posebni agrarni klub, kar je tudi mogoče, kar kaže, to da se je že pri ustunovljenji agrarnih društev na Sol-nograškem oglasilo več tisoč članov raznih političnih strank, kateri so zdaj stvarno in složno posvetujejo ljenja porinil vse one može, ki kažejo grde osobne madeže na sebi. A svet je privajen soditi milostlji-vejše ter prezirati take osebne napake, da Bvet celo zaupanje skazuje nekaterim osebno omadeževanim možem, ko hitro so v drugih stvareh res značajni in pošteni. Zato pravim, da je strahovito grdo, prav surovo v javnost, v časopise tirati take osebno napake, ki nemajo z javnim življenjem prav nič opraviti. Pri takih slučajih bo nesem čudil toliko dopisnikom; čudil sem se tembolj urednikom dotičnih noviu, da so sprejemali osobne umazano3ti v Časopisne predele. Takta, takta je treba, (zlatega konja za dobro slovensko besedo)! Hvala Bogu, se ta grda hiba še ni toliko urinila v slovensko časopisje, mej širokoustnimi Nemci so jo vzgojili v posebno stroko, rekše „Iievolverprcsse"; mi Slovenci še primernega izraza za to nemamo; tem izobraženim Nemcem, ki so pri vseh narodih vso inteligenco in ves kapital v zakup vzeli, pa še „revolverpresse" ni zadostovala in v državnem zboru jim je neki poslanec ustvaril nKanonenpresseu, ki si v velikej meri polni žep z onimi osebnimi umazanostmi. Pohujšanje sicer mora biti, a gorje tistemu, o kmetijskih interesih. Poslancem pa, ki pristopijo k temu klubu, ni treba izstopiti iz drugih političnih in narodnih klubov. — Češki listi obsojujejo to početje, ker se to povabilo ni doposlalo tudi poljskemu klubu in mislijo, ua s tem hoče Lienbacher samo razdor sejati mej desnico. Euqueta za reformo kmetijskega pouka na Ćeakein, katero je sklical deželni kulturni svet snide se zopet v dan 16. in 17. t. m., da bode nadaljevala svoja posvetovanja. Za podlago tem bosta dva referata: prvi, katerega je izdelal ravnatelj kraljeve češke višje deželne kmetijske šole Franc Dorre, predlaga, da se češki višji kmetijski šoli, kakeršni Bti v Taboru in Teschenu spremeniti v „ kmetijsko akademijo", kakeršno so v Nemčiji. Učni kurz trajal bode dve leti, in pri vzprejemu se bode zahtevalo maturno spričevalo gimnazije ali realke, od izrednih slušateljev se pa ta pogojne bode zahteval. Drugo poročilo, katero je izdelal potovalni kmetijski učitelj Tekly govori o ustanovitvi posebnih učnih kur-zov /a kmetske dekle in gospodinje, kakeršni so že dalj časa na Wilrtemberškem, nekaj let pa že tudi na Koroškem in Gališkem. Prvo poročilo pisano je v nemščini, poslednje v češčini. — Pri generalnem zboru staročeskega kluba v Pragi naglašal je Zeit-hamer pri pogledu na prošlo leto, da je organizacija v večih ozirih oslabela in jo bode treba utrditi. Napaka bi bila pregledovati hibe pri raznih volitvah, ter bo treba gledati, da bo odpravi vsak razpor v češkem taboru. Druga naloga je podpora čeških poslancev, katerim se očita, da so premalo dosegli. Res da bi bilo včasih malo več odločnosti želeti, a pomisliti se pa tudi mora, da so Čehi le del velike politične stranke, ki dela večino državnega zbora, vlada pa tudi ni naše krvi, mi jo podpiramo, pa ne iudentifkirano se ž njo. Pri nas je drugače, kakor na Ogerskem, kjer je vlada izšla iz jedne politične stranke; pri nas o parlamentarnej vladi ni govoriti. Mi tedaj moramo računiti z vladnimi elementi in z nečeškiini elementi v parlamentarni večini. Zeithamer se je nadalje izrekel proti državnemu jeziku in delitvi češke dežele. Čehi se pa morajo zadovoljiti z začetkom volilne reforme; kar se je do zdaj v tem oziru storilo, ne sme ostati poslednji korak. Ko dobimo pravičui volilni red, se bode vtrdila večina in delala z boljšim vspehom. V dan 22. januvarja snide se v Levovu zbor rusinske duhovščine, da se posvetuje o urav-nanji bire. Sicer se pa sodi, da se bode ta zbor bavil tudi z drugimi političnimi vprašanji. Rusinski list „Slovo" piše o tem nedavno v nekem članku, katerega sklepa s sledečimi besedami: „V Galiciji živi poltretji milijon Poljakov, ki imajo 4 škofe. Tudi za Rusine, katerih tu živi isto število, morale bi iz pravičnosti ustanoviti se štiri škofije in sicer v Levovu, Stanislavu, Przemyslu in Belci. Poljaki imajo dve vseučilišči in mnogo gimnazij, moralo bi se tedaj tudi za Rusine, ki plačujejo 25 milijonov davka ustanoviti posebno vseučilišče, kakor za Čehe v Pragi. Nadalje naj se osnujejo kmetijske Šole v Levovu, Piv.einv.slu, Šamboru, Strvju in Sanoku, na Levov jkem vseučilišči naj se razlaga tudi dogmatika in pastirska pedagogika v rusinskem jeziku. Noben Rusin bi se ne smel siliti pri sodišči govoriti v drugem jeziku. Poljaki imajo dva ministra in več sekcij skih šefov, tudi Rusini bi morali imeti svoje zastopnike pri centraluej vladi. Tudi bi morala rusinska duhovščina imeti pravico voliti svoje zastopnike v postavodajalne zbore, kakor veleposestniki in kupčij ske zbornice." Četudi se ne more odrekati pravičnost tem zahtevam vender se uani zdi, da Rusini preveč zahtevajo na jeieiikrat. V predvčerajšnjej seji hrvatskega sabora govorila sta Vojuovič in Gjurković. Prvi našteva razna narušenja ustave, odkar obstoji ogersko hrvatska pogodba, pravi, d* je vpliv ogerskega finančnega ministra neopravičen, da se je Hrvatska prezirala pri iuvestirauji, ter nove železuice samo škodujejo Hrvatskoj. Ogri pravijo, da ima Hrvatska ki pohujšanje daje; bolje bi bilo, da--pravi sv. pismo. Zato ne moremo dosta ostro obsoditi nemarnega in nevestnega pisatelja in ureditelja, ki take grde umazanosti, take osebne slabosti in napake po časopisih občinstvu prijavljata. S takimi stvarmi se v političnem življenji ne dokaže ničesar, le svet se pohujšuje, zlasti mladina, jedina nada boljše naše bodočnosti, da se izrazim z besedami prestavnega Lamartina. S takimi osobnimi napadi časnikar nameruje pokončati le osobo nasprotnega mu politika; nikakor mu pa ni spodkopal njegovih morebiti kaj zdravih političnih načel, političnih načel, ki jih morebiti odobruje večina skupnega naroda. S takim umazanim orožjem bojevati se zoper političnega nasprotnika, je tudi kaj nepošteno, je prav hudičevo za vsakega časnikarja, ker vsak pametni človek sprevidi, da se nasprotnik z jednakim orožjem v časopisu braniti ne more, ali tudi braniti neče. Iu ko bi se hutel, kam bi zašlo slovensko časopisje? Odgovor temu vprašanju radi prepuščamo slovenskemu čitateljstvu. Zato bi imela biti uredniku vsakega slovenskega lista sveta dolžnost, da bi vse take stvari, ki količkaj cikajo na osebne človeško slabosti, krepko in dosledno zavračal iz pet milijonov deficita, on pa misli, da če Srbija in druge male države morejo izhajati, bi tudi Hrvatska, le popolnejša avtonomija naj se jej da. Drugi govornik se pa pritožuje, da se vse preveč meša v politiko, politični boji so že okužili vse kroge, to pa more samo pokopati domovino. On je proti izstopu iz državnega zbora in proti Taakej adresi, kakor tudi proti prepolnej avtonomiji. — Včeraj bilo je poslopje deželnega zbora od vseh strani obstra-ženo z žandarji in policijo. Pri uhodu stali so mestni glavar Zorac, policijski komisar Vidović, jeden uradnik kvesture deželnega sabora. Ko je ob 10. uri prišel Starčević, se mu je uhod zabranil. V začetku seje je interpeloval Baršič, zakaj se je zabranil Star-čeviću uhod v poslopje deželnege sabora, ker mu je po zborničnem redu prepovedano samo udeleževati se sej, nikakor pa ne posvetovanj v klubih. Zato je ta razsodba bila nezakonita. Predsednik mu je odgovoril, da je to zato zaukazal, ker je zvedel od interpelauta samega, da bode Starčević vsekako prišel k današnjej seji; hotel je samo zabraniti še večji škandal. % unij« države. Srbski kralj je vzprejel ob Novem letu (po pravoslavnem koledarji) v svojej kraljevej palači diplomate, ministre in druge dostojanstvenike. Samo ruskega poslanika Persijanija ni bilo, zakaj je izostal se ne ve. Ko je bil Katkov nedavno v Petrogradu se je govorilo, da se je zameril carju. Govorili so, da je car imenoval napade Katkova na finaučne operacije ministra Bunge nepatrijotične in škodljive kreditu Rusije, ter da je obiak svojega nekdanjega učitelja naravnost zavrnil. To se z začetka ni verjelo ; zdaj se pa, ko „Praviteljstveni Vjestnik" naravnost pobija Katkova napade, dozdeva ta govorica mnogo verjetnejša, in Katkov kot posvetovalec krone zgubil je jako mnogo veljave. Katkov hoče še jedenkrat priti k carju, da se opraviči. — Kakor < Jaze 11-j de Lausanne javlja odpotoval je ruski minister vnanjih zadev Giers včeraj iz Montreux-a, in podal se v Freiburg, kjer je prenočil. Danes pride v Stuttgart, od tam pa odide na Dunaj. Spremljata ga njegov ein Konstantin in poslaniški svetnik v Londonu, knez Cantacuzene. Vsi bolgarski listi, ki izhajajo v VzliodneJ Itumeliji zahtevajo, da se ta dežela združi z Bolgarijo zdaj, ko poteče petletni obrok Vogoride-sovega gouvernerstva. Predvčerajšnji francoski ministerski sovet se je posvetoval o budgetu za prihodnje leto in sklenil, da se stroški vseh ministerstev kolikor se da znižajo. — Telegrami admirala Couberta iz Han-noia dne 8. in 9. t. m. javljajo, da se pomorski roparji prikazujejo v manjšem številu, odkar je vzet Sontay v okrožji Hanoiškem in Haiphonskem. „Črni prapori" zažgali so več sel na levem bregu Črne reke. Pošiljajo se pogostem rekognosciranja proti temu kraju. Telegram poslanika Tricou iz I lin; poroča, da ga je mladi kralj prijazno vzprejel in mu naročil sporočiti njega prijaznost in udanost franco-skej vladi, in obljubil je držati se s Francijo sklenjene pogodbe vender se nadeja, da bode francoska vlada omehčala trde pogoje l Kralj je še le petnajst let star, ime mu je Kienphur. Vlado zdaj vodi bivši finančni miuister in provzročitelj najnovejših uporov. Zdaj se pa vidi, da je pripravljen ubogati Fraucijo. — Kitajski poslanik Tseng ni prišel v Pariz, on je še vedno ua Angleškem. Niti angleška vlada niti angleški listi neso z egiptovskim ministerskim predsednikom Nubar pašo nič kaj zadovoljni. Vlada se boji kakih intrig novega ministerskega predsednika s Turčijo, morda tudi s Francijo, ki bi utegnile prepreči angleške namere. Listi se pa jeze nanj, ker sodijo, da dela na to, da bi se zopet ustanovila angleško-francoska I kontrola. — Za varstvo trgovinskih interesov v Su-I danu podpisuje se neka peticija na podkralja in predalov svojih novin. Zasledoval sem tudi, da za tako umazano orožje grabijo le nesramne čleve in oholi puhleži, ki ne poznajo drugih pametnih razlogov, s katertmi bi svojega protivnika v kozji rog uganjali; le redkoma politična strast nekatere bolj plitve pisatelje toliko zaslepi, da kot besneži mahajo okoli sebe ter udrihajo tudi s prej zaznameoo-vanim umazanim orožjem. Razumni čitatelji in razsodni politiki na prvi hip spoznajo to uičevo bojevanje, ki pa nravitosti skupnega naroda siluo škoduje; spodjeda mu zaupanje v vse svoje voditelje. Prav zlobni, prav — — — a zadosti, ker vem, g. urednik, da mi bodete že tako prečrtali zadnje ostre besede, ter me pri bodoči tihi maši znova karali, da imam „tako neusmiljeno grozno pero". Naj le sega vsaka beseda do kosti; moj namen je pač pokazati razne hibe v našem časopisji in že začetkom sem poudarjal, da se ne bodem sladkal in lizal nobenemu časnikarju. Kdor pa hoče hibe nase obračati, po volji naj mu bode. Pomisli naj, kako imenitna stvar je narodu njegovo časopisje, kako sveta stvar mu je in „sveti stvari, pravi pesnik, sveto služimo!" (Daljo prih.) evropske generalne konzule, v katerej se protestuje proti temu, da bi se ostavit Sudan, kajti letni uvoz v Sudan znača nad 2 milijona, izvoz pa nad 11 milijonov, tam je 15.000 kristjanov in 40.000 Egipčanov, 10O0 evropskih in 3000 egiptovskih trgovinskih hiš. — „Reut. Bur." javlja se iz Suakina, da je Backer-paša vrnil se iz Massauah v Suakim, da priredi vse, da se preloži glavno središče vojnih operacij iz Suakima v Massauah. — Polkovnik Zo-hrab podal se je v Carigrad, da nabere 1000 Albancev za egiptovsko vojsko. — Pri nekem meetingu v Nevvcastlu je predvčerajšnjim angleški finančni minister izjavil, da vlada zaradi kolere in pobitja Hick-paše ni mogla umakniti svojih čet iz Egipta. Vlada Egipta ne more prepustiti anarhiji. Naloga vlade bila je težja, nego se je mislilo, vender se ni nič takega prigodilo, da bi se ta naloga ne dala s časom iu potrpežljivostjo rešiti. Dopisi. ■z gradišča 16. januvarja. [Izviren dopis.] „Lo začniva pri Homeri; Prosil reva dni je stare, Mraz Ovida v Pontu tare" itd. Tako opisuje neumrli Preširen pevčevo osodo. Ko te besede bfirem, spominam se siromaka pevca v — Ljubljani. Bog ga je duševno bogato obdaril, a materijalno popolno zanemaril. Nima svoje strehe, ne imetka, ne službe. Poleg tega ubogi trpin ne more ganiti z mesta brez ljudske pripomoči, ker so mu udje malega ohromljeni! Tare ga reva, mraz in glad. Jaz sem ga sicer o neki priliki blizu tako-le tolažil: „Naldiil ti sicer je neba vladar Telesnih slabosti in srčnih britkiisti; A dal ti za t6 je duševnih kreposti, Podaril ti petja nebeški jo dar. Ko tare te teza vov in ran, Naj petja nebeški glas te tolaži, Da v bolnem telesi duh močan Lehko prebiva, — ti svćtu dokaži J" A sam Bpoznam, da trpljenje, revščina, stradanje Človeku pristrižeta peruti ter mu zavirajo krepak vzlet. Mnogo nam je sicer ta siromak pesnik že lepih pesmic podaril, pa uverjen sem, da bi jih Se več in lepših, ako bi bil zavarovan vsaj zoper stradanje. Slovenci imamo navado dajati zaslužnim pisateljem kamnate spomenike na — grob; bolje bi bilo dati jim, ako so v takib žalostnih razmerah, kot pesnik, ki ga jaz imam v mislih, — toliko kruha v — življenji. Jaz nikomur nič ne očitam: nekateri so za ubozega pevca že nekaj storili, drugi mu pomagati ne morejo, a tretji za njegovo britko osodo ne vedo, ali pa se ga ne spomnijo pri obilosti svojih opravkov. In te zadnje opozarjam nanj! — Zlasti naj se blagovolijo spomniti pisatelji in lastniki slovenskih listov svojega sotrudnika iu tovariša ter naj mu vsaj premožnejši prepuste del svojih nagrad. Konečni beseda velja najpremožnejšemu iu najsrečnejšemu vseh slovenskih pisateljev, g. J. Kersniku, možu, ki je brez dvojbe plemenitega srca. Jaz dobro vem, da je on prevzel lastništvo „Zvouovo" iz blažega namenu, da bi „Zvon" podpiral in zakla-dal, ako bi to zahtevale neugodne razmere. „Zvon" zdaj trdno stoji iu delavcem in lastnikom celo nekaj nese. Kakor je tedaj imenovaui gospod prevzel lastništvo iz plemenitega numena, naj ga na to iskreuo prošnjo blagovoli odstopiti še iz plemenitejšega siromaku — pevcu — J. Cimpermanu. S. Gregorčič. Iz Maribora 15. jan. [Izv. dop.] Govoreč na tem mestu o nunskej šoli pri sv. Petru nižje Maribora, smo naglaševali, da se dekleta v tej šoli premalo odgojujejo v iskrenem rodoljubji in da se prepovršno uie materinega jezika, ter smo to svojo trditev podpirali z dejanskimi dokazi. Dekleta se, prisvojivši si nekoliko nemščine, po dubu in srci skoraj čisto potuj čeua vračajo domov. To in le to Bmo poudarjali iu poudarjamo še danes. Ker pa gosp. zagovornik sicer marsikaj pripoveduje, o tem pa Bkoruj molči, tedaj sodimo, da je našpj izjavi pritrdil. Po nikomur se nam toliko rodovin ne po-tujči nego po ženskah. Ako že tedaj prihodnje matere učimo nemški, učimo jih vsaj tako, da se v tej nemščini ljubezen do inateriuščine, do domačega rodu ne utopi, temveč trudimo se ua vso moč odgojiti vrle in zavedne Slovenke. Dokler se bode pa nemščina čez potrebo pred slovenščino poveličevala, dokler se bode otrokom po raznih načinih vcepaval tuji duh, dokler se dekleta ne bodo odlikovale po lepi slovenski besedi v govoru in pisavi, pa tudi po svojem vzglednem domoljubji, tako dolgo — ponov- Ijamo še jedenkrat — bodo te šole našemu narodnemu principu več škodovale nego koristile. — Da so se rami nadzorniki o šoli pohvalno izrazili, to našo trditev le podpira, vsaj vender vemo, katere šole se pri nas posebno hvalijo, kar se Še več čita, na to ne bomo odgovarjali, ker se ničesar ne dokazuje proti repici naše izjave. Domače stvari. — (Gosp. Anton Žuža), kanonik v Laškem trgu obolel je tako nevarno, da se je pri visokej nje-govej starosti bati najhujšega. — („Obrtnika") izšla je včeraj prva letošnja številka iu opravičuje popolnem oceno, izrečeno v našem podlistku. Vsebina: K novemu letu. — Ali je potreben obrtnikom lastni časnik? — Pre-skrbljenje delavcev. — O komunizmu in socijalizmu. — Razne stvari. — List, izhajajoč v 16. dan vsa-cega meseca, prinaša na 8 straneh obilo in prav umestnega gradiva. Ker je cena samo 1 gld. 80 kr. za vse leto, 90 kr. za pol leta, si ga lahko vsak naroČi. Naročnina naj se pošilja uredništvu, ali pa na tiskarno gg. Klein iu Kovač v Ljubljani. — (Ledeuica v Ljubljanskoj klavnici) napolnjuje se sedaj po uaročilu mestnega magistrata, oziroma g. župana G rac* se Ilija na željo Ljubljanskih mesarjev zopet z ledom, kar se lansko leto ni zgodilo, ker so je led zalagau v ledenico mestne klavnice v prekratkem času stajal, tako da so bili vsi za led izdani stroški zamau. Letos je namreč praktični podžupan g.Fortuna, nasvetoval jako praktične, se ve da le začusne poprave pri ledenici, po katerih se vsaj deloma odstranijo prejšnje po samoglavnosti bivšega inženirja VVagnerja pri zidanji ledenice napravljene napake, tako, da se sme upati, da bode ledenica v mestnej klavnici mnogo dalje ohranila led, nego do sedaj. Mesarji Ljubljanski so s tem naročilom mestnega magistrata jako zadovoljni, ker jim gre kot poštenim obrtnikom le zato, da prodajajo občinstvu lepo ohranjeno in zdravo meso, kar je pa le v klavničui ledenici možno. — (Občni zbor mesarske zadruge) včeraj popoludue bil je jako mnogobrojno obiskan. Kot vladni komisar bil je navzoč mestni komisar g. To me c. Predstojnik mesarske zadruge g. Štrukelj pozdravil je v slovenskem govoru zbrane ude in razložil namen občnega zbora. Potem so se obravnavala in vzprejela pravila za mesarsko zadrugo, kakor je iste pri prvem občnem zboru izvoljeni odbor sestavil. Veliki mesarji plačali bodo upisnine v zudrugo 10 gld., manjši 6 gld., tisti pa, ki koljejo prav malo živine 3 gld. Vseh mestnih mesarjev je nad osemdeset. Obravnave vršile so se seveda le v slovenskem jeziku, kakor so tudi pravila le slovenski sestavljena. Pred zborovanjem poprijel je hišni posestnik in mesar Franc Slovša besedo in prav krepko priporočal mesarjem naročiti si „Obrtnika" uaglašaje, da sloveuski obrtniki morajo z vsemi močmi podpirati, da se ohrani slovensko njih glasilo. Takoj se je razen starih naročnikov, katerih je precejšno število mej Ljubljanskimi mesarji, oglasilo še deset novih naročnikov na „Obrtuika" kateri so tudi precej celoletno naročnino plačali. Prav tako! Naj bi drugi obrtniki posnemali Ljubljanske mesarje! — (Gosp. L oseh ni g), katerega so uemšku-tarji kandidatom postavili proti gosp. Bo zidar u llaiču, propalje v svojej lastuej občini pri Št, Janži oa Dravskem polji, akoravno je bil perovodja in je sam sebi dal glas. Izvoljeni so kot volilni možje trije narodnjaki: Fran Ogrizek, Jakob Golob in Jakob Šolar. — (Gosp. Blaž Šterabov,) duhovnik Ljubljanske škofije vzprejet je v škofijo Zagrebško in postal je kuplau v Kaminskem iu Karlovškem okraji. — (V it. 12. „Slovenskega Naroda") je mej „domačimi stvarmi" omenjeno o nekim nesrečnežu, ki so ga 14. t. m. tik železniškega tira na Plauinskej postaji „hudo ranjenega11 iu vsega „zmerzkga" našli. Temu je bil on sam kriv, kajti skočil je iz že vozečega vlaka v pijauosti in se nekoliko na gli vi ranil. Ko so ga v Postojiuo pripeljali bil je še ravno tako zmrzel, a no toliao od mraza kot od pijače. Ko je tukaj na postaji že več ur na zraku ležal, se je še le nekoliko otajal; pobit je bil pa malo. Izročen je bil zavoljo svoje lastue malomarnosti političui oblasti v kaznovanje. Zdravuika ni bilo nič treba. Bil je iz Postojiuske okolice doma, iu se že zdaj prav dobro počuti na svojem domu. — („Tržaški Sokol.") V odborovej seji dne 15. t. m. bil je izvoljen podstarosto gosp. dr. Longhino, tajnikom g. Josip Drašil, blagajnikom gosp. Fran Kalister. — Društvo priredi v 26. dan t. m. velik plen, na 26. dan februvarja pa „plesnu krabuljnu zabavu". Obekrati v salonu „Monte Verde". Začetek ob 0. uri. Ustopnica za osobo 1 gld., za obitelj 2 gld. — („Zlata Praha") je brez ugovora najlepši slovanski ilustrovani list, kar jih v Avstriji izhaja. Slike so izvirne in tako umeteijno izdelane, da se smejo v spored staviti z najlepšimi nemškimi, vsebina, tisk, papir vse kaže solidnost podjetja. V ravno doslej nam 3. številki dopada nam mej slikami posebno portre znanega skladatelja Bedficha Smetane. Ta lesorez je uprav mojsterski izdelan. BZlata Praha" izhaja vsaki petek, na 12 straneh velikega formata in stane za vse leto samo 9 gld., za pol leta 4 gld. 60 kr. Jako koristno in potrebno bi bilo, ko bi nekateri nadih razumnikov, naša društva posegla po tem prelepem in jako spretno ure-dovanem listu. Vzajemnost slovanska ne bodi samo praznu fraza! — (Literarno-zabavno društvo „Triglav") ima svojo šesto redno zborovanje v petek dne 18. t. m. v gostilni pri „Bierjackel" in sicer ob 8. uri zvečer. Dnevni red : I. Prečitanje zapisnika. II. Poročilo odbora. III. Volitev odbora. IV. Razni predlogi. Gosti dobro došli! Odbor. — ( nČaro v n i k a" ,) prof. Wunniuk iz Amsterdama in Slovenec Zupan sta dala včeraj zvečer v čitalničnej restavraciji drugo bolj obiskovano predstavo, s katero je bi 'o občinstvo popolnem zadovoljno. Danes zjutraj odpotovala sta v Domžale in Kamnik. — (Razpisano je mesto) svetnika pri c. kr. nadsodniji v Gradci. Prošnje do konca t. m. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Zagreb 16. januvarja. Na Lončariča, ki je v deželnem zboru stavil predlog, da se Starčevič izključi, metali so na Jela čiče vem trgu jajca. Jedno osobo so prijeli. Zagreb 17. januvarja. Nevolja o insul-tovanji Lončareviča, ki je bilo brez dvojbe dogovorjeno, je splošna. V narodnem klubu se je ponavljaje razpravljalo vprašanje, bi li ne kazalo, deželni sabor prestaviti v Osek. Če se bodo skandali nadaljevali, utegne se to tudi zgoditi. Predsednik Krestić podal se je k banu, da v imenu zbora dobi zadoščenje od mesta. Metković 16. januvarja. Delo na že-lezničnej progi Metkevie-Mostar prične se v kratkem. Proga bode 40 kilometrov dolga in se ima že novembra t. 1. izročiti prometu. Spljet 1(>. januvarja. Ljudske šole, ki so bilo zaradi boleznij dva meseca zaprte, so se zopet otvorile. Linz 16. januvarja. V Hallstadtu udri se je plaz, ki je polomil gozd in zasul želez-nično progo 300 metrov na dolgo. Plaz je 15 metrov na debelo. Razne vesti. *(Dinamitua patrona vžepu). Na Starega leta dan sedelo jo v Bregenzu v gostilnici „Neue Weltu kakih petnajst osob, kar se zasliši silen pok, vse luči ugasnejo! Ko nazadnje preneso luč pokazal se je strašen prizor. V sobi stal je čevljar Joakim Eiusle; obleka je bila vsa strgana, kuža iu meso ua rokah in nogah na večjih mestih odrgneuo do kosti. Poleg njega bila so tla prebita, okna so bila razsuta v sobi ležali so razmetano deli stropa, polomljeni stoli, pobite steklenice in kozarci. Razen omenjenega čevljarja bili so ranjeni še trije fantje in krčmarjeva hči. In kaj je bil uzrok te nesreče? Einsle je svojej lahkomišljenosti imel v žepu dinamituo patrouo, kajti hotel je po tamošnjem deželnem običaji pozdraviti Novo leto s streljanjem. Zakaj da se je razpočila patrona se še ne ve. Einsle bode moral svojo lahkomišljenost poplačati z življenjem. * (Ženski v eli kan. ) V Londonu je nedavno umrla omožena žensk? po imenu Anua Djonne, ki je tehtala 200 angl. funtov, bila 9 čevljev visoka in okrog pasa je merila tri čevlje. Umrla je v 39. letu svoje starost1, TtiJcl: dne 15. januvarja. Pri Sionu : Krami i Dunaja. — Schroft iz Maribora. — Goritz iz Gradca. — Mihelčič iz Zagorja. — Hoffmanu iz 1'ulj.L. PriMi»U61: llochmuth, Schak z Dunaja. — Molino iz Kudoltbvegu. Pri » \ sirijske m vetmrji: Zagorjan iz Pudoba. — Forič iz Zagreba. Meteorologijo poročilo. J », z& 0"2° pod normalora. dne 17. januvarja t. i (Izvirno MlegrsJtab poročilo./ Papirna renta .... .....79 gld. Srebrna renta .... . . 80 „ Zlata renta..........100 , 6 „ marčna renta.........94 , Akcije narodne banko ......848 , Kreditne akcije...... . . 300 „ London . ..... 121 , Srebro............— „ Napol. . ........ C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4B/0 državno srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1864. 100 gld 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta H°/0..... 55 10 20 15 10 „ papirna renta 5°/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od.ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. -1 . 1 « zlati zast. listi . Prior, onlig. EHzabetine zapad, železnice Pri')r. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rndolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. y 5 >9 123 169 100 121 88 86 104 115 119 109 104 170 20 112 220 60'/, 71 30 20 70 40 75 90 75 25 50 25 Kupi se Meiiro pokladnica št. 3. Ponudbe naj so naznanijo administraciji „ Slovenskega Naroda*. (48—1) Zahvala. Pred nekaj leti je bila moja soproga močno bolna, tako da ni bilo nič več upanja, da ozdravi, pa okrajni zdravnik gosp. LuUofik Znlokar v Velikih Laščah se je toliko potrudil in jo tako vestno oskrblj val in zdravil, da je v kratkem času popolnem ozdravela. Tako sera tudi jaz dne 8. decembra p. I. močno zbolel na phnah, da kar dihati neseui mogel in sem previden s a v. zakramenti, vsak trenutek bil v strahu za svoje življenje. In nagla pomoč omenjenega gospoda zdravnika ti 11 je pripomogla, da zdaj zopet morem reči: „Uvala Bogtt, ili gen zopet pri dob eiu sdravji!" Za veatni trud in po moč pri mojej in moje sopruge bolezni, izrekam gospodu zdravniku a tem najtoplejšo zahvalo in ga kot izvedenega zdravnika priporočam vsem, kateri potrebujejo zdravniške pomoči. .T. t*l., (46) v. p. Hazglas. Davkoplučevalci se opozorujejo, da so obroki za uplačevanje cesnrskih davkov za 1. 1884. bledeči: 1. Sa zemljiški (gruntni) davek: vsak mesec do zadnjega dne meseca ; 2. za hišni davek: vsako četrtletje, in sicer: 1. februvarja, 1. maja. 1. julija in 1. oktobra; 3. za pridobninski davek (za patente): 1. januvarja in 1. julija; 4. za dohodninski davek: koncem vsacega četrtletja, in sicer do zadnjega dne marca, junija, septembra in decembra. Ako se ne upiačajo davki najdalje v 14 dneh po preteku teb obrokov, se računajo od dotičnih zneskov obresti, 4 tedne pozneje se pa izterjajo davki z eksekutivnim opomiuom, oziroma po ekse-kutivni rubežni. To se naznanja, da ve vsak ob pravem času uplačati svoj davek ter se izogibati eksekutivnemu izterjanju. Mestni magistrat v Ljubljani, v 2. dau januvarjt; 1884. (21—3) Župan: Grasselli. Slih pesnika S. Gregorčiča dobiva se na fin in moten papir tiskana v „Narodnoj tiskarni" — Cena 20 kr., po pošti 25 kr. E5000 1 (788—9) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 Kili. Storcli v Krnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Blesteča razpela j mojsterski plastično Izdelana, c*j ♦ dovito lepega vida etc.l I Ta razpela so pobarvana z x uovoiznajdenimi, izključno privi- * Icgiraniiui, po noel Hvetečiuil ♦ ae kristalnimi barvami, katere se T nikdar ne pokvarijo in se svetijo X tako, kakor kresnice o poletuej ♦ noči; v jednakem svitu in lepoti T blestijo tudi ta od nas iznajdena + ob H«bi NVetla razpela. Za briljantno svetlost se jamči. Cona jednomu gl. 2.50, iinejšemu gl. ll.7&9 izredno lepo izdelanemu gl. 5.—". Pošiljajo se za gotovino ali pa po poštnem povzetji. Dobivajo se jedino le pri Kliiigl-ii A Ilauinaiiu-ii na Dtiuaji, I., TcgotthofTstrasso 3. NB. O ponarojatvnh se svari; vsako naših novoizum-Ijenih blestečih razpel tiosi našo varstveno znamko x (K. & B, Wien). (750—5) Z Pri rudniku v Zagorji daje se restavracija v najem. Letna najemščina znaša 300 gld. — Kdor želi prevzeti in je oženjen, ter krčmar po obrtu, naj se obrne do 24. Januvarja ish ■ ua rudniško vodstvo v Zagorji, kjer se tudi izvedo na-tančneji pogoji. (49—1) M t—" O < O •« 3. (D IVI< tr O "i < a> C/l PT r Of k B 7 CD po ni t—i. CD imšk N «2. CD o f—■■ P CD os pel ■■■■■■■■■■BnHBHaBBI Novo otvorjena zaloga čevljev VVien, L, am Hof Nr. 5, pri 'Damen-Gltick! priporoča častitemu občinstvu iz najboljšega blagu i o' bWb>o lastni izdelek, vsake vrste za ^»spdilc. go»pe in otrok« na veliko izbero, nuje! Kautuejde narejeuu in po u ju i/jih ceuali. — Naročbe is provinci) meri in poprave so hitro izvrše. — Ilustriran cenik z navodom, po katerem lchko vsak sam nogo zmeri, pošlje se zastonj in franko. Schuh-Magazin „ziim I)amcn* bul.'Zin, rirttijo kri iu lehko odpravljajo bluto. Ni ga zdravila, ki bi bilo boljie in pri tom popolueu ueikodljivo zoper telesno sMrjftref/e« uživajo jih rudi tudi otroci. To pilo no odlikovano z Jako Svarji gotovi rlr vteh boleznij. Kor »o publudkorjone oaatnim pismom dvornraa avrtiilka J'ithtt. 0V Mm sfntt(Jica h lli jtitami vrljtt /.1 kr. — Zaviti-/.; onem nk,it{)ir nku]>aj, 1'JO pil, vclfa HDM / t/ld. a. t'. «K (708— 8) lOniO f Vnuka ikatljica, ki iii'iua liriiie : - t/tot/iekr zum |CllJK • /it ilif/i n Itiit/nilil in ua zadnjoj »tram /mu vtir*tvrnr -niimkf, Je jittiiarrjrmt, ter h varimo, naj ae ne _ _ kupuje. ^ ^£1 - £ h . f~, 1'azili *>• tnot-ii ttoltvo, tla kilo »»• i/uhi sltihtj/n. n/'u/>/i'r- •g'^'^^r^r^*-^ ^ »<'!/a ali flo skoilljini/n itihlka. Vnakdo nai UueĆIlO zahteva - /i ' {J KfUMtriinivilt l\li.;ul>rti niU jtil, to imajo na zavitku ter navodilu ■a rabo j>olf(f utojrrl ;>oi«. Glavna caloKa na Dumi ji: Apotheke ,9aum UciliKeii E<«Opold« des i*h. >• MNit in. Maiank«'ii- un«i BpieffelgABKe. Za 1 gld. lf> kr. pošljemo franko jeden zavitek. Gospod Fragnerl Prosim Vas, račite mi po pošti poslati za priloženih 10 gld. zaboj ček z desetimi steklenicami Vašega dr. Kosovega zdravilnega balzama. Ob jednem mi dovolite Vam objaviti, da je to zdravilo izredne dobrote, kajti izza treh mesecev, kar ga uživam, ne čutim nikakeršnih bolečin v želodcu, dočim som jih prej 10 let trpel. Nadalje ozdravil je tudi mojo soprogo bolečine na jetrih, katere jo prej mnogo let trpela in ohrani mi sednj tudi moje otroke po polnem zdrave, obvarujoč nas posebno mrzlice, ki je tukaj tako pogoBta. Vzprejmite, gospod, zatrdilo mojega visokega spoštovanja, s katerim se znamenovam Kuziinir OTnaalMki, nadzornik železničnih gradb v Aleksincu, v Srbiji. Hitra iu frotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače .»*•<■*/.»fr», da se jirrofirfjeiije inaviiii. da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprijeni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan ie i/, najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva OipsinO pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krti v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedini, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebav*, napravlja kri zdravo in čisto in telesu da zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s nega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko domače Si'edstvo postal in se .splošno razširil. Na stotine pisem v priznanjo je na razgled pripravljenih. Razpošilja le na fr ■ r.kirr r.e dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. itoaov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Kosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca II. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Eeke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooli, b-kar: Vlj. Mayr, lrkar; Eras.Blraob.itz, lekar ; Jos. Svoboda, lekar;jI. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooarolob., lekar. V Kranj i: K. Šavnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Blzzoli, lekar. V K a m riiku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Christofoletti, lekar; R. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Delia Dainaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; O. Piendiui, lekar; G. B. Foraboaohi, lekar; Jak. Sorravato, lekar. V Zagrebu: C. Arazlm, lekar. i|V Vse lekarne in večje trgov' ie z materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Isto tam: Praško vseobeno domače mazilo, gotovo in izkušeno zdravilo zoper prisad, rune iu ulesa. Dobro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar ae otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulcaa, gnojne mozoljčke, črmasti tur; zoper zanohtnico ali takozvanega črva ua prstih; zoper obustavljanje, otekline, bezgavke, izrastke, morsko kost. Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, napihnenje se kmalu ozdravi; kjer se je pa pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. i ikattjican ,,<* 2.5 i it t, kr. (144—15) ISalzaiu za ulio. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izd&telj in odgovorni urednik Mukuo Armič. Lastnina in tisk „Narodne Ti&karne14.