Kako je na denarnem trsu? Gospodarska kriza traja dalja. . Pozna se na vseh poljih. Nobenemu kraju, nobenemu stanu ni prizanešeno, Naš kmet občuti to stisko tudi pri denarju. Niti za najpotrebnejše stvari ne more priti do potrebnih vsot. Radi strašnega pomanjkanja gotovine tudi naše kmetske posojilnice ne morejo izplačevati vlog. S tem v zvezi nastajajo razne govorice in napačne misli, ki bi mogle našemu kmetu povzročiti še večjo škodo. Zato hočemo v naslednjem opozoriti na par stvari, da ne pade kdo po nepotrebnem v še večjo nesrečo. Skrbeli 9mo vedno, da je »Domoljub« vedno svojim bralcem prav svetoval, zato prosimo, da upoštevate tudi naslednje nasvete; Kake je s kmeteklmi dolgovi? Splošno znana stvar je, da je kmet v vsej naši državi in zlasti na Slovenskem silno zadolžen. V dravski banovini, torej v Sloveniji, je pri vseh denarnih zavodih eno milijardo, t. j. tisoč milijonov dinarjev kmet-skih dolgov. Pri raznih zadrugah preko 750 milijonov, pri regulaMvnih hranalnicah, t. j. raznih mestnih, občinskih hranilnicah okrog 200 milijonov in ostalo pri bankah. To so ogromne vsote. Jasno je, da marsikdo premišlja, kako bodo ti dolgovi poplačani, ko krnet (Sesto niti za obresti ne premore. Tudi sedanji državniki so se dotaknili tega vprašanja. Izšel je zakra o zaščiti kmet»., ki naj bi vsaj preko sedanje gospodarske stiske pomagal kmetu prebresti. Toda ravno ob tem zakonu je nastalo mnogo nesporazum-Ijftnj. Kmetje so slišali, da jih ta zakon ščiti in da se jih 6 mesecev ne more tožiti, niso Pa razumeli vsega zakona. Tožiti in iiterjati moro vsaka zadruga in vsaka mestna hranilnica. Proti tem kmetje niso zaščiteni. Pomisliti je dalje treba, da bo ta zakon trajal äamo 6 mesecev, torej bo kmalu konec za-Sčite ludi nasproti trgovcem, obrtnikom in drugim upnikom. Kaj potem? Kmet se torej n« to ne sme preveč zanašati. Se hujše pa je, da je ined ljudi, ko so slišali o raznih gori omenjenih stvareh; zašla misel, da pride Čas, ko bodo vsi dolgovi brisani. Povejmo čisto jasno in določno, da je '«ko upanje prazno. Resen Človek s takimi i stvarmi ne računa. Kdor pa s takimi stvarmi I račun p,' naj računa tudi s tem, da bo padel v novo nesrečo, ker se mu bodo obresti množile in množile. Kaj Medi za pametnega členka iz tega? Kdor more kaj odplačati .od «vojih dolgov, uaj odplačuje. Če ne mor« drugega, naj plača vsaj obresti. Ni treba misliti, da bo gospodarske stiske naenkrat konec in da nam kar čez noč zašije lepše solnce. Da se sedanje slabo gospodarsko stanje izboljša, je treba časa in spet časa. Pram« upanje. Mnogi dolžniki so dolgo časa upali tudi na to, da bo dinar padel. Zlasti lansko leto, ko »o se začeie težave na denarnem trgu, te je mnogih polastila ta misel. Vložniki, ki so imeli denar «pravljen v denarnih zavodih, so se začeli bati, dolžniki pa. so se veselili. Eno leto je trajalo to prazno upanje, odncmno ta prazni strah. Večina ljudi se je sedaj še prepričala, de veadart« dinar «irti ia ne kot bi dolšaild želeli. Kdor je torej s tem špekuliral, se je tudi zašpekuliral. Vellica nesreča pa bi bila, če hi kdo še nadalje uganjal to špekulacijo. Naj bi se tudi v tej stvari vsi ljudje ob pravem času spametovali. Zakaj pa denarni »arodi ne izplačujejo? Kot rečeno, je misel, da bo dinar padel, .j že precej splahnela. Počasi bodo vsi uvideli, da je to bila nepotrebna skrb. Uvideli bodo ' pa ljudje tudi to, da je nespametno držati denar doma in ga ne zaupati hranilnicam. Mnogi so namreč držali denar doma v strahu, kaj bo z dinarjem, pa tudi v strahu, kaj bo, če ga ne bodo mogli dvigniti iz denarnega zavoda, kadar ga bodo rabili. Pri velikem navalu na denarne zavode lanske jeseni in pri občutnem pomanjkanju gotovine mnogi niso mogli dobiti iz hranilnic denarja kot bi ga radi. Vsaka kmetska hranilnica in posojilnica, pa tudi vsak mestni denarni zavod ima äenar, ki ga ljudje pri njem nalože, posojen naprej drugim, ki za to plačujejo obresti. V rednih razmerah je tako obtok denarja vedno j lepo izravnan. Denarni zavodi zato ne drže j kakih večjih vsot v svojih blagajnah. Kolikor ! rabijo za izplačilo vlog in posojil, toliko dobe ; vedno nowih vlog ali pa vrnjenih posojil in 1 obresti. Kar ima kak denarni zavod odveč denarja, ga pošlje naprej, da se naloži drugod. Ce nastane v kakem kraju večja potreba po denarju, dviga denarni zavod denar tam, j kamor je prej nalagal odvišni denar. To je v rednih razmerah. Sedaj pa je bila nastala denarna stisika povsod in denarni zavodi, ki so imeli drugod naložen denar, ga niso mogli dobiti nazaj. Tako se je denarna stiska še pomnožila in tako so mnogi vlagatelji prišli v strah, kaj bo z denarjem. Da na bo nepo- trebne zbeganosti, naj dvoje poudarimo. Prvič: noben denarni zavod m teh razmer kriv. Strašne gospodarske stiske, ki je na vsem svetu in pa neurejenih razmer, niso povzročiti denarni zavodi, zlasti ne naše zadruge. Napačno bi bilo torej to krivično, če bi kdo sedaj dolžil zadruge ali pa njih voditelje, da so kaj zakrivili. Pred Bogom in oblastje «e bodo vsi lahko zagovarjali. Drugič pa moramo poudariti: kakor je minil strah, da b» dinar padel, tako h» minil tudi strah, da se denarni zavodi v nevarnosti. Ljudje bodo začeli zopet nalagati svoj denar, ki ga ue potrebujejo doma, v posojilnice. In ko se bo to zgodilo, bodo spet mogK dvigati denar tisti, ki gabodo res potrebovali. Tako se bo tudi to polagoma izravnalo in umirilo. Maogo pa je odvisno, kdaj pride do popolnega pomirjenj», od ljudi samih. Zato odločno svetujemo: Takoj -aesito ves denar, Id g* prav nujno ne potrebujete doma, v, domač* posojilnice. Tam je varen, saj so to zadruge z neomejeno zavezo. Tudi dviga naj nihče nič drugega kot, kar res najnujneje potrebuje. Naj nihče ne dela težav tam, kjer jih nI potreba delati. Tako bomo sami pomagali, da pridemo čim prej preko sedanjih neprijetnosti v denarnih zavodih. Kmet naj se zaveda, da so njegove kmetske zadruge njegova največja opora in da jim torej ne sme delati sam neprilik. Le v kmetovo korist-bo, če bodo spet mogle vse zadruge kmalu poslovati kòt so poprej. To se nam. je zdelo potrebno bralcem »Domoljuba« položiti na' srce, da kdo v tej splošni gospodarski stiski sam sebi ne napravi Se nove škode. Kdor je poslušal naše nasvete, se doslej 'Še ni prevaral. Klic po pomoči Tuberkuloza (jetika) je mnogokrat bolezen bede in pomanjkanja. Nezadostna prehrana, nezdrava stanovanja jo namreč silno pospešujejo in širijo. Toda ona se ne zaustavi le pri bednem siromaku, temveč pustoši vsevprek, za njo umirajo tudi bogati in premožni. Jetika ni samo proletarska bolezen, ona je prava, na globoko in široko razširjena in ukoreninjena ljudska-bolezen, ki si zna poiskati pota tudi iz temnih skrivališč tja v najbolj zdrava stanovanja. Jetika je kuga, ki mori in Sir-, razdejanje iz. roda v rod. Vsi kulturni narodi so raaemeli, kako stra&io pustoši jetika na vseh poljih narodnega življenja. Posebnosti te bolešni, načini njenega poatasfca, širjenja in kužnega prenašanja «o bili povod, da so vsi dobri prijatelji t* . Cena iS Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka i Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor M) Din. Izhaja vsako sredo. Spisi in dopisi aaj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. nafoda^n države uvideli potrebo^ posvetiti bocbi jetike prav, posebno pozornost in po-seano urejeno skrbstvo. Skoraj pò vsem svetu že delujejo močne protituberkuloene organizacije, ki uživajo prav izdatno pomoč najširše javnosti, Visoko nad raznimi drugimi organizacijami gre polet za uveljavljanje proti-tuberkulozuih lig (zvez), ki predstavljajo ve-lepontembno zasebno zdravstveno organizacij». Najodličnejši predstavniki naroda, ugledni znanstvenika, praktični gospodarji, visoko-šolska mladina, u&iteljstvo, umetniki, politiki, vse sodeluje in tekmuje v prizadevanju, da se jetično pustošenje omeji na najmanjšo iriefrij. i Pri nas je bila pred dvomi leti ustanovljena Osrednja protituberkiilojna liga s priključnimi J^vaU» jpodruluicaniii. Delovanje te zveze je pokazalo, kako zelo potrebna in koristna je takšna zdravstvena organizacija, sloneča uà zasebnem prizadevanju. Vsak dan njene?» delovanja odpira nove vMike na to vprašanje, ki je muogo bolj žalostno; kakor si ga navadno zamišljamo. Liga skuša' pri nas poživeti zanimanje za borbo proti jetifoi. Naša kultura namreč zahteva, da ktorakaiftö vštric z drugimi'kulturnimi narodi. Zanimanja pa je splošno še veliko premalo. Ne smemo se tol tržiti z izgovorom, da je to znamenja časa. PraV sedanja doba velikih, gospodarskih in družabnih preofrretov nujno tirja in •■zahteva,-da smo tudi v pogledu skrb-'siva za ljudsko zdravje pozornejši in vest-liejši. '/, namenom, da se žanimanje za proti-tuberkölozno skrbstvo dvigne, prirej» liga po v sv j ' državi proti tuberkalozno dneve. V teh di^eh naj ne bo niktigar, :ki ne bi vsaj za' nefèj hipov pomislil,- kako strašno je biti-mlad, < poln hrepenenj® pO-' življenju, pa biti otrovan in ogrožen od pogubne, kužne jetike, Naši niladirii so namreč protituberkulozru diiovi v prvi'vrsti namenjeni, da jI bomo mogli nuditi zraka in solnca. Ne izgovarjajmo se b krizo, saj ravnoona zahteva, da se proti njej boriino. Najstrašnejša je pač kriza zdravja! — Osrednja proti-tuberkuloma liga v Ljubljani. domante Svete voisfce na Trsat ; Romanje Svete vej^ke 'ia Trsat se je tudi lète«" lepo obneslo zadnjo; majnižko nedeljo. Posebni vlak je odpeljal udeležence iz Ljub-. Ijane' v soboto 28. mäja zjutraj, v Karlovcu so se pridružili še oni iz Maribora in ob pol 9 zvečer je bila vsa >truma Svete vojske«, pkrog 700 ljudi iz vseih stanov in krajev Slovenije, na Sušaku-Trsatu. Že sama vožnja z vlakom po slikoviti pokrajini je bila za one, ki-so se prvič vozili tod, nekaj zanimivega. Pogled na morje je mnoge naravnost očaral. Starodavno svetišče Matere božje na Tr-satu, lepo petje romarskega zbora, zbranega iz'vseh tara Slovenije pod vodstvom g. Ivana Itupnika iz Kranja, pridige preč. konzäst. svetnika Janeza Kalana in preč. g. kaplana Sun-ciüfl iz Rogaške Slatine, poleg dveh petih romarskih Sv. maš Se ema slovesna v etaroslo-vanskem jeziku, lepo uspelo treznostno zborovanje Svete vojske v samostanski dvorani, kjer so pred&vali gg. Sunčič, Kalan in de Cecco, vse to je romarje spravilo v dobro voljo. Do šolz jih je ganilo opoldansko slovo od Marijinega svetišča na Trsat«. VOžnje po ! morju na otok Krk z lepim parobrodoih »Za- ! 2l PO SVETU Katoliška cerkev s Rasno, Za evharistiòni kongres v Du-blinu je izdala irska pošta posebne znamke. Predstavljajo kelih s križem « napisom v latinici »Mednarodni evharistični kongres 1932«. —- »Pater Čuvaj« Svete dežele v Jeruzalemu je poslal mednarodnemu evharističnemu kongresu v Dublin dve vreči žita, pridelanega v dolini v- okolici Kafernauma, kjer je Gospod čudežno pomnožil kruh in nasitil tisooe ljudi. Iz moke tega žita spečejo hostije za otroško $v. obhajilo ob priliki evharističnega kongresa. — Italijanska držav« je vrnila »v. Stolici baziliko sv. Antona v Padovi. Je med najlepšimi stolnicami na svetu. — Katoliška katedrala, ki jo grade v Liverpolu na Angleškem, bo največja cerkév na svetu, torej bo večja od cerkve sv, Petra v Rimu, V cerkvi Bo 46 oltarjev. — 75letnico rojstva je obhajal dne 31. maja papež Pij XI, Italija s Za vojno in proti nji. Dne 24. maja so po Italiji slavili obletnico vstopa v vojno. Tudi v Gorici je bila uradna slavnpst v gledališču, kjer so na odru prisostvovali raznovrstni od-ličnjaki. Slavnostni govornik je prišel od drugod, Bil je komendator Sanguinetti. V govoru je, obračajoč se do mladine, opominjal, naj se ne vpije lahkomiselno »Živela vojna!«, kajti vöjna je huda reč. Navždti prefekt Tiengo je tédàj na odru precej na glas opomnil govornik?: »NO« cOSl,;ma «yviya la guera!« (Ne tako, tlimpak živela vojna). Govornik se je začudil in k publiki Obrnjen ponovil: »Odgovornost za vojno' je tako velika, da jo 'more prevzeti sàmo kralj.« Po končani slovesnosti so se gospodje zunaj prepirali. Prefekt Tiengo, kvestor Modesti in fai, deželni tajnik Avenanti so vztrajali pri tem, da govornik ne bi bil smel tako govoriti, kakor je, ampak d« je treba mladino navduševati za vojno. S Sanguinettijem je dt'ìal general Bobbio, gorifiki poveljnik, ki je rekel Avenantiju: »Vi bi bolje storili, da molčite!« Ko je prefékt Tiengo v svojo obrambo povedal, da je bil tri leta na vojni, mu ja general odvrnil: ?Tö je bila vaša dolžnost.« G. gre.b« pa je izzvala vsa Čuvstva slovenskega romai-ja in jih izlila v lèpo peseim, ki se je raalegala nad morekimi valovi daleč tja preko meje k bratom pod tujčevim jarmom. Dež je malo motil veselo razpoloženje izletnikov, pa dobre volje jim ni vzel. Nasprotno: po večer-nicah v Oni Ml ju so se vedrih lic vračali na ladjo, vsak s svojo vejico oljke, lovorjd ali rožmarina in vesela pesem je donela Omi|lju v slovo. Ves čas je vladal vzoren red in zadOvolj-nost, znamenje, da je voditelj romanja g. F. de Cecco vse skrbno pripravil. Neutrudno in uslužno so vršili dano jim nalogo tudi reditelji gdč. F. Pečanova, gg. Rupnik in Dolin-šek. Da bi romarji ne trpeli med vožnjo žeje, je založil točilnico z izbiro brezalkoholnih sadnih sokov šef »Sadjaka* g. Jurij Hornau in njegova ga. soproga, ki sta sladke pijače žejnim gostom skrbno postregla. V nedeljo po osmi zvečer je med petjem poslovilne pestni odpeljal romarje viale s Su-šafea nazaj v Slovenijo. Večina njih se je vračala s sklepom: Prihodnje leto o Binko-štifc pa zopet k morju — na Trsat! komendator Sangujnetti ni pozabil, da vojna ni igrača, kakor j» bila n, pr, italijanska »zrna-da. ob zavzetju T«f»-i» ostalegsi\Prfmorja. s Drobne »vico. Italijansko vojaštvo s« ia to pomlad «elo zanimalo za stanje strelskih jarkov po Krasu. Cest sadem let... Pri St, Mihelu blizu Postojne je nenadoma počil na avtomobilu,;» katerem se je vozil nemški trgovec BachmaiMtt iz Frankfurts s svojo gospo proti Reki, obroč na kolesu. Bil« »ta na mestu mrtva, —r »Popolo di Trieste« x dne 1, junija 1932 zahteva od vseh Tržačanov, ki J« nosijo slovanske priimke, naj takoj vložijo prošnjo za poitalijančevanje. — Razstava čre-šenj se vrši 15. junija v Gorici. — V Trstu je na kfižišču Korza in Rimske ceste zašel 41-letni. železničar Onesti medi dva ;W«mv«j«, Tramvaj je nesrečneža-prespal čez polovico telesa. — Boris Kolman, star 9 let, iz Kostanjevice «a Krasu je na trfpvnjk|( našel neraz-pofien itaboj. Kö se |e ž»č«i z «jim igrati, se je naW)f NzpoSll in poškodoval. —- N^aj-jno- je zbqlel g.^Jož^i iupni upravitelj v Rodniku! — Ob priliki romanja v Rim se je 300 Albancev poklonilo tudi Mus< seliniju. Rumunlja s Po ostavki vlade prof. Jorge, ki jo je vrgia gospodarska kriza, oziroma nenaklonjenost inozemskega kapitala za posojilo Romuniji, je kralj poklical iz inozemstva Titulesca, da sestavi vlado vseh strank. T.itulescu se je posvetoval z voditelji. Vsi so bili za ,močno narodno vlado, samo. dosedanji režimovci, liberalci, so bili proti, in so izjavljali, da liberalna stranka lahko» saa^a izvleče državo iz gospodarskega bjata. Titulescu ni uspel, zato jc poveril kralj sestave aofe vlad«, V kateri naj bodo zastopane vsaj vse močne, stranke, voditelju romunskih kmetov, Vajdi Vojevodu, ki je že sestavil volivno vlado iz članov kine«, ke s! ranke. Nemčija s Hindenburgovo pismo odstopmemu kanclerju dr. Briiningu se glasi: Hudi mi je, da se moram od Vas ločiti, saj sem v dveh letih najinega sodelovanja imel pogostokrat .priliko spoznati in ceniti Vaš fiisti značaj, Vaše obsežno znanje in Vašo nesebično predanost do. prevzetih dolžnosti. Izrekam Vam v imenu države in v svojem lastnem imenu prisrčno zahvalo za vse, kar ste v teh dveh letih, bogatih na hudih pretresljajih in važnih odločitvah, storili za domovino. Sodelovanja i Vami in Vaše osebe se bom vedno spominjal z največjim spoštovanjem. To pismo je na videz prav čedna stvarca za onega, ki ni zasledoval dogodke zadnjih dveh let. Za tistega pa, ki je poučen o velikanskih zaslugah, ki si jih je pridobit katoličan kancler Brüning za mir in red v Nejn-čiji, je pa ravno Hindenburgovo poslovilno pismo dokaz skrajne nehvaležnosti proto katoliškemu državniku svetovnega slovesa. Če prezremo neprecenljive zasluge, ki si jih je LETNE NOVOSTI za plašče (manteljne) in za ženske ter moške obleke v veliki izbiri — Znano največja izbira najnovejših svilnatih rut in šerp — So priporoča tudi za nakup drugih potrebščin JANKO CESNIK Lingarjeva LJUBLJANA Stritarjeva ■j- lvao Feiigov, splošno znam pedonar v Ljubljani, Je 81. maja umrl na posledicah težke operacije. Zlata poroka, (i. Jakob Kovač iz tip. Šiške in njegova soproga sta nedavno obhajala 50 letnico svoj« zakonske zveze. O. Kovač je velik dobrotnik »iro-makov in nad v»e delaven član družbe za zidanje nove cerkve «v. Frančiška. — Se nn mnn»- IMil Nesreča » Litiji. Iz rovov opuščenega svinčenega rudnika v Litiji je 2. junija udrla ogromna množina vode, ki je bližnjim posestnikom napravila veliko škodo. Na sliki vidimo opustošeno dvorišče posestnika g- Oblaka. ELIDA SHAMPOO UMIVAJTE GLAV« VSAK TEDEN ! Navadno milo je dobro samo zä perilo - živi lasje pa potrebujejo za negovanje nežni Elida Shampoo, kateri ne vsebuje sode. Samo tako ostanejo lasje zdravi . . . ohranijo svoj blesteči sijaj ... in se dajo vedno z lahkoto in lepo éesatl. Zlati poroki: 50letnico poročnega due sta na Kopanju praznovala g. Jožef Zajec iz Velike Račne in njegova žena Uršula roj. Perme. Istočasno je praznoval zlato poroko še drugi par: g. Franc Perme in njegova žena Marija roj. Zajec. - (Več v dopisu!) Parnik gori! To je prva originalna slika gorečega francoskega parnika »Georges Philippart, ki je zgorel v Indijskem morju. Pri tem je zgorelo ali utonilo 52 popotnikov. Kupujte pri tunikah, ki inserirajo »„DoiboIìéu!" pridobil kancler Brüning 2a nemško gospodarstvo in nemško valuto v pogledu odložitve ozir. brisanja vojno-odškodninskih zahtev, naj poudarimo samo to, da bi bdi Hindenburg kot kandidat za državnega predsednika propadel kakor je dolg in širok, ako bi ga ne podpiral pri zadnjih volitvah — deloma celo v svojo politično škodo — Briiningov katoliški centrimi. Pa glej! Ko je imel stari maršal poverilo za državnega predsednika v žepu, je pa dal Brüningu brco in poklical na krmilo ljudi, ki so z zelo grdimi nizkotnimi sredstvi agitirali proti Hindemburgovi izvolitvi. Sicer pa vse to ni ni« novega. Tudi v zgodovini Nemčije se je že dogodilo, da 30 državni poglavarji postavili udane prijatelje in priznane rešitelje države na hladno, sebi in državnemu obstoju nevarne ljudi pa pritegnili k državnemu vodstvu. Avstrija s To in ono i« slovenskega Korotana. Dne 19. junija bo tekmovanje koscev v Šaiihtlu. — Oni teden je obiskal Vovbre mešani pevski zbor iz Kranjske gore in zapel v tej vasi več lepih slovenskih pesmi. — Materinski dan so prireip v Selah. — Posestnik Majerboil v Jerbergu je kupU pri tvrdki Linhardt na N.iije Avstriisk|«n krasen, vsem zahteVam umetnosti odgovi|rjajoč mlin. — Ker «o blagajne prazne, dobe koroški deželni uradniki plačo v dveh obrokih. — V Tinjali je pogorelo Kramerlovo gospodarsko poslopje. — Zakonca Supan, p. d. Kaiuder v Krasnici pri Rudi «ta se peljala na trrf v V«likovec. Pri mostu čez Mlinski graben se je s^laSil konj, kmet in kmetica sta tako ne-rečnj} padla, da sta se ubila. — Pri Cin-gelcu ni Trati so igrali 5. junija boroveljski ig: alci «Tri vaSke svetnike«. — Isti dan je uprizorilo Izobraževalno društvo v Ločah ve-se'oigroj »Davek na samce«. 1— Nedavno je imela svoj občni zbor Zveza koroških zadrug. češkoslovaška s Drobiž, Ponarejeni deaetkronski drobiž so zasledili v Uher, HràdiStu. —- Ker so se množile tatvine, je oblast uvedla osebni pregled obiskovalcev pokopališča v Prerovu. — 22,914.000 čeških kron je stalo v preteklem letu vzdrževanje kaznilnic v republiki. — Elektrike gvetilke dobe sprevodniki na. četkoalo-valtih železnicah, — Požar je uničil streho na stolpu Mihulte pri Pragi. - - 2Ö.8S0 čsžkih kron so »dnesli tatovi knezu Lictóetìsteirm v No-vy«jh Zamcich'pri LHovijah, ~ Pri komunističnih demonstracijah v Tešinu je kila razbita in oropana cela vrsta izložnih oken. — V Kromerižu so pokopali urednika »Selke« g. Frančiška Stupala. — 2001etnica kronanja Mater« božje se vrši letos na Sv, Kopečku. Tudi katoliško češko učiteljstvo poživlja svoje članstvo k udeležbi, — Devetnajst milijonov čeških kron {1 češka krona je 1.67 Din) je izdalo v enem letu za razne podpore katoliško dobrodelno društvo (Karitas) na Moravskem. — Močne vrelce nafte so zasledili na južnem Moravskem pri postaji Zaječi. Drobne novice kaj je novega Vodja dunajske krščanske socialne stranke poslanec Kunschak je odstopil. Zameril se je »katoliškim« kapitalistom. , »Očetov dan« bodo praznovali v prvem tednu oktobra v A vetri ji. 76.168 »rtompMlov je' v avstrijski republiki Osebne-vesti d 25 let že župnikuje na Robu v ribniški dekaniji g. župnik Tomaž Zabukovec. Naj neustrašenega borca za pravice cerkve blagoslavlja Bog še mnoga leta! d 60 let je dopolnil litijski lekarnar g. Hin-ko Brilli. Vsaj še štiri zdrave in vesele »križe« mu želiutol • d Tri zlate poroke. Zlato poroko sta obhajala v župni cerkvi sv. Frančiška v Spod. Šiški vpokojeni železničar g. Kovač Jakob 111 njegova soproga. G. Kovač je predsednik \ 111-cencijeve konference in se udejstvuje od prvega početka pri Družili za zidanje nove cerkve v Šiški. — V Vel. Raffili sta praznovala 50 letni poroči« jubilej Jožef Zajec s svojo ženo Uršulo, v Predolah pa Franc Porrne s svojo ženo Marijo. Vse tri zJate zakonske pare Bog živi do skrajnosti Inèj Človeškega življenja! d Za župnika jc bil slovesno ustoličen dne 1. junija g. Franc Sinko in siter pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. d Premestitev, Po službeni potrebi je prestavljen iz Kočevja v Livno (Primorska banovina) podnačelnik okrajnega glavarstva gosp. Ivan Baudek. Na njegovo mesto pride g. Miloš Grabrijan. G. Baudeka so ljudje radi imeli. 1 Poročam Vam, da a^aaMHBBMon^—1 ie 15 nnorabliam »obno pasto "OMorodont". 8« nikdar nos ni TMočoraU ImsH amo vedno bela »obe j» prijeten okus t" »tih. tembolj ker uporabljam« l« dalj «a«. Cbloro-«on» «rtno vodo. Tudi uporablja cola drnBna «mio CMoro"o»t zobne Metka./. Podpornik, T. •• 2»'''«aite iato »smo pristno Cblorodont zobno pasta,jTO» Din. 8,-ln Din. 13.-, ter «avrséajte vssk n»dom««k. Domače novice d XII. Ljubljanski velesejem je bil v soboto otvorjen ob navzočnosti g. divizij, generala Bogoljuba Iliča to ob častni udeležbi najvišjih predstavnikov oblasti, zastopnikov tujih držav, raznih organizacij, korporacij in društev. Razstavo Poljske republike je otvo-ril g. dr. Schwarzburg-GUntlier, poslanik Poljske republike v Belgradu. Sejmišče v izmeri 40.000 m' je navzlic najtbipm gospodarskim neprilikam docela napolnjeno z'raz erta vo naj- Vedno beli «obje različnejših strok in razstavlja nad 000 tvrdk, med temi 150 inozemskih. Prav posebno pozornost zaslužijo naslednje: Oficlelna razstava Poljske republike, posebno bogata in najmo-derneje opremljena pohištvena, higijemska, ki je popolnoma prenovljena, mnogo izboljšana tekstilna, razstava perutnine in kuncev, tuj-sko-prometna in obrtna ter ona »Ljubiteljev narave v stanovanju«. d Sprejemni icpiti «a srednje 5olè se vrše od 23. junija. Zasebni učenci, ki se prijavijo za izpit za prvi razred, ga lahko opravijo že pred 25. junijem. Pro&ije za sprejemni izpit je treba vložiti pri dotičnih šehfcih upravah od 20. do 23. junij«, učenci iz oddaljenejših krajev od srednje šole pa lahko vlože »voje prošnje do 25. junija. d S& sestanka g««tifa^arsM|j sadra* v Krškem? dne 3. junija fö%MHMBMJI «Étìile. vali izpréniembo novega trošarinskega zakona. Navzoči poslanec g. Drmel je pojasnil, kako je prišlo do novega trošarhiskega zakona. Poudarjal je, da je novi trošarinski zakon v splošnem dober. Točenje v prostorih vinogradnikov 11a drobno da je prepovedano in imajo to pravico samo gostilničarji. d Z motornim kolesom j® te dni privozil do spodnje kače m Golici -JeseuiSki obrtnik g. Apat. Gotovo se ai nihče pred njim z motorjem privozil na Golico. d Prošnjo » običajno podpor« »a prroob-hajante je. občinski odbor pri Devisi Mariji v Polju odklonil. d Prenehala Je obratovati tovarna perila »Kokra« v Maribora, že 4o nedavna je zaposlovala 150 delavk. d Kvadratni meter sveta v Ljubljani stane ta čas od 150 do 180 Din. Kdo bo pa zidal pod takimi okolnostmi?! d Aluminijevo rudo se našli pri vaseh Hrast in Lahinja v Beli krajini. Za stvar se zanima Trboveljska premogokopna družba. d Daviea Je itbrnhnik v Ptuju. V posebnem oddelku bolnišnice je Se več na tej nevarni nalezljivi bolezni obolelih otrok. d 888 mladih ljudi b« delale matura letos na vseh maribotrskih srednješolskih zavodih d Kaj je tema rirek? Okrog 250 vzorcev mleka je poslalo doslej mariborsko tržno nad- 500.000 pušk so naročili Japonci samo v Angliji, veliko pa tudi v Francija in Češkoslovaški. Komaj imenovana nova grška vlada je podala ostavko. Novo bo sestavil najbrž zopet Venizelos. Absolutno večino so dobili Hitlerjevi na-rodnjakarji pri deželnozborskih volitvah v nemškem Oldenburgu. Hudi spopadi mod soeialdemokiuti in narodnjaku* ji so se vršili v avstrijskem Imn«-brucku in Lincu. Mnogo težko ranjenih. Prijateljsko pogodbo med Turčijo in Ita ll|o so podaljšali za pet let. Avstrijski finančni minister dr. Weiden-hofer je bil rojen na Češkem in je študiral v Kromerižu. Veliko sladkorno tovarno bo zgradila Turčija. Tfoeki prerokuje vojno med hitlerjevsko Nemičijo in ■ ruskimi sovjeii. Brat M»Y«js*<»ljen«>ga predsednika francoske republike je kajžar v Lotaringiji. 80 židov je bi!« ranjenih pri protižido?-skih izgredih v Poljskem Konstantinov». Skoraj 79 milijard nlatih frankov so vredni zlati zakladi v Franciji. Preeej so znižale voane «ene nemške železnice. Z velikimi teikočami se bori živinoreja v Ogrski; so poklali velfke množine, ker ni krme. Novo sladkorno tovarno zgrade v Latviji} že tretjo v tej državi. Oblast je zaprla japonske borse v Tokiu, Osaki, Kobe in Nagogi. Japonska banka je v škripcih. 8737 milijonov posffvdujcjo češki milijonarji. Koliko so žrtvovali za brezposelne in druge reveže? 110 m visok spomenik hočejo postaviti umrlemu boljševiškemu vodji Ljeninu v Petrogrudu. Japonci so premagali KStajic v 20 »"»t bitki pri Barbimi; 4000 mrtvih. zorstvo v preiskavo ljubljanskemu higijenske-mu zavodu. Skoro 90% teh vposlanih vzorcev ne odgovarja zahtevam prodaje. d Za naša jabolka se zanimajo. Te dni je obiskala Maribor skupina sadnih trgovcev iz Holandije ter stopila v stik z nekaterimi večjimi trgovci s sadjem v Mariboru in okolici. — Holandci bodo potrebovali letos po mnenju teh trgovcev nad 1000 vagonov namiznih jabolk iz Slovenije. Izjavili so med drugim, da so se pred dvema letoma prepričali, da kakovost jabolk iz mariborske okolice nič ne zaostaja m tirolskim sadjem. d 140 kg težko medvedko sta zasledila in ubila lovca Ivan Lenarčič iz Pristave in Gtič-nik iz SkrjanČ pri Novem mestu. Medvedka je vodila s seboj pet mladičev, ki pa so se radeteli. d Poškodba daljnovoda Črnuče - Velenje. V pelek 27. maja je v bližini Zlokarjev pri Trojanah neki posestnik pcdrl pri sekanju smreko na velenjski daljnovod, pri čemur so se pretrgale vse tri žice in je bil daljnovod prekinjan v razdalji 350 m. Povzročena je bila občutna škoda in je mogla elektrarna šele v soboto zjutraj in z velikim trudom popraviti porušeni daljnovod. Pri sekanju dreves v bližini daljnovoda je potrebna previdnost, sicer se more povzročiti veliko äkedo in tudi smrtne nesreče vsled električnega toka niso izključene. Zato je najbolje, da se pred pričetkom sekanja obvesti elektrarno, ki bo sekanje na svoje strecke nadzorovala. d Vino, ki da uaročite na dom, plač« tedaj le občinsko troisrino. Naročita najbolje pri Centralni vinarni, Ljubljana, Fraokopanska ulLa 11. Med brati Hrvati d Erharistièni kongres v Sarajevu, ki se je vršil več dni, je bil- 5. junija zaključen. Okoli 30.000 katoličanov se je pridružilo ogromnemu sprevodu udeležencev zaključne procesije. Navzočih je bilo poleg nadškofa Bauerja še več višjih cerkvenih dostojanstvenikov, med njimi naša nadškof dr. Jeglič in knezoškof dr. Rožman. d Izredna dobra letico «betaje vinogradi v Dalmaciji. d Od 480 gostilničarjev t Sabotici je 90 zaprlo gostilne in vrnilo obrtne liste. Ne ugaja jim nova ureditev trošarine. d Velike neurje je divjal» zadnje dni maja tudi v Slavoniji. Pišejo o 45 milijonih iko-de. Več oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih. V Bračancih je razdejanih 42 hiš. Od Osjeka do Vukovarja je 81 poslopij težko poškodovanih, 39 pa porušenih do temelja. d 2000 učiteljev in učiteljic meščanskih Sel iz vse države pride koncem avgusta na kongres v Banjaluko. d Tor&raa cementa v Biočiatt (Slavonija) izkazuje čisti dobiček 8,400.000 Din, kar je spričo njene osnovne glavnice v znesku 40 mil. 500.000 Din, zelo veliko. Rezerve so izkazane z 51 milijoni Din. d Škodljive?v bodo očistili bosanske gozde, pri čemer bodo uporabljali tudi prašenje z aeroplanov. d 80 madjarskih zdravnikov je obiskalo 27. maja Dubrovnik. Tam so ostali tri dni. d Nenadoma je sklonil glav«. Oni ponedeljek je odpeljal iz Zagreba proti Sv. Ivanu belini avtobus zelinskega podjetnika Nikole Kosa. Avtobus je šofiral Kosov sin 20 letni Štefan. Avtobus je bil poln potnikov. Ko je prevozil 15 km, je žofer nenadoma sklonil glavo in izpustil volan iz rok. Za volan je hitro prijel neki trgovec, ki je sedel poleg šoferja. Ker pa ui znal šofirati, se je avtobus prevrnil v obcestni jarek. K sreči se ni poškodoval niti eu potnik. Zdravnik, ki se je hitro pripeljal na kraj nesreče, je ugotovil, da je šoferja zadela srčna kap. — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-Ijenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da se »Franz-Josef« voda uporablja z najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spece-rijskih trgovinah. h naše presMce d Narodna skupščina t Belgradu je zopet pričela z zasedanjem in delom. Prvi sestanek je bil 6. junija. Dnevni red: določitev dnevnega reda. d Trgovina med Jugoslavijo in Švico je bila v letošnjem aprilu sledeča: izvoz iz Jugoslavije v Švico 761.000, obratno, pa 634.000 frankov. d Ii Jugoslavije v Grčijo je šlo v prvem letošnjem četrtletju za 70.87 mili j. drahem blaga (lani v isti dobi 83.2); iz Grčije v Jugoslavijo je pa znašal po grških poročilih izvoz samo 3.18 milij. drahem (lani 5.67). d Tudi naše btedovje počiva. Pred nedavnim smo poročali, da jO v naših pristaniščih brez posla 11 tadij s skupno tonažo skoraj 50.000 ton. K tem Številkam pa je prišteti še mirujoč? iadje Jugoslovanskega Lloyda, katerih je skupno 18 s skoraj 80.000 tonami. Skupno iorej počiva 29 ladij v naših pristaniščih s skoraj 130.000 tonami. To je dobra četrtina vse naše trgovinske mornarice. d Na kvas s» se spravili. Izdani sta bili dve novi oblastveni dovoljenji za Ivoruice kvasa v Ljubljani in Dubrovniku. Zagrebški listi poročalo sedaj, da je finančno ministrstvo izdalo dovoljenje ludi za osnovanje tvornice kvasa v Zagrebu tvrdki Prva zagrebška tvor-nica kvasa Ziga Weiss. d V prestoli« tidajo. Skozi Maribor je plavala oni dan po narastii Dravi ce.ia flotilja velikih splavov, naloženih z deskami in stavbnim lesom. Namenjeni so bili na dolgotrajno pot v Belgrad. Živahna ' stavbena sezona, ki vlada letos v prestoli«, navdaja splavarje z-nado, da bodo spodaj lažje prodali svoje blago, ki ga doma ni mogoče spraviti v denar ter so vse žage Čisto skrite za velikimi skladi lesa in desk, ki zaman čakajo na kupca. d Izvoz iz Jugoslavije je bil aprila z 271 milijoni Din za 158.5 mil. manjši kot v lanskem aprilu, v prvih štirih letošnjih mesecih pa z 905 milijoni Din za 686 mil. manjši kot v isti lanski dobi. d Statistika. Leta 1921 je bilo v Jugoslaviji: pravoslavnih 5,593.057, rimokatoličanov 4,708.657, grkokatolikov 40.328, protestantov Pnporefe su prrl iltvedikl «arai vzalcma zmmm&Mm fcjufelfsmaa v liutai pala« ob Miklošičevi iu M*earykOTl ms« PODKU&NICK: Oelie, Palala Ljudska poeojiluic«, «ajt*b,8i*rè«vifi«v tra 6, Sarajevo; Aleksandrova «est* 101, Split, Ulic» Xl.pufca 22, Bcegrad, Poinearm« 3 229.517, muslimanov 1,345.271, Židov 64.746, ostalih 3.325. — Leta 1931 pa je bile prebivalstvo Jugoslavije po veri razdeljeno kot sledi: pravoslavnih 6,491.000, rimokatolikov 5 milij. 488.000, grekokatolikov 55.700, protestantov 250.000, muslimanov 1,546.000, Židov 69.000, drugih 31.218, skupaj 13,930.918. d Peklenske stroje so postavili neznanci v noči od 29. do 30. maja na večjih krajih v Belgradu. Eri tak stroj se je razletel. Uradno poročajo, da je popokalo le nekaj šip, druge škode ni bilo. d S sladkorno peso obdelana zemlja v Jugoslaviji meri letos 33.D29 hektarov proti 36.920 ha v preteklem letu, kar je 9.10% nijajij. Splošno je v Evropi posad sladkorne pes« letos manjši kot je bil lani. d Nazadovanje jugoslovanskega svilogoj-stva. V okraju Palanka (Vojvodina), ki je eden najvažnejših za gojitev sviloprejke v Jugoslaviji, je število onih, ki se s tem peCajo, padlo v zadnjih dveh letih od 8300 na 420. Spričo položaja na svetovnem trgii svile je država znižala prevzemno ceno za 1: kg koko-nov od 20 ha 10 Din. Pri tej ceni se pa reja sviloprejke ne splača več. — Neprijeten okus in duh v istih odstrani takoj odlično osvežujoča Chlorodont zóbna pasta. Tuba 8 Dm, Nesreče d Okrog požarov. Rdeči petelin se je pojavil koncem maja sredi noči prb Cesarjevih v Bogojini. Cesarju je vse pogorelo, tudi sosedoma so ostale le gole stene. V isti noči je divjal požar tudi v Vučji gomili iti Sein. — Skoraj vse je zgorelo pose-stoici Katarini Pi-šek v Župečji vasi. —• Ognjeni plameni so uničili stanovanjsko poslopje kočarju Juriju Fili-panju v Jurovcih pri Ptuju. — Ceboljnak z 28 panji čebel je zgorel g. Mikuliču v belokranjski Vinici. — Skedenj je uničil ogenj posestniku Muhiču v Drežniku, —-, Hlev je pogorel g. Kemerju Francu, gostilničarju v Jur-kloštru. d Med jaraim nastopom krškega Sokola v Stari vasi pri Vidmu dne 5. junija je zadela srèua kap starosto in. načelnika Sokola na R» kt g. Lada Krakerja, učitelja tamošnje ljudska šole. -... '"" d Zemlja je Msula.pri kopanju neke jam« t80 letnega delavca Janeza Šostariča ir. Radgone. Nesrečnež je dobil hude obiranje poškodbe. -d Plast kamenja se je «drla. V v« si Razdrto pri Šmarju na Dolenjskem se je pripetila huda nesreča. V kamnolomu je delal 30 letni posestnik Josip Coi iz Sapa, Naenkrat se je plast kamenja vdrla iu čoSa zasula. Dobil jo hude poškodbe po vsem telesu. d Kadar prid* 'strela v geste. T« dni je udarila strela v oreh posestnika Jordana v gornjem delu Št. Jerneja na Dolenjskem. Od tam je prešla na električno napeljavo, prežga-la po nekaterih hišah varovalke, vrgla ven razvodnice in ponekod zelo razrušila zid. Poleg materijelne škode je strela s svojim ne-ugnanim divjanjem povzročila ljudem tudi precej strahu, tako da si je nihče več ne želi na obisk. d Ku je padel s avtomobila, je kolo prebilo lobanjo 34 letnemu Kašmanovemu hlapcu Francu PiSkurju iz Škofje Loke. Mož je poškodbi podlegel. d Ker se je patrona rasletela. V Goriča-nah pri Medvodeh se jo smrtno nevarno ponesrečil SOIelni tapetnik Lovro Eržen Iz bližnje vasi Svetje v ofcčini Oselica.Erže» je bi! zad-nje čase zaposlon pri trgovki Ani Mrak v O(u F Otvoritev ljubljanskega velesejma: PoljBki ootdanik s; üünther-Scbarzburg otvarja na veleaejmu poljsko razstavo. Kantler von Papen. Novi člani nemške vlado Zunanji minister von Neurath. watt' %»i» Zuiderskega j«»er« ua Niioiemskem. Z velikanskimi iiklli nasipov izsušili veliko ozemlje, kj je bilo bo lahko živelo so Nizozemci s pomočjo ve-in s tem pridobili sveta, kjer Pliusko «avetisèe. Na velesejmu so razstavili loie ielezobetonsko zgradbo, v hateri se je mogoče skriti pred bombami in strupenimi plini, ki jih bodo v bodočih vojnah metali sovražni letalci. Lovska «reca: 140 kg težko medvedko je ustrelil v Podgrajskih gozdovih g. Lenarčič. Meso medvedke so pojedli in pravijo, da ie bilo dobro. /uiderski ribiči, ki jim bo novi naeip vzel kniii, ker bodo poginile ribe, «o na dan blagoslovitve jampa razobesili zastave na pol droga, kar pomem žalovanje. Vlada jih tolaži, da jim bo dala zemljo z« Obdelovanje, da postanejo kmetje. Oni pa pravijo: Nažl očetje so bili ribiči, mi smo ribiči — kmetje pa nismo in ne bomol ji* levi: Brenposeini pri osuševanju zemlje. -"Mto Hamburg je pridobilo več brezposelnih Za božjo voljo, oče Dan, molčite, sicer se bom od sramu moral udreti v tla.; Moja pridiga je bila zanj zdrava mrzla kopel, ki mu je pomirila živce. Vrnil sem se domov. V veži sem zagledal žalostno, obupano postavo. Bil je nesrečni Jem Deady, katerega je pripeljala njegova žen«; to je bil zanjo dan zmage, ker je imela zopet priliko, da pokaže svojo oblast nad možem. »Tukaj ga imate, prečastiti, tega cepca pijanega. Za božjo voljo vas prosim, naredite iz njega moža, ki bi bil lahko v vzgled vsej župniji. Okrtačite ga do kože, pokažite mu njegov greh. Jaz ne morem nič več narediti z njim.f Molčal sem in premišljeval kaj bi mu povedal. Mimogrede sem mu pogledal v obraz in zagledal njegove plahe oči, ki so tiho prosile odpuščanja. »Jem, mislim, da z današnjo večerjo niste bili posebno zadovoljni.« »Tako pregasti li,' me je izzivalno prekinila gospa Dqady in se izzivalno vstopila predme, »imel je danes prav tako dobro kosilo kot kak drugi revež v župniji; pečeno gos, napolnjeno s čebulo1 in krompirjem, kuhano glavino ter zeljnato solato.« »In zakaj ne omeniš prečastitemu tudi pudinga?« jo je opozoril vidno užaljeni Jem. »Sramuj se, Bessy. Veste, oce, napravila je tudi puding/ katerega bi se niti v gradu ne branili in najbrže bi bili tudi vi zadovoljni z njim. Vseh pet prstov sem si obliznil, ko sem ga pospravil.« »Kaj, ti so boš še norčeval z menoj, ti sema pi-jana k je užaljena zavpila nad njim gospa Deady. 1 I reke praznične jedi. ' Sladka, mo&iat«, v vtej Angliji običajna božična jod. svečanosti z veliko procesijo, katere se udeležijo vse romarske skupine: od ošabnega maharadže do zadnjega reveža. Mil» as drag«. Prvi: l'i, tvoja užesa «o pa vsak dan daljša! — Drugi: Kajne, iz mojih ušes in pa tvoje paaitli bi »e dal napraviti kapitalen osel! Trda glav». 84 letnemu črncu L. Knigbtu je padel 200 funtov težek kamen na glavo. Zdravniki v neki ameriški bolnišnici, kamor je bil prepeljan, so obupali nad ajim i« mu naravnost povedali, da bo umrl. »Ne jaz,« se odreže črnec. In držal je besedo, zakaj že čez dva dni je hodil okrog in ni niti najmanj« mislil da bi mu bila usojena smrt. Hoj prati mamilom, -Egiptski zdravnik dr. Mo-dinoa poroča v neki okrožnici Zvezi narodov o neki novi metodi, s katero se zanesljivo odvadijo morfi-nisti, kokainisti in kadilci opija pogubnega »trupa. Bolniku, ki uživa katero teh mamil, se pHIepi aa hrbet épanski obllz, pod katerim ee v kratkem napravi mehur, čigav tekočino vbrizga zdravniit bolniku .v kri. Pri tem se ie akoraj v vseh primerih pokazalo, da se je bolnik poslej trdovratno branil vsakršnega opija iu je bil urediti nekatere vodnjake po vaseh, da bo za stufai požara dovolj vode »a razpolago. Hvalevredno ri/adevanje! — Gostilničarji, »o »h s cenami vina navzdol V neki gostilni ae toiSi dobro vino po 8 navzuoi. * „,„„ I ivi ni 1 Irnr ve* ]jter. Zadnje dni atno imeli kar več mrličev Med drugimi je umrla soproga posest-mriicev. ,,—„ ,, n„,i„0„ __ Gasilska vese- dlnarjev „ika in mlinarja p. d. Perlesa. ira ki se je vršila preteklo nedeljo pri Kozjaku, » nrav dobro uspela. — Zadnjič sem bil po opravkih v zaloški šoli. Gospod upravitelj mi je razkazal šolsko poslopje in lepo urejen šolski vrt z nad 800 drevesci v drevesnici. V dveh šolskih sobah pa. sem videl preprosta, a zelo prisrčna šmar-nična oltarčka. Lučka je gorela pred kipom Ma-tc-e božje in otroci so prinesli svežih cvetlic, vsa čast gospodičnama učiteljicama! Glede šolskega Doslopja, ki je bilo zidano za dvorazrednico, a jo sedaj v njem stisnjena petrazrednica in tri družinska stanovanja, sem pa mnenja, da je odločno premajhno in nehigijensko in je treba v tem pogledu takoj kaj ukreniti. — O lepi proslavi prvega sv. obhajila pri Dev. Mar. v Polj", kjer so pristopili prvič k mizi Gospodovi ludi zaloški otroci, ie .Domoljub« že poročal. Za svojo osebo naj dodam le če to, da so pri vsej slovesnosti, dopoldne in popoldne peli sami zaloški otrori višjih razredov. Ljudsko otroško petje je vsem ugajalo in so mnogi izrazili željo, da bi šolski otroci, poljski, kakor tudi zaloški vsaj včasih nastopali tndi pri redni nedeljski službi božji. — Naši davkoplačevalci niso nič kaj zadovoljni, da je krajevni šolski odbor pri Dev. Mar. v Polju prodal 3 mernike pose-tve ©bsegajočo njivo, ki lezi ob cesti Dev. Mar. v Polju—Zalog. Njiva je bila podarjena šoli za priboljšek vsakokratnemu poljskemu šolskemu upravitelju. S prodajo torej gospodarsko stanje občine ne bo na boljšem, pač pa bo treba vsem davkoplačevalcem, tudi zaloškim in kašeljskini, v doglednem času seči v žep pri nakupu sveta za obširnejši šolski vrt in za prpstor za učiteljska stanovanja. Se bo težko našel cenejši in primernejši prostor, kot je prodana njiva. — Popotnik. Častilcem sv. Antona. (Stanga.) Kakor vsako leto, bo tudi letos na praznik sv. Antona Padovariskega, 18. rožnika, celodnevno češčenje v štangi, kamor dospejo ta dan za-vetno Bosednje župnije: JanČe, Pfežganje in Kres-, niče s svojimi gg. župniki na proslavo sv. Antona. — Naslednjo soboto, 18, in v nedeljo, 19.' (»Shod- na«) pa pridejo vnariji romarji (ii cele Doienjeke, Posavja, ljubljanske okolje in drugi), letos Se posebno na z«klj(iček «edemdatoletniee blažene smrti sv. Antona. Udeležencem bo i letos na razpolago zanimiva spominska knjižica: »Božja pot k sv. Antonu v Štangi«. Pevski koncert. (Krka.) Naš pevski zbor priredi v nedeljo 12. junija popoldne ob 3 koncert pri katerem nastopijo tudi zbori iz Stične, Št. Vida, šmihela in Žužemberka — skupaj 100 pevcev. Pojejo posamič in skupno. Vsi zbori bodo zapeli nekaj pesmi tudi v cerkvi pri litanijah. To bo za Krčane izredna zanimivost, ker takih pevskih nastopov, da bi se oglasilo kar 100 grl naenkrat, niso še čuli. Vsi, ki ljubite in cenite lepo petje, pridite poslušat. Z obilno udeležbo se boBte pevcem najlepše oddolžili ta njihovo požrtvovalnost. Runo. (Račna in Kopanj.) Prav je, da se tudi »Domoljub« spomni redkega dogodka zlate poroke, katero sta pred ne-. davnim praznovala dva ugledna para. v rtaši občini oziroma župniji. Praznovala sta jo sicer v/zelo skromni obliki zaradi težkih gospodarskih razmer, toda nič manj prisrčno. — Prvi par Jožef Zajec, p. d. Zrnec iz Vel. RaČne s svojo Žfeno UifSulb roj. Pernie. G. Zajec je bil mnogo let obč. odbornik 1H pozneje nad 6 let župan občine Račna in je kot tak mnogo storil za dobrobit občine, Vsled neljubih razmer v občini (pred vojno) je sam odstopit kot župan. Z "uspehom je deloval tudi kot predsednik kraj. šolskega sveta mnogo let. Iz tega zakonu se je rodilo 12 otrok, od katerih iih živi še 9. ZrnČeva hiSa slovi že od nekdaj ktìt dobra in strogo krščanska. Kdor pozna Sončevega oSèta — in teh je mnogo tudi izven ždpnije — ga spoštuje in ceni. Marsikdo ga vpraša za dober svet in vsakemu prav rad svetuje kakor najboljšemu prijatelju, Na »Domoljuba« je naročen odkar list izhaja. Zelo rad bere tudi »Slovenca« in dobre knjige. Zrnec je gospodar, kakršnih Je danes malo. Svoje posestvo je zelo povzdignil s svojim umnim gospodarstvom. Sedaj gospodari na domu sin Matija, todà glavnò besedo ima Se vedno oče. Z mladima dvema žive v najlepši slogi. Nifi eiia žal beseda ne pride od nijbene strani. Kako lép zgled za marsikako družino! — Želimo pridnemu In do- bremu paru na jesen njunega življenja Se mnogo milosti polnih, zdravih In veselih .fes. Bog ju Živi! — Drugi par je Franc P c r m e , p. d. Betfčevec, in njegova žena Marija, roj. Zajec s Predo). Omeniti moramo predvsem, da je Perme brat žene Zajca Jožeta, žena pa sestra njegova. Takorekoč: dve zlati poroki v eni družini. Tudi ta par je vzgleden v vsakem oziru in kar velja o prvih dveh zlaloporočenih, velja v polni meri tudi o teli dveh. Tudi Pernie je zvest naročnik »Domoljuba« od začetka. V obč. odboru je bil do zadnjega časa skoraj polovica svojega življenja. V njunem zakonu se je rodilo tudi mnogo otrok. Žive samo še štirje. Bog jima daj še mnogo blagoslovljenih let! —- Kresov dne 11. maja je bilo v naši župniji 8., — Ozimna je vsled predolge in hude zime zelo slaba; mnogo so jo morali veled povodnjj spomladi podorati. Mrve je skoraj vsem primanjkovalo. Ni . čuda, saj že tri leia nismo imeli nobene otave. Letos kaža trava dobro, samo Bog daj po dobri. , moči tudi gorko solnce, da se bo H. bolj opomogla. t Marija Žnidaršič. (Ponikve pri Dobrepoljah.) Smrt ima letos pri nas bogato žetev. ...Spomladi sta umrli dve mladi materi kot žrtvi "juaierin- . stva. Dno 22. maja pa je umrla Marija .£nidaršič, edina hčerka ugiedn« Vodjitarjeve hiše. t. Kljub skrbni negi in zdravljenju v Ljubljani in doma je podlegla smrti. Lani je še kuiuovala pri blagoslovitvi nove motorke, ki so jo,nabavili naši ga-gasilci. Bila je častna, članica gasilnega društva. Gasilci so ob njenem mrtvaškem odru čast- , no stražo in jo spremili tudi .na tadpji poti., iNa grob so ji položili lep ven«c. Tudi Članice dóbre-poljske Mar. družbe so svojo spseatfo, spremile do groba. Pokojna Mjcika je zelo radii čltat» knjige. V zimskem času je «a glas čitala .Jepij povesti, družjna in drugi so pa poslušali. Z unujp ,tudi »Domoljub« izgubil zvesto .prijateljic«,, pokoj njeni duij, žalujočim pa naše iskreno :aužalje! ., Razne novice. (St. Peter prt Novem mestu-.) "" ~ >'■"" ■ i i", '1 V zadnjem ^Domoljubu« smo poročali, da -, imamo vina toliko, da-bi n v njem labko-»koPli. " za nekaj mesecev popolnoma ozdravljen. Učenjak misli, da povzroči injekcija neke vrste preobčutljivost za mamila, tako da že prav neznatne količine povzročijo omotico in bruhanje. Zanimivo je, da strastni kadilci po vbrizganju niso mogli več prenesti nili duha po opiju. Kitajska vlada namerava izvesti poseben zakon o prisilnem zdravljenju kadilcev opija po Modinoso-vem načinu. ; Glasbena iznajdba. V dunajskem patent, uradu hranijo zbirko glasbenih iznajdb, ki je pač edina svoje vrste na svetu. Tu najdemo »violinske strune iz mišičnih nitk«, »lo-kovod za godala«, dalje Posebni telovadni aparat « vežbanje goslaških i Prstov, električno napravo za obračanje strun ha glasovirju. Neki Danec si je dal patentirati aparat, I »ki nemuzikalne izpremi-nj» v muzi kalne« , -Neki Holandec pa je svetu podaril napravo, s pomočio Katere se v pihala dovaja J* umeten način zrak, ■ako da je godec odveč. Zemljemerci so dognali, je pravo središče da ozemlja Združenih držav "»men del premogovnika ™zu mesta Linton, Insana. »Da bi se norčeval? Bessy, kaj pa vendar misliš. Hotel sem vendar gospodu povedati, da znaš tum'ti kuhati pudding. V pričo gospoda župnika, tebe jn mene priznam, da nima na vsem Irskem nihče boljše žene kot jaz.« In da bi še bolj poudaril te besede, je zagrabil svoj pomečkani klobuk, ga vrgel rta tla in si obrisal solze. , -Takemu premetenemu diplomatu je težko odreči pomoč. Nagubano čelo goèpe Déady se jé razvedrilo in opazil sem zadovoljni nasmeh, ki se ji je prikradel na ustnice. Kako je človeku prijetno, če slisi, da ga kdo hvali. »Dobršen del vaših neumnosti vam odpustim, Deady, namreč to, da ste zopet prelomili svojo obljubo treznosti in peli sveto cerkveno pesem v gostilni,« sem rekel... »Veste, bili so pri meni in se norčevali, da sem neroden in ne znam izgovarjati latinske besede m da oče Letheby...« »Že razumem, tudi to vam odpuščam. Toda, da napeljujete moja jagnjeta, moje pevce in ministrante, otroke pobožnih in poštenih starsev, ki so sedaj pobiti radi vašega nesramnega obnašanja...« ', T , . .. . , , . „„„ Otroke pobožnih in poštenih staršev, ki so se- i njene predvsem prvim kristjanom,. toda kaj nas »Otroke poDoznm in l»'»» . . a , „0. oviraj da b jih ne posnemali tudi mi. Lepo m celo pobiti radi vašega obnašanja,« je zavrescaia go «vu , u j i svni!mi nr{. »Preje pioram opraviti, radi Jesar sem, prišel sem.« Z občudovanja vredno odločnostjo ji je pokazal -vratà. Gospa Deady je jezna odšla in na jn pustila sama, *PoVejte mi, oče, ali vas je krojač po onem noč-.-nem séstaéku pasti! na miru?-« 'V »Seyeda,-: s§pi rekel in se hal ža krojača. "»Vès čas že pazim nanj, enkratfga bom že ujel.« ' »Jena, ile delaj hasilja, saj je že sedaj #s pvt*-. straSèn.« j « ,-. »Že prav, prečastiti.' Pograbil je roko in jo poljubil. Kako ljubijo Irci svoje duhovnike. Kljub- njihovim namakata jim dajemo nekaj več kttt njihove ljubeče matere. XVII. Prijateljski obed. Hvala Bogu, da ne velja noben naravni ali nadnaravni zakoh, ki bi nam branil duhovnikom, da se ne snidemo nekajkrat v letu in po naročilu sv. Pavla gostoljubno postrežemo svojim prijateljem. Zdi se mi naravno, da so njegove modre besede bile name- daj pobiti radi vašega-----„ spa Deady. »Oprostite, prečastiti, nočem vas zaliti, a tega tudi ne prenesem. Če bi tisti pobožni in pošteni starši bolj pazili na svoje otroke m manj klevetah in črnili svoje sosede, bi njihovi otroci ne ktfatt pijani v gostilni. No, Ròverin mora biti vsega kriv Jem in ne zamerite, če vam pove.n res^ico da je ort prav tako dober kot kdo izmed n ih — adje lepo kaže; tudi polje, samo zadnji ča8 je nalo preveč dežja. — Mrličev je v naši fari zelo malo. Prav zelo pa je tudi pri nas razširjena tista bolezen, ki se imenuje gospodarska kriza. Pravijo, da nevarna ni, hud* pa je! Dne 26. junija bodo menda imeli naši gasilci srečotov in veselico. Dosti se ne bomo veselili, ker «o bolj Slabi časi. Ker so gasilci lani kupili novo briz-galno in imajo še veliko dolga, bomo pa šli malo pomagat. In tudi vi, sosedje iz bližnjih vasi, ki nas poznate, nas pridite obiskat. - Ker smo na meji naj omenim, da je za naše dvolastnike zelo nerodno, ker iz svojih gozdov onstran meje ue smejo voziti tesanega lesa. Želeli bi, da bi se ta stvar uredila. Onstran meje je menda dosti vipavskega vina po zelo nizki ceni. Pravijo, da se ga za enega »kovača« dobi kar cela »buča«. Dostikrat se ga tudi kak Jugoslovan natreska tam, potem je pa kriz in nazadnje še »ričet«! Norice. (Babina polica.) Poroke so v naši fari postale redkost. Brez nje pa le nismo oslali na Polici. Pretekli teden se e »orocil posestnik Janez Milielčič z g. Pepco Mede-aovo iz Topola pri Begunjah. Mlademu paru želimo obilo sreče - To leto nameravajo izboljšati cesto iz Podgore do Babrae police. Cesta je posebno potrebna našim krajem, ki «e pečajo z lesno kupčijo. Tudi ljudje bodo prišli do zaslužka. - Laitsko le-to smo prosili za lastno šolo, ker » imeli otroci predaleč v Igo vas. Letos smo jo dobili in so staici in otroen zadovoljni. — Sredi maja je bila vas kot zasnežena s cvetjem. Sadja bo nič koliko, če ne bo nesreče. Tudi na polju ne kaže slabo, čeprav črv precej izpodjeda. Pa divjačina napravlja precej «kode, posebno jeleni. Vendar ne najdemo pri lovcih gloda lega preveč razumevanja, še manj odškodnine. Kljub tem in podobnim nsprilikam -upamo botJSth dni. - DrugI« fe kaj » Polte*, »ki na hribčku sloji«. . Nobena naSa gospodarska panoga ni tako i V zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljub- no p0trebna reorganizacije, kakor mlekarstvo ? Ijano je klasična gimnazija s pravico javnosti, kjer ; hujfc |>ritj8ka splošna kriza, tembolj občutimo V? se poučuje latinščina od 1. do 8. razreda, grščina i trpbo po taki reorganizaciji, zlasti ker nam „S pa od 3. do 8. razreda in vsi drugi predmeti kakor ; mlekarstvo v času. ko so vse panoge skoraj napi' na državnih klasičnih gimnazijah. ! vedale, dnevuo primeren donos. Dohodek od Ju Pod isto streho kakor gimnazija je konvikl , ka v „ajj kmetiji sicer ni velik, vendar pa („Ii ali dijaško semenišče, kjer dobivajo dijaki vso , obratno ni bilo doslej preveč požrtvovalno«; » oskrbo: zdravo stanovanje, zadostno in tečno lira- j povečanje produkcije in kvalitete mleka od atraS no ter skrbno krščansko vzgojo pod nadzorstvom j našega kmeta. Prav zaradi te pomanjkljivosti t«, in vodstvom duhovnikov. Splošna sodba pa je, da : |U(|j nezmožni izdelati dobre in cenene proiivod. je mladina ravno v današnjih razrvanih časih lake ; B katerimi bi mogli tudi preko meje. Na uvrtj -'—■—- j nem trgu gospodari iu prevladuje samo oni, u nurejemajo se zlasti taki dečki, o katerih je upati, da se bodo po dovršenih gimnazijskih študijah posvetili duhovniškemu stanu. Prvi uauien zavoda sv. Stanislava je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zalo se daje vsem dijakom laka vzgoja, ki je primerna temu namenu, četudi se nihče ne sili, da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja in poklica V smislu šolskih predpisov ne Ainejo biti oni dečki, ki vstopajo v prvi gimnazijski razred, mlajši kakor 10 in ne starejši kakor 13 let. — Skušnja pa uči, da so 10-letni dečki splošno še negodni za gimnazijo, ker so ali telesno preslabotni ali pre-otročji ali pa imajo premalo potrebneg., znanja. Zato odsvetujemo prošnje za sprejem 10-tetmh. Najprimernejša starost za vstop na gimnazijo je 11 ali 12 let sprejem prosijo, da ga vodstvo osebno spozna. Poleg prošnje za sprejem v zavod morajo v Bmislu najnovejših šolskih predpisov napraviti tudi še posebno prošnjo za pripustitev k sprejemnemu iz-pitu na ravnateljstvo škofijske gimnazije, kolko-vano s 5 Din. - To prošnjo lahko prineso » zavod z drugimi listinami vred ali pa jo pošlielo po pošti. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Maksimalno plačilo za dečke Iz ljubljanske škofije znaša letno Sest tiso« dinarjev. Ubožnim prosilcem z odliòn'mi izpričevali se t» znesek primerno zniža. V naslednjih razredih se ravna plača pri ubožnih dijakih po njihovih šolskih uspehih, njihovem življenju in vedenju. Cim boljši je dijak, tem nižje je plačilo. To je torej najbolj odvisno od njega samega. Kdor ne more plačati v denarju, lahko plača tudi z živežem (s krompirjem, žitom, sadjem itd.) po tekočih tržnih cenah. Ubožnim, pridnim in j>o-boznim dijakom kmetiških in delavskih staršev se naklanjajo tudi štipendije in druge pripore v kolikor so pač vodstvu na razpolago. Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd. se dobe o pri ki zglasitve v zavodu v št. Vidu. P V drugi, tretji in četrti razred se sprejemaio samo dobri in pošteni dijaki s klas. ginuiazijUpra? dobrim, ali odličnimi izpričevali. Repetentjè se nI * Na Škofijski klasični gimnaziji t št. Vid« nad Ljubljana (zavod sv. Stanislava) se bodo v^U sprejemni izpili za I. razred od 25. do 27. junij. . 1932. Učene naj vlože prošnje, koIkSvane s 5 D i pn ravnateljstvu do 20. junija 1932; priloži naf I Šolsko spričevalo j„ krstn list * lahko služile svojemu namerni ali pa so af*»»-niki (»ovojnega trgovanja z mlekarskimi stroji. Tek poslednjih je že nekaj propadlo, ostale pa tarljo in iščejo rešitve. Ne moremo valiti krivdo za ta ustvarjanja a mlekarskem polju na javi>e delavce, naše prednik«, ki so gotovo imeli dober namen graditi tudi veliko. Narod je šel svojo pot in poslušal one, ki M » lepše prigovarjali, da spada v vsako vas mlekarna. Da je temu tako, je razvidno že iz razprodal« mlečnih posnemalnikov. Mlekarski strokovnjaki |« gotovo niso priporočali in vsaj tam ne, kjer so » bile in se ustanavljale mlekarske zadruge. I« vendar se nam kaže baš pri razpečevanju po"»j malnikov najžaloslnejša gospodarska slika. Za ve« ! milijonov je razprodanih v naši banovini poaae-malnikov, ki predstavljajo danes še samo kup starega železa. Kar pa je teh nesrečnih separa-lorjev še v obratu, niso na korist mlekarskem gospodarstvu, temveč mu povzročajo veliko škodo- i Naj mimogrede omenimo, da ima samo Poljanski dolina nad Skofjo Loko preko 800 lakih strojev, ki so pobrali pri kmetu okrog 1 milijon l'1»' M ne več. Le pomislimo, kako veliko moderno urejeno mlekarsko centralo bi lahko danes imeli ta» kje v Gorenji vasi, da smo ta denar zbrali z« »f hko mlekarno, namesto, da smo ga izdali za nepotrebne posnemalnike. Takih krajev je pri »J vse polno, saj najdeš že pri vsaki hiši posnemala» Ni še vsega konec; kriza nas ne sme Straw pred reorganizacijo mlekarstva, saj vidimo, a? » da ravno v krizi marsikaj ustvarili za kar i« času ugodne konjunkture manj možnosti. Dora: »Ali ima tvoj doktor, s katerim zaročena, denar?« Flora: »Seveda. Kaj misliš, da se poročim radi zdravja ?< Radio ed ».-1«. Junija 1962. Vsak delavnik: 12.15 Ploä«e — 12.45 Dnevne vesli — 13.00 Ca«, plošče, borza — 18.00 Salonski kvintet — 22.00 Cas, poročila. — Cetrfek, 9. jun.: 19.00 Italijanščina — 19.35 Beethoven: Missa so-lèmnis (prenos z Dunaja) — 21.00 Prenos iz Bel-»rada. — Petek, 10. jun.: 11.30 iolska ura: >Pehta«, Jt roška igra v. 8 dej. — 19.00 Francoščina — 19.30 Gospodinjska ura — 20.00 Sokolska ura — 20.80 Pevski dueti. Izvajata ga. Gjungjenac-Gavella in „ jofe (ioatič — 21.15 Klavirski koncert ge. Šmalc-Ivajgerjeve — 22.00 Fantje na vasi — 25.80 Izročila. — Sobota, 11. jun.: 17.30 Salonski kvintet — 18.30 GimnastiČne vaje — 19.00 Angleščina — 19.30 Penar, kredit in kapital po vojui — 20.00 Dvorak: jllusalka«, opera iz Ljubljane. — Nedelja, 12. jun.: 9.30 Prenos cerkvene glasbe in frane. cerkve — iHI.OO Protialkoholno .predavanje — 10.30 Dr. Nicholas Murray Bulter, lanski Nobelov nagrajenec ■(dr. Brežnik) — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 čas, poročila, plošče — 15.00 »Ingeborg«-, igra Šl. jakobski glecl. oder — 18.00 Fantje na vasi — 16.40 Salonski kvintet — 20.00 Balalaike »Kremelj,-2 velesejma — 21.00 Vojaška godba, vmes poročila. - Ponedeljek,-13. jun.: 19.00 Oeščlna — 19.85 Sinlonični koncert- di^ajske ifiJhprnjoaue (prenos z Dunaja) — 2SK 18 Salonski Kvintet.— ffrek, 14. junija: Sokolska ura; Ljubi ptiče — 18,00 Otroški kotiček — 18.30 Salonski kvintet — 19.30 Nemščina - 20.00 Izleti v kamniške Alpe — 20.30 Prenos iz Zagreba, -r- Sreda, 15. jun.: 19.00 Ruščina - 19.30 Literarna ura — 20.00 ftadiö-'iherina La-Jko — 20.1q Glasbeno predavanj« — ^».35 Samospevi ge. faimpove jn g, Krmpotlča — 21.30 Salonski kvintet. ,'."■ v Listnica uredništva. Dobrni?: Boljše nič! Cerkvena Inkvteltlla Vsaka urejena družba mora nadzirati, kako ae izpolnjujejo njeni zakoni, sicer niti. obstati ne more. Tudd Cerkev ne more drugače: ta deli sv. zakramente, uči in daje zapovedi, obenem pa tudi nadzira, da se vse po redu izvršuje; krivce kaznuje. Ta njena skrb je v bistvu že inkvizicija (inquiro je latinska beseda in pomeni poizvedujem). Z besedo inkvizicija pa navadno označujemo izredno obliko, s katero je Cerkev skušala razkriti in kaznovati krivoveree v srednjem veku. Izredna potreba ji je vsilila večjo skrb, časovne težke razmere pa, ki so bile od naših bistveno različne, so ji dale1 tudi strogo obliko, ki se brez pogleda v pretekle razmere ne more prav presoditi. Cerkvena iqkviaioijß ■ je bila samoobramba v težkih časih nasproti ljudem (primerjaj odredbe podobnih .državnih oblasti proti prevratnim elementom)! ki, ;jiji je maral«.'kaznovati,,, xjxjizba* 4«. je o^ra-nàa največje dobrobit. .. Od cerkvene'' inkvizicije moramo dobro' Ideiti' takoüvairo Špansko inkvi'zicìjo^ Kralj Ferdinand jo: je k'cerkvenim dovoljenjem ustan.o,vil,.. leta 1481. proti,,^udom in. Mavrom, kateri so se dali navidezno krstiti, pj so v ltefinl ostali v prejšnji veri. Krščeni •Jddje šo se ' vrinili v najvišje državne in.cerkvene sltifbe in so rabili svoj,vpliv ter,-pre-, jnfiženje v to^. da bi judovstvu prvi dobili' jzihago aai Španskem. Takrat je šlo za to, ali ;b(j ostala Špasnija katoMSka ali ne (podobno kot danesj. Naloga španske kücviiaäcajei je •b|a, da bi Jude res izpreobmila- Papež Sikst IV. je postavil za inkvizitorja dva domi-nikanca, ki sta-pa večkrat nastopala-preostro ia' nepravilno. Zato je papež sam imenoval dominili;mca. Tomaža Toroznemada za vodjo inkvizicije tet* zagrozil z izobčenjem vsem inkvizitorjeni, ki bi bili preostri ali celo kritični. ' 2al, da se »jegov namen ni dosegel; španska inkvizicija je postala politično Sredstvo; utrjevala je nadoblast plemičev; prelita je mnogo krvi: ^ed obsojenimi so bili tudi škofje" in katoliški duhovniki, kojp so po krivici dolžili zveze sijhrivoveroi. Kljub temu pa se število, obsojenih in strogost pri preiskavi večkrat pretira va. V-francoski revoluciji je padlo več žrtev v šestih letih,' kakor po Inkviziciji v 600'letih»} pkb ptt šele prekaša , število žrtev in to pred vsem nedolžnih žrtev : število inkvizicije;' !6e primórjftrf»« 600 letno dobo inkvizicije »a Španskem (pojkilnonia ; odpravljena'jè bila leta 1820".) z dobro deset- : letno sodobno boljševišSco strahovlado v sedanji Rusiji, kjer je bilo pomorjeniii samo duhovnikov več kot dva tisoč. V vsako hišo Dom alf uba! Naznanila Koroška Bela, V nedelje 12, juuija bo v žup-ni cerkvi na, Koroški Beli slovesna služba božja ob 10. Sv. maša za t članstvo KPD; slavnostni govornik bo znani govornik; petje bo spremljal društveni orkester. n Ptcddvor. Blagoslovitev društvenega doma je na nedoločen čas odgodena iu se torej, 12. junija ne bo vršila. n Shod pri Sv. Antonu na Zilenski rebri bo v ponedeljek 13. junija. V cerkvi bo več sv. maš in bo tudi prilika za spoved. Ta dan j« tudi semenj pri Sv. Antonu. Navadno je dobra kupčija. Upamo, da se bo tudi letos kaj odprlo. Prodajalci in kupci vabljeni. n Prosvetno društvo v Otševku pri Kranju ponovi y nedeljo, dne 12. t. m. ob 3 popoldne v društvenih prostorih igro »Pri kapelici«. Ljudstvo se vabi k. obilni udeležbi. n Škof ja Loka. V nedeljo 12. junija ob 5 popoldne ; bo cerkven koncert s pestrim, sporedom, pri katerem boste mogli čuti nove orgle. Vljudno vabljelii vsi prijatelji glasbe! , n Posredovanje. Rudolf John (Ivan) tz Dol je ! umrl v .Ameriki 'i« zapustil nekaj premoženja. Njegova sestra Marija se pbBitfo,' da Se? javi Irieljeni-fikemu kotoisarijaiu V Zagrebu, Kamnita ul 5, in ' predloii'potfäift fopnega u\'ada, dä je' t umrlim res v soródu:. ' Peter: »Kaj-bi naredil, ako se »leijil i bogato'žensko?« ..... Pavel: »Ki&i Zdravnik (stranici): »Zdravljenje tega jbohiika je čisto enostavno. Vživati ne sme ničesar, a po vsaki Jedi dobi eno Žlico teh Zdravil.« , , r i Mali oglasnik i Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za ! enkrat Dtft 5. Naročniki „Domoljuba" plaÜaJo samo polovico, ako kupujejo kmetijsko po-I irebščffie aU protfejajó S?oJe pridelke alf iščejo poslov oziroma. obrtniki pomočnikov ali vajencev In. narobe. ! Pri „Bfljt-n" i v Medvodah naprodaj ^ velika žitna skrinja (4 ItttR fcebapis« i mlajšo, delavno, ki M Samostojno vodila go-stilniäko kuhinjo. Ggi»-si saj ge pod šifro »Sfcrbna in poštena« št. 76» Mi »Domoljuba«. i hiätvo^Ggleil ob' ne- deljali popoldan. za odkup iemljiško-krijižnega dolga in nakup posestva podeljuje jZad*uga«, Ljubljaria. poŽtni pradsl 307. ište potnike! - MIMfillČ» dobro mWniRiSB ohranjeno pròda Martin Porènta, Spodnje Bitnje 14. pošta Stražtšče. , , ., Immr^S sprejmemo. — .Bratje Hsčevar d. z o. z., Mekinje, Kamnik. ranila boks 130, de-UsVlJIi, lavake 125, Solne 100, dobre dobite pri Jernej Jeraj, Za« doge, pošta Smlednik, HeyÄga mwm sprejmem, hranainsta-noyanje pri mojstru. Tone Hafter, vozni ln podkovski kovač, Stara Loka 1, p. fi kó t ja Loka. Kmetje! Kosci! ftipsifie domate DlO^O ! Lahko in hitro košnjo boste imeli kosami —1 Garantirano blago! jüjsr „tUBC ii mmrnmm iz tovarne Jeo jt« f'h'grlj««!» NOV POKLIC rt dame in gospod« y vpeljavo »trojnega plet«ir»tva v MSI. Zajamčen zauluiek b». 1SOO «Mnati«V mesečno, kèr'prevzamemo Ugotovljeno bla««, pittiamo lasluiek u pleUnlo lil dostavimo v laJ*l»vo prejo. Piaste Se danes po hreiptačne prospekte ila: Domata PJetarska Industrija «t. I. JoslpKalU, Maribor, T.mbarJ: va t- Dobro Jesti moremo samo lako dolgo, -dokler prebavni organi redno deii^ejo. Clmjeapellt pokvarjen, nastanejo vse mogoče motnje, kot glavobol,, naval krvi v fllavp, krči, naduha, vzdfgavanje, jed ne dISl, kar moré . pri slabotnih osebah', ' zlasti pa pM slabokrvnih privesti do resnih posledic. Zato Je redna vsakdanja uporaba prijetne močne Švedska Tinkture »Elsa* (Švedska kapljice) lekarnarja D'ellerja Izvanredno koristna, ker ona poleg lege, da olajšuje In pospežuje prebavo, daje dober apellt In pripomore k rednemu delovanj» pr«èavitih organov, obenem pa je zelo tečna, fina aromalična pijača, kt Zapušča v želodcu čustvo prijetne svežine In upliva s" tem na obče razpoloženje In delavno sposobnost. 2 steklenici Din50—, 4 steklenice Din 92'—, z «avojnlno in poštnino pri lekarnarlu Eugan V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 16 Savska banovina. Lahko sredstvo za čiičenje — Elsa pllule (6 zavitkov Din 30.—. 12 zavitkov Din 50.-). Proti kašlju In bolečinam v prsih Elsa-Zagorskl sok, 2 steklenici Din 50.—. Odobreno od Min. soc. pol. In nar. tdravja Sp. br od 2t. III. 1932. BRZOPABILNIKI Z garancijo od 501 do 8001 od Din 550,— H«prej. Anton Krhrie kljuftvnlŠjiralvo in izdelovatelj brzopariloikov Ljubljana, Cegaarjevaulica št. 12 Strom 811 V TOPLIH POLETNIH DNEVIH se počutite vedno sveži in razpoloženi, ako nosite našo lahko in udobno letno obutev. flšMMa Vel. 19—26 Vrsta 4441-05 Za deklice: Zračni, lahki platneni pol-čevlji okusne oblike i gumijastim podplatom in peto. Vrsta ie05-61 Naši gumi lasti kopalni čevlji Vas najbolje varujejo, če hodite po razžarjenem pesku in ostrem kamnu. Zelo lahki so in udobni. Pri plavanju Vas ne ovirajo. Vrsta 4435-37 Otroški platneni čevlji v sivi barvi z gumijastim prožnim podplatom. Praktični za vsakdanjo noänjo. VEČ SLUŽBE. Trudimo se, da Vas kar najboljše po, atrežemo, ne samo i dobro in ceneno obutvijo, temveč skrbimo, da Vas postrežemo dovršeno in ceneno tudi z ostalimi potreb, ščinami za Vašo obutev in Vaše noge, rn (iiavaiiju »«o V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH KUPITE DOBRE IN CENENE NOGAVICE. MOŠKE ZA DIN V, ŽENSKE ZA DIN 25-M* Vi prihranite denar če kupite Strange, vrvi, uide in drugo vrvarako blago samo ■tisto, ki ima privezan rdeč listek a pajkom in napisom »Grosuplje«. To blago ai nič dražjo od drugih vrst, pač pa je mnogo boljše, traja dalj časa fn je izdelek slovenskih rok. Furati s temi štrangamt ia uzdami je res veselje I Zavrnite drogo blago! T« varstven* »unki garantira ti utjboljfio kvaliteto. - Zaktevajle v« vrvarake tedetke samo e to rnatnko. Strange št--------- fi SUHE GOBE kupujemo po najvišji dnevni c«ni. SEVE» A KOMI». LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 41.5- Naj boljši šivalni stroji in kolesa »o edino ADLER-CRI t ZNER ko dom, industrlfo In obrl v vseh opremah. Istotean «icaraki pleUlal •M DUBiED t»osk v veteojH breupls-čaa. - Nilske ca«e Min Preimaoveg« *pi>-■umika «• voda. Večletna garudl«. Tudi o» obroke. Preklie. Jaz Novak Terezija, posestniea iz Mačkinega hriba št. 1, preklicujem svoje žaljive trditve o Stravs Tereziji iz Mačkinega hriba St. 8 kot neresnične in se jI zahvaljujem, ca je odstopila od kazenskega pregona. Novak Terezija. . s KO UISO »DOMOLJUBA«! festa Miriti lüjaiski Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3 je najveiia regulativ»» hranilnica v Jugoslaviji. ina vlog Rad 488,899.080 Bi«. Za vse vloge jamči ljubljanska mesto« občina t vsem tvojim premoženjem in z davčno močjo. V«e naložbe obrestuje kar najbolj ugodno. Posojila «e dovoljujejo na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Za male trgovce in obrtnike ima posebno kreditne drultvo, za pupilne naložbe pa sodai depositai oddelek. Za varčevanje mladine izda;- doneče hraailnlke, za poiiljanje denar i po polti pa svoje položnice. Telefon M. 2016 in 2616. Poälai tokovni račun it. 10.533. Uradne tire u stranke eo od S, do ti. in pot, Poročne prsta»«, budilke i.t,i. nudi po zelo nizki ceni JOSIP JANKO V Hmm n« Suini nasproti farne cerkve. Ofi. trgovcem t« posestnikom »e --------- ra y8g w