On Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Narodna in univerzitetna knjižnica 62/3 ISSN 0023-2424 Ljubljana, oktober 2018 KNJIŽNICA Revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti LIBRARY Journal of Library and Information Science Slovenian Library Association National and University Library VSEBINA CONTENTS ČLANKI - CONTRIBUTIONS Eva Kodrič-Dačic 9 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo Documentary heritage in Slovenian libraries: a challenge to the library profession and to the Ministry of Culture Katarina Švab 31 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue Mnenja splošnih in visokošolskih knjižničarjev o potrebnih spremembah knjižničnega kataloga Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patricia Dias 51 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin Reading experience and the impact of physical and social environment: a study of six focus groups Andreja Zubac 69 Stanje kulture čitanja medu srednjoškolskim učenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete Bralna kultura srednješolcev v Republiki Hrvaški: rezultati ankete The state of reading culture among secondary school students in Croatia: survey results Anja Šalamon, Polona Vilar 97 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško Overview and presentation of work with special-needs users at Valvasor library Krško 5 121 Suzana Štrempfelj Skrb za zdravje in varnost zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana: priprava predloga načrta promocije zdravja Care for the health and safety of the employees at the Ljubljana City Library: preparation of a health promotion plan proposal ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE -SLOVENIAN LIBRARY ASSOCIATION 149 Natečaj za nagrade Kalanovega sklada 151 SPONZORJI - SPONSORS NAVODILA AVTORJEM - GUIDELINES FOR AUTHORS 159 Navodila za prispevke v slovenščini 163 Guidelines for contributions in English 6 ČLANKI CONTRIBUTIONS Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo Documentary heritage in Slovenian libraries: a challenge to the library profession and to the Ministry of Culture Eva Kodrič-Dačic Oddano: 5. 3. 2018 - Sprejeto: 30. 8. 2018 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review article UDK 719:02(497.4) 930.85:02(497.4) 003:02(497.4)(091) Izvleček Namen: Namen članka je predstaviti pomanjkljivosti pri obravnavi pisne kulturne dediščine v knjižnicah. Pisna kulturna dediščina je izjemnega pomena za slovensko nacionalno identiteto in kulturo, vendar ne knjižničarska stroka ne Ministrstvo za kulturo ne posvečata ustrezne pozornosti njenemu varstvu. Metodologija/pristop: Raziskava je obsegala pregled sodobne obravnave (identificiranja, evidentiranja in ohranjanja) pisne kulturne dediščine v knjižnicah. Rezultati: Odsotnost konceptualnih rešitev in strategij se kaže tako v pomanjkljivih zakonskih rešitvah kot v fragmentarnih poskusih evidentiranja kulturne dediščine, v improviziranju pri uvajanju formatov popisa za posamezne vrste kulturne dediščine, nekonsistentni digitalizaciji knjižničnih fondov in ne nazadnje tudi v nezadostni skrbi za zaščito pisnih kulturnih spomenikov. Gradnja nove zgradbe nacionalne knjižnice se odmika v nejasno prihodnost, medtem ko za ustrezno hranjenje arhivskih izvodov publikacij (kulturnih spomenikov) ni zadostnih sredstev. Priprava nacionalne strategije varstva pisne kulturne dediščine v knjižnicah bi morala biti ena izmed prioritet knjižničarske stroke. Omejitve raziskave: Raziskava predstavlja pregled stanja v letu 2017 in temelji na značilnih primerih. 9 Eva Kodrič-Dačic Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava predstavlja prvi poskus celostnega pregleda obravnave pisne kulturne dediščine, ki jo hranijo slovenske knjižnice in bo omogočala sistematičen pristop k reševanju problematike, povezane z njenim varstvom. Ključne besede: kulturna dediščina, pisna kulturna dediščina, knjižnice, Slovenija Abstract Purpose: The article aims to present shortcomings in the treatment of documentary heritage in libraries. Documentary heritage is of utmost importance for the Slovenian national identity and culture, however, neither the library profession nor the Ministry of Culture engage properly in its protection. Methodology/approach: Study presents an overview of contemporary practices concerning identification, cataloguing and preservation of documentary heritage in Slovenian libraries. Results: The inadequate legal solutions, fragmentary attempts to record cultural heritage, improvised cataloguing of library collections, inconsistent digitization of library collections, and insufficient protection of documentary monuments result from the lack of conceptual solutions and strategies. The construction of a new national library building is uncertain, while there are not enough funds for an appropriate storage of archival copies of publications (i. e. cultural monuments). A national strategy of the protection of documentary heritage in libraries should be one of the priorities of the library profession. Research limitations: The survey presents an overview of the situation in 2017 and highlights only typical examples. originality/practical implications: The research represents the first comprehensive review on the issues of documentary heritage in Slovenian libraries and will allow a systematic approach to the issues related to its protection. Keywords: cultural heritage, documentary heritage, libraries, Slovenia 1 Kulturna dediščina v novih strateških dokumentih V prvi polovici leta 2017 so evropske institucije sprejele dokumenta, ki bosta v prihodnjih letih usmerjala politiko kulturne dediščine. Evropski strategiji kulturne dediščine za 21. stoletje, ki jo je sprejel Svet Evrope februarja 2017 (Evropska ..., 2017), je maja istega leta sledil še sklep Evropskega parlamenta in sveta o razglasitvi leta 2018 za leto evropske kulturne dediščine (Sklep ..., 2017). Oba dokumenta poudarjata pomen dediščine za oblikovanje naše lastne identitete, ozaveščata nas o kulturni dediščini, ki nas obkroža tukaj in zdaj, o njenem pomenu za prostorski in gospodarski razvoj ter opozarjata na vključevanje vsebin 10 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo - kulturne dediščine v izobraževalne kurikulume. Predvsem strategija Sveta Evrope je zaradi svoje metodologije pravi priročnik za delo s pisno kulturno dediščino v knjižnicah. Tretji strateški dokument, ki je bil objavljen leta 2017, je predlog nacionalnega programa za kulturo 2018-2025, ki ga je sredi leta Ministrstvo za kulturo poslalo v javno obravnavo (Nacionalni ..., 2017). Na področju knjižničarstva si v povezavi s kulturno dediščino lahko obetamo »izboljšanje pogojev za izvajanje storitev nacionalne knjižnice, ki so ključnega pomena za ohranjanje nacionalne identitete« ter »vzpostavitev celovitega registra kulturne dediščine«. Slovenija nima strategije varstva kulturne dediščine, na katero bi se lahko knjižnice naslonile. Prav tako ni podrobnejšega načrta dejavnosti na tem področju v Sloveniji v letu 2018.1 Javni zavodi naj bi to dejavnost opredelili v svojih letnih načrtih. Probleme, s katerimi se srečujemo na tem področju, in morebitne rešitve je osvetlilo posvetovanje Pis(a)na kulturna dediščina, ki sta ga 1. decembra 2017 organizirala Osrednja knjižnica Celje in Društvo bibliotekarjev Celje (Videc, 2017). Na tem posvetovanju je avtorica članka predstavila referat, ki je bil izhodišče za ta članek. Ta prinaša prerez aktualne problematike na področju varstva pisne kulturne dediščine, opozarja na pomanjkljive zakonske rešitve, predvsem pa na neustrezno strokovno obravnavo tega gradiva v knjižnicah: na fragmentarne poskuse evidentiranja, na improviziranje pri uvajanju formatov popisa za posamezne vrste kulturne dediščine, na nekonsistentnost pri digitalizaciji knjižničnih fondov in ne nazadnje tudi na nezadostno skrb za zaščito pisnih kulturnih spomenikov. 2 Varstvo pisne kulturne dediščine Pisno kulturno dediščino hranijo arhivi in knjižnice, pa tudi muzeji in druge institucije ter zasebniki. Med ustanovami ima posebno mesto nacionalna knjižnica, katere temeljna naloga je zbiranje in ohranjanje slovenike. Po svojih funkcijah je nacionalna knjižnica bliže arhivom in muzejem kot drugim vrstam knjižnic, katerih dejavnost je primarno namenjena kulturnim, izobraževalnim in raziskovalnim potrebam njihovih uporabnikov. Uvrščanje nacionalne knjižnice le na področje knjižnične dejavnosti in zanemarjanje njene vloge na področju varstva pisne kulturne dediščine vodi, kot se je v preteklih letih žal izkazalo, v krnjenje 1 Izjema je .ppt prezentacija na spletni strani MK: Evropsko leto kulturne dediščine 2018 (2017). Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 11 Eva Kodrič-Dačic njenih funkcij. Posledice se kažejo v slabem evidentiranju pisne kulturne dediščine, nezadostnem poznavanju in ozaveščenosti o pomenu gradiva, ki ga knjižnice hranijo, v nezadostnem zajemu aktualnega gradiva (predvsem spletnih publikacij) ter v neustreznih prostorskih pogojih, v katerih se hrani pisna kulturna dediščina oziroma slovenski kulturni spomeniki (skladišča, v katerih se hrani arhiv obveznega izvoda, občasno zalije meteorna voda), v več kot dvajsetletni sagi o gradnji NUK II in v neuresničenih načrtih ustanovitve muzeja oziroma arhiva slovenske književnosti. Pisno kulturno dediščino v knjižnicah2 predstavljajo predmeti (analogni in digitalni) z zapisanimi informacijami, ki jih prebivalci Slovenije dojemamo kot odsev in izraz svojih vrednot, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij, ki gradijo našo identiteto. To so arhivske listine in dokumenti, rokopisi, zapisi na kateremkoli nosilcu, ki so razmnoženi v kakršnihkoli razmnoževalnih tehnikah, ter zbirke tega gradiva, ki so jih oblikovali posamezniki ali organizacije. Če govorimo o knjižnični kulturni dediščini, pa je treba opisanemu naboru dodati še evidence in kataloge knjižničnega gradiva, zbirk in knjižnic, ki dokumentirajo čas in pro-venienco fondov, medtem ko pravila vsebinskega razvrščanja gradiva odstirajo aktualno ideologijo oziroma razumevanje sveta. Knjižnice uporabljajo knjižnično gradivo v skladu s svojim poslanstvom. Knjižnično gradivo (ki ima atribute kulturne dediščine) pridobivajo knjižnice s konkretnim namenom (izobraževalna, raziskovalna dejavnost, sprostitev in zabava ...) in ga po preteku uporabnosti tudi izločijo iz svojih fondov. Vendar večina knjižnic v svojih zbirkah ohranja vsaj nekaj gradiva, ki ga razume kot kulturno dediščino in ga trajno hrani. V nasprotju z muzeji, ki zbirajo in ohranjajo reprezentativne primerke predmetov, ali arhivi, katerih gradivo je že v izvoru unikatno, pa lahko v knjižnicah najdemo na stotine primerkov iste naklade določenega naslova. Zato se seveda upravičeno sprašujemo, kateri fondi in kateri konkretni primerki si zaslužijo, da jih ohranimo zanamcem. Potrebujemo torej bolj natančne kriterije za identifikacijo pisne kulturne dediščine, ki naj bi jo knjižnice trajno ohranjale. Pisna kulturna dediščina vključuje tudi objekte (na primer zbirke), ki jih ne najdemo v uveljavljenem naboru knjižničnega gradiva.3 Prav tako so za identifikacijo 2 Več o tem glej Kodrič-Dačic (2012a, 2012b). 3 Zakon o knjižničarstvu v 3. členu določa, da so knjižnično gradivo »objavljeni tiskani, zvočni, slikovni, elektronski ali kako drugače tehnično izdelani zapisi, ki jih zbirajo in javnosti posredujejo knjižnice« ter rokopisi in drugo neobjavljeno gradivo, kot so tipkopisi, elektronski zapisi in podobno. 12 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo - in evidentiranje objektov pisne kulturne dediščine pomembni podatki, ki jih ne najdemo na predmetu samem (na primer provenienca), zato smo negotovi pri njihovem evidentiranju. To gradivo tudi ni vključeno v register kulturne dediščine (kar predpisuje Zakon o varstvu kulturne dediščine v 9. členu), prav tako nimamo seznama kulturnih spomenikov, ki jih hranijo knjižnice (kot to predpisuje Zakon o knjižničarstvu v 5. členu). Velik problem je trajno ohranjanje tega gradiva, naj gre za analogno ali digitalno, oziroma za digitalne reprodukcije tega gradiva. Nujno je ustrezno skladiščenje, pri elektronskih publikacijah pa se temu pridružijo še stroški za vzdrževanje repozitorijev. Zaradi rednega odpisa gradiva, ki ga večina knjižnic mora izvajati, saj je to pogoj za kakovostno zbirko, je potrebna posebna pazljivost pri ravnanju z izločenim gradivom. Nezadostno poznavanje zbirk in premajhna ozaveščenost bi lahko vodila v izgubo dragocenega gradiva. Pač pa smo knjižnice uspešne pri promociji kulturne dediščine. Ne le posamezne publikacije, tudi zbirke redno predstavljajo javnosti. Primer je portal KAMRA in repozitoriji nekaterih knjižnic. Opisanih problemov ni mogoče rešiti naenkrat, zato potrebujemo strategijo varstva pisne kulturne dediščine, ki jo ohranjajo knjižnice. Prav bi bilo tudi, da bi bili bibliotekarji povabljeni k pripravi strategije varstva kulturne dediščine, ki jo pripravlja Ministrstvo za kulturo. V nadaljevanju članka se bomo omejili predvsem na prikaz problematike identifikacije pisne kulturne dediščine v knjižnicah, njenega evidentiranja in pogojev za ohranjanje tega gradiva. 3 Identifikacija pisne kulturne dediščine Predmet knjižničarskega dela so praviloma publikacije oziroma razmnoženi in javnosti namenjeni dokumenti. Dokument sestavljata dve ključni komponenti: nosilec zapisa in informacija. V zadnjih desetletjih smo se navadili ti dve komponenti umetno ločevati, da bi povečali dostopnost gradiva in obenem zaščitili original. Pri tem je poudarek na informaciji, ki jo nosi dokument, ne pa na njegovi fizični pojavnosti. Informacija je del publikacije, ki najhitreje zastara. Srednjeveški kodeksi na primer nas danes zanimajo predvsem kot materialni, umetniški predmeti, njihova vsebina je za sodobne bralce večinoma drugotnega pomena. Če nas danes zanima zgradba sončnega sistema, ne potrebujemo prve izdaje Kopernikovega dela o kroženju nebesnih teles. To delo je danes dragoceno zaradi Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 13 Eva Kodrič-Dačic svojega avtorja, zaradi prelomnega pomena njegove teorije in ne nazadnje tudi zaradi svoje starosti. Ko govorimo o ohranjanju kulturne dediščine, govorimo o ohranjanju celega objekta, skratka o ohranjanju originala. To je še posebej zapleteno pri elektronskih publikacijah, kjer za zdaj ohranjamo le informacijo, saj z migriranjem zapisa izgubljamo specifične lastnosti originala. Pri digitalnih objektih se poleg izvornih digitalnih dokumentov srečujemo tudi z digitalnimi izvirniki ali digitalnimi matricami tiskanih publikacij. To niso publikacije, temveč le tehnična faza v nastajanju tiskanih publikacij. Digitalen zapis knjižnicam seveda koristi, ker analognega dokumenta ni treba digitalizirati, vendar to niso publikacije in jih kot takih tudi ne smemo obravnavati. Objektom kulturne dediščine daje dodatno vrednost provenienca. Ta je lahko ključnega pomena pri odločanju o trajnem ohranjanju neke publikacije. Izmed množice izvodov je poseben prav določen izvod publikacije, le tisti, ki je bil last določene osebe, ki je prehajal iz rok v roke, dokler ni našel mesta v naši knjižnici. Primer za to je nedavni nakup zvezka Aldrovandijeve enciklopedije pošasti v NUK-u ter opravičevanje tega nakupa s povezavami s knjižnico turjaških grofov. Aktualna tržna vrednost knjižničnega gradiva ter vsebina in kakovost del pri ugotavljanju resnične vrednosti kulturne dediščine niso ključnega pomena. Odločujoča ni niti letnica izdaje: nobeno delo ni ne prestaro ne preveč novo, da ne bi bilo dovolj pomembno. Pravo vrednost jim daje njihov pomen v kontekstu našega izbora. V slovenskih javnih knjižnicah je bila na primer že pred 200 leti uveljavljena maksima, da knjižnica v domoznanski zbirki zbira vsa gradiva, ki izpolnjujejo znane kriterije, ne glede na njihov obseg ali kakovost. Presojanje o ustreznosti vsebine ali kakovosti dela je namreč družbeno in časovno pogojeno. Spreminja se s časom: dela, ki so danes cenjena zaradi svojih do(pre)sežkov, bodo že jutri pozabljena, druga bodo vrednost s časom pridobila - zato je bolj varno upoštevati formalne kriterije. Knjižnično gradivo, v katerem prepoznamo lastnosti pisne kulturne dediščine, knjižnica trajno hrani in ga praviloma ne izloča ali celo odpisuje. 3.1 Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika V skladu z zahtevami 13. člena Zakona o knjižničarstvu je NUK leta 2012 objavil Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika, ki skušajo podrobneje opisati našo pisno kulturno dediščino, v kateri so posamezna dela ali zbirke deležni še posebne zaščite kot kulturni spomeniki (Navodila ..., 2012). V skladu z mednarodno uveljavljenimi izhodišči (glej na primer kriterije za izbor gradiva za 14 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo Memory of the World (2002)) so v navodilih poudarjena dela s splošnimi atributi kulturne dediščine (nacionalna zbirka knjižničnega gradiva), gradiva z atributi slovenike in knjižnične zbirke ter evidence o knjižničnem gradivu. Na državnem nivoju bi morali poskrbeti za ohranjanje nacionalne zbirke knjižničnega gradiva, kamor sodijo vsi najstarejši pisni spomeniki (to so listine, kodeksi in podobno, ki so nastali do leta 1600, ne glede na svojo vsebino in izvor); inku-nabule; dokumenti in publikacije, ne glede na avtorja, izvor ali leto nastanka, ki predstavljajo svetovno redkost; dela, ki so prva na svojem področju, tako v materialnem, tipološkem kot v vsebinskem pogledu (npr. prve gramofonske plošče, prvi časniki, prve slikanice, prve sociološke študije itn.); dela, ki so izjemna zaradi letnice svojega nastanka (pri čemer je starost razumljena v relativnem pomenu, glede na pomen konkretnega dela za okolje ali stroko) ter redka dela (na primer cenzurirana dela ali dela, ki so izšla v majhnem številu izvodov). Posebno pozornost je treba nameniti gradivu, ki priča o slovenski duhovni tvornosti in gradivu, ki obravnava Slovenijo in Slovence. Sem sodijo novoveški in sodobni rokopisi pomembnih Slovencev in osebnosti, pomembnih za Slovenijo (predvsem pa slovenski tiski do leta 1600); slovenika do leta 1918 (vse publikacije v slovenskem jeziku, s tematiko o Sloveniji, ki so nastale na slovenskem ozemlju, slovenskih avtorjev ter avtorjev, ki izhajajo iz slovenskega ozemlja); prve izdaje publikacij, ki dokumentirajo razvoj slovenskega jezika in pisave (slovarji, slovnice, čitanke in podobno); publikacije, natisnjene v nekdanjih in poskusnih črkopisnih rešitvah (na primer v bohoričici, metelčici ali danjčici); publikacije, napisane v slovenskih pokrajinskih knjižnih jezikih (na primer v prekmurščini, nadiški govorici, rezijanščini, v gornjeradgonskem jeziku) oziroma v slovenskih narečjih; dokumenti in publikacije, ki pričajo o specifičnih procesih na področju kulturnega, znanstvenega in gospodarskega življenja, ki so potekali na Slovenskem; dokumenti in publikacije, ki pričajo o prelomnih obdobjih v slovenski zgodovini oziroma taki, ki so nastali v specifičnih razmerah od leta 1900 do danes; prve izdaje slovenskih avtorjev; publikacije Slovencev, ki živijo na slovenskem etničnem ozemlju, vendar zunaj deželnih meja matične pokrajine oziroma zunaj državnih meja Slovenije; publikacije, ki dokumentirajo obstoj in kulturne dosežke drugih narodov, ki bivajo oziroma so bivali na Slovenskem; ter publikacije, ki dokumentirajo dogodke, procese, institucije in osebnosti, pomembne za lokalno okolje. Poskrbeti moramo, da se v izvorni obliki ohranijo celotne zbirke, predvsem zbirka nacionalne knjižnice, še posebej zbirka publikacij, ki jih je na podlagi predpisov o obveznem izvodu tiska (publikacij) pridobila nacionalna knjižnica oziroma njene predhodnice od leta 1807 naprej; zbirke publikacij, ki jih na podlagi predpisov o obveznem izvodu tiska (publikacij) trajno hranijo depozitarne organizacije (kot Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 15 Eva Kodrič-Dačic je zbirka arhivskih izvodov v Univerzitetni knjižnici Maribor); specialne zbirke, zapuščine ali osebne knjižnice izjemnih slovenskih osebnosti; knjižnice in zbirke, ki so nastale v okviru slovenskih institucij oziroma institucij, pomembnih za Slovence, in zbirke domoznanskega gradiva. Prav tako moramo poskrbeti za izvirne evidence (na primer inventarne knjige, si-gnaturne knjige, signaturne beležke, evidence izposoj) in kataloge knjižnic. Ti so plod našega dela in dokumentirajo razvoj bibliotekarstva ter odsevajo družbeno okolje, v katerem so pravila za vodenje teh evidenc in katalogov nastala. Ker je identičnih izvodov gradiva, ki ima opisane lastnosti, v naših knjižnicah še vedno na desetine, daje vrednost posamezni publikaciji in s tem razlog, da jo trajno hranimo kot svojo pisno kulturno dediščino, kontekst. Trivialen roman, ki je izšel v veliki nakladi in so ga knjižnice kupovale v desetinah izvodov, bo kljub svoji nizki vrednosti kot del naše kulturne dediščine trajno hranjen v nacionalni zbirki obveznega izvoda ali morda v osebni zbirki pomembnega avtorja. V prvem primeru nam bo kazal literarni okus nekega časa, v drugem primeru literarni okus avtorja in potencialne literarne vplive. 3.2 Spletne publikacije Če moramo pri tiskanih publikacijah zaradi preobilice identičnih kopij v knjižnicah določiti tiste, ki jih bomo ohranjali, je na področju ohranjanja elektronskih virov, dostopnih na spletu, stanje diametralno nasprotno. Načel, ki smo jih po-notranjili pri tiskanem gradivu, nismo prenesli v digitalno okolje in elektronske, predvsem spletne publikacije, obravnavamo na drugačen način. Pojavna oblika dela, ki jo sicer nehote dojemamo kot ceneno in fluidno, ne določa njegove vrednosti in atributi, ki določajo kulturno dediščino v analognem okolju, so prav tako relevantni za elektronske spletne publikacije. Elektronske spletne publikacije predstavljajo našo kulturno dediščino prav tako kot publikacije na drugih nosilcih zapisov. Vendar smo pri njihovem (i)zbiranju za trajno ohranjanje selektivni. Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod (2007), ki ureja njihov zajem, daje ta privilegij le Narodni in univerzitetni knjižnici. Pri tem določa tudi selekcijske kriterije, ki že v začetku ožijo obseg zajetih publikacij. Poleg splošnih kriterijev, ki jih poznamo iz definicije slovenike (delo slovenskih avtorjev, delo v slovenskem jeziku, delo o Sloveniji) in formalnih kriterijev, ki se nanašajo na strukturo publikacije, domeno in format zapisa, so predpisani tudi posebni kriteriji kvalitativne narave. Pri zajemu in ohranjanju naj bi imele prednost publikacije, katerih vsebina je samostojna in celovita ter trajnejše intelektualne ali umetniške vrednosti, ter publikacije, ki jih objavljajo 16 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo - institucije oziroma strokovno, umetniško in družbeno priznani avtorji. Presoja je v pristojnosti nacionalne knjižnice. Pravilnik tudi določa, da naj knjižnica ne bi zajemala in hranila »iskalnikov, iger, spletnih publikacij, ki so izrazito namenjene promociji in oglaševanju, spletnih publikacij, ki so kompilacija drugih virov oziroma ne vsebujejo izvirnih vsebin, portalov in drugih spletnih publikacij, ki so namenjene zgolj organizaciji informacij, klepetalnic, delovnih različic spletnih publikacij, poštnih seznamov, osebnih spletnih strani, diskusijskih list (forumov), mrežnih dnevnikov (blogov), gradiva, razpošiljanega prek e-pošte, novic in podatkovnih zbirk« (Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod, 2007, 6. člen). Take omejitve so lahko nevarne, na kar opozarjajo tudi mednarodne smernice (The UNESCO/PERSIST Guidelines for the selection of digital heritage for long-term preservation, 2006). Ob upoštevanju določil Pravilnika namreč izgubimo dokumentacijo o socioloških fenomenih, kot so družabna omrežja, izgubimo blo-ge s prvimi koraki prihodnjih uspešnih ustvarjalcev in, kar je najpomembnejše, celo temeljne nacionalne publikacije, kot so slovarji slovenskega jezika (na primer Fran (Slovar ..., 2014)) in biografski leksikoni (na primer Slovenska biografija (2013)). Zanje v Sloveniji praviloma ni več sredstev, da bi (dovolj pogosto) izhajale v tiskani obliki. Spletni arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice (2018), kjer lahko uporabniki dostopajo do zajetih in shranjenih spletnih publikacij, nas informira, da vsebuje več kot 1000 spletnih mest, ki jih NUK shranjuje od leta 2008. Gre predvsem za področja javne uprave, visokega šolstva, znanosti in kulture. Vendar ne izvemo nič podrobnega o kriterijih za zajem ter o izčrpnosti zajema naštetih področij. V nasprotju s prej poudarjenimi določili Pravilnika je v arhivu shranjenih tudi nekaj blogov in cela vrsta profilov na Twitterju. Prav tako je tam shranjena podatkovna zbirka Slovenska biografija. Druge knjižnice so pri zajemu spletnih publikacij prepuščene same sebi, tako glede urejanja avtorskih pravic kot tudi dostopa do repozitorijev za trajno hranjenje tega gradiva. 4 Evidentiranje pisne kulturne dediščine Problemi z evidentiranjem pisne kulturne dediščine se manifestirajo na več nivojih. Ne le, da knjižnice ne vodijo zakonsko predpisanih seznamov kulturnih spomenikov, ki jih hranijo (Zakon o knjižničarstvu, 2001, 5. člen), da pisna kulturna Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 17 Eva Kodrič-Dačic dediščina ni vpisana v register kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, 2008, 9. člen): evidentiranje kulturne dediščine se kaže kot eminenten izziv knjižničarske stroke. 4.1 Evidentiranje knjižničnih zbirk Knjižnice so v zadregi, ko je treba popisati določene vrste kulturne dediščine (knjižnične zbirke, rokopisno gradivo), saj za to nimamo sprejetih (enotnih) standardov. Knjižnične zbirke odstopajo od tipičnih vrst gradiva, zato jih knjižnice praviloma ne evidentirajo in s tem opuščajo informacije o dragocenih fondih, ki jih hranijo. Problem se kaže tako na nivoju popisa zbirke kot tudi na nivoju identifikacije posameznih publikacij, ki so elementi zbirke. Osebne zbirke so, na primer, korpusi, nastali na osnovi interesov zbirateljev in njihov koncept je edina vezna snov, ki združuje zbrane publikacijo v novo, specifično celoto. Na posameznih publikacijah, ki so deli teh zbirk, praviloma ni podatkov ali vsaj ne bibliografskih podatkov, na osnovi katerih bi lahko sklepali, da je gradivo del zbirke. Izjema so starejše zbirke, kjer knjižnično gradivo še nosi lastniško oznako (na primer lastniški vpis, žig, ekslibris, supralibros) in/ali enotno vezavo. Pisno kulturno dediščino za zdaj evidentiramo predvsem na analitični ravni, medtem ko na ravni popisa zbirke še tavamo in nimamo izdelanih pravil. V tej točki močno zamujamo za strokovno prakso, saj so standardi za popis knjižničnih zbirk že razviti, pomagamo pa si lahko tudi z arhivsko prakso. Za primer naj služijo publikacije, ki so na Slovenskem nastajale ilegalno v času druge svetovne vojne. V ilegalnih tiskarnah so nastajali letaki, priročniki, časopisi, pesniške zbirke v obsegu, ki je izjemen v svetovnem merilu. Zato bi si zbirka partizanskega oziroma narodnoosvobodilnega tiska zaslužila, da jo zaščitimo in ohranimo. To gradivo danes najdemo tako v knjižnicah kot tudi v arhivih in v muzejih. Raznovrstna je že sama provenienca gradiva: medtem ko je na primer nacionalna knjižnica gradivo med drugi svetovno vojno po eni strani zbirala na skrivaj, po drugi strani pa ji ga je po uradni poti iz zaplenjenih zbirk pošiljala Uprava Ljubljanske pokrajine, in je po drugi svetovni vojni še desetletja zbirala to gradivo v Zbirki Partizanskega tiska, so druge institucije (Znanstveni inštitut pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta) to gradivo prejele kot obvezni izvod, po odloku Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta z dne 12. 3. 1944. To gradivo je danes del zbirke Arhiva Slovenije in, popisano po arhivskih standardih, predstavlja najbolj izčrpen popis zbirke tovrstnega gradiva (Slika 1). 18 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo išj Zamenjaj v seznam g Zamenjaj v seznam slik gg Zamenjaj v pregled slik Prikaži kot PDF Odloži v košarico ptj Odloži v delovno mapo «¡>- Prikaži v tektoniki arhiva 2] Pomoč Navigacija ! -f K vnosu na prejšnjem nivoju |4| K vnosu na podrejenem nivoju K predhodnemu vnosu v tektoniki arhiva K naslednjemu vnosu v tektoniki arhiva SI AS 1887 Zbirka narodnoosvobodilnega tiska, 1941-1945 (Fond) Tektonika arhiva-Kontekst ^ SI AS Arhiv Republike Slovenije Ej-M ARHIVSKE ZBIRKE MA Zbirke posameznih vrst arhivskega gradiva Igj .SI AS 1882 Zbirka ilegalnih tiskov Komunistične partiie Slovenije do 1941 (1919-19411 SI AS 1887 Zbirka narodnoosvobodilnega tiska (1941-1945) Ifl^-SI AS 1890 Zbirka nemškega, italijanskega in madžarskega tiska na okupiranem slovenskem ozemlju (1941-19451 Elementi identifikacije Signatura PE: Signatura PE AP: Prejšnje signature PE: Naslov PE: Čas nastanka PE: Količina PE: Obseg (tekoči metri): Zvrsti arhivskega gradiva: Nivo popisa: ■ SI AS 1887 SI AS 1887 AS 1887 Zbirka narodnoosvobodilnega tiska 1941 - 1945 250 škatel 26,00 Tiski Fond Historiat Zbirka je sestavljena iz časopisov (glasil), drobnih tiskov (letakov in lepakov) in brošur. PE: Narodnoosvobodilne in druge tiske so skupaj z ostalim arhivskim gradivom začeli intenzivno zbirati jeseni 1943. Znanstveni inštitut pri Predsedstvu SNOS je posebej dobival obvezne izvode partizanskega tiska z odlokom IOOF 12. 3. 1944; prispelo gradivo je nato urejal bibliotekar. Z odlokom Predsedstva SNOS o zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov iz januarja 1945 se je zbiranje še razširilo in nadaljevalo v povojni čas. Leta 1948 je delo na gradivu nadaljeval Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani. Leta 1959 ustanovljeni Inštitut za zgodovino delavskega gibanja (danes Inštitut za novejšo zgodovino) si je z omenjenim muzejem delil obsežno zbirko tiskov. Do leta 1965 so bili tiski v knjižničnem, potem pa v arhivskem oddelku inštituta. Leta 1992 se je arhivski oddelek vključil v AS. Elementi vsebine in ureditve Vsebina - periodična glasila: PE: glasila OF 6 naslovov (v nadaljevanju samo število naslovov): Osvobodilna fronta 1941-1942, Slovenski poročevalec, centralna in pokrajinske izdaje 1941-1945/ ustanovne skupine OF 6: Delo (KPS) 1940-1942, Ljudska pravica (KPS) 1943-1945, Slovenska revolucija (krščanski socialisti), Sokol v borbi (sokolska skupina), Slovenski zbornik (kulturni delavci)/ IO, PO in OO OF 74: IO OF 3, PO OF za Gorenjsko 7, PO OF za Slovensko primorje 11, vključno Partizanski dnevnik 1943-1945, POOF za Štajersko 8, okrožni odbori OF 45/ SNOS 5, med njimi Uradni list 1944/ SPŽZ - AFŽ 8, med drugim Naša Žena 1942 - 1945/ mladinske in pionirske organizacije 72: Mlada Slovenija 1941-1945, Mladina 1943-1945, Mlada pest 1943-1945, na lokalni ravni 43, v vojaških enotah 26/ delavci in kmetje 12: Delavska enotnost, Bratstvo, Jeseniški kovinar in Kmečki glas - centralne in pokrajinske izdaje/ Radiovestniki 148, centralne in pokrajinske izdaje 115, vojaške enote 15, ostalo 18/ partizansko šolstvo 4/ humoristična glasila 5/ glasila za italijansko 18 in avstrijsko prebivalstvo 23/ vojaška glasila 273: glasila GŠ, VŠ NOV in POS 12, med drugim Slovenski partizan, Naša vojska, Bilten VŠ NOV in POJ, glasila korpusov 9, divizij 26, brigad 124, operativnih con 8, divizionov 5, grup odredov 3, odredov 55, vojnih področij 2, bataljonov 7, čet 3, kurirjev 2, vojaških šol 6, partizanskih bolnišnic 11/ - drobni tisk (letaki in lepaki): letaki so razporejeni v 32 skupin: komunistična internacionala, KPJ, KPS, Vrhovni štab NOV in POJ, govori maršala Tita/ Slovani, Sovjetska zveza, Rdeča armada, pogodba med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo/ zavezniki, konference, izjave, govori, članki/ Glavni štab NOV in PO Slovenije/ partizanske akcije in borbe/ OF, Vrhovni plenum, Izvršni odbor/ OF okrožja in pokrajine/ Narodnoosvobodilni svet za primorsko Slovenijo, okrožni odbori OF na Primorskem, v slovenski Benečiji, mestni odbori OF v Gorici in Trstu/ OF, Sokoli in katoličani, slovenska duhovščina/ delavci, kmetje, izobraženci/ mladina, žene/ SNOO, SNOS/ letaki, tiskovine, parole za volitve/ Rdeči križ Slovenije in zdravstvo/ pozivi slovenskim nasprotnikom NOB/ amnestija 1944, 1945/ pozivi italijanskim vojakom/ pozivi francoskim vojnim ujetnikom, nemškim in avstrijskim vojakom/ ilustrirani letaki/ trosilni listki/ tiskovine civilne in vojaške uprave/ osebne izkaznice in spričevala/ programi in vabila za kulturne prireditve/ propustnice in dovolilnice/ partizanske pesmi, notni zapisi/ okrožnice navodila in poročila KPS, SNOS, GŠ NOV in POS, OF, ZSM, pionirji, SPŽZ oziroma AFŽ/ zemljevidi/ partizanski denar, posojilo svobode/ ceniki, stenski koledarji, pošta/ partizanske pesmi: rokopisi, tisk, ciklostil/ tisk ob osvoboditvi maj-junij 1945/ srbohrvatski narodnoosvobodilni tisk/ - brošure: OF in IOOF z odseki imata ohranjenih 80 naslovov/ krščanska skupina v OF 9/ POOF za Gorenjsko 34/ POOF za Štajersko 18/ in POOF za Primorsko 76/ Okrožni odbori OF za Belo Krajino 8/ Štajerska 6/ Primorska 2/ Predsedstvo SNOS z odseki 83/ KPS skupaj s Centralnim komitejem in Agit-propom 100/ pokrajinski komiteji za Gorenjsko 10, Primorsko 23, Štajersko 11, Belo Krajino 4/ ženska organizacija SPŽZ oziroma AFŽ 11/ mladinska organizacija 8, SKOJ 6/ partizanske pesmarice/ vojaške enote in ustanove 280: Glavni štab oziroma Glavno poveljstvo NOV in POS 143, 7. in 9. korpus 19, 5 divizij 34, četrta operativna cona 17, brigade 45, odredi 22/ strokovna literatura za potrebe sanitete, publikacije Rdečega križa in partizanskih bolnišnic 18/ zapori in taborišča 7/ Elementi dostopnosti in uporabe Pripomočki za - pripomočki za periodični tisk: uporabo: abecedni naslovni katalog/ stvarni katalog po geslih/ kataloga po tehnikah in tiskarnah in po pokrajinah/ - pripomočki za neperiodični tisk: avtorski in naslovni katalog, po pokrajinah/ stvarni katalog, po tehnikah in tiskarnah/ stvarni katalog partizanskih letakov/ popis ilustriranih partizanskih plakatov/ Elementi povezav Objave arhivskega gradiva: - Bajec J., Slovenski časniki in časopisi 1937 - 1945, Ljubljana 1973 - Bibliografija izdanja u narodnooslobodilačkom ratu 1941 - 1945, Beograd 1964 - Krall J., Partizanske tiskarne na Slovenskem, 1., 2., 3. del, Ljubljana 1972 - 1976 Uporaba Konec nedostopnosti: Potrebno dovoljenje: Možnost uporabe: Dostopnost: URL za določeno popisno enoto URL: 31.12.1945 ni omejitve na razpolago javno dostopno http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=27493 Slika 1: Arhiv Slovenije. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska (1941-1945) (B. l.) Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 19 Eva Kodrič-Dačic Tako kompleksno predstavitev zbirke zaman iščemo v katalogih knjižnic. V najboljšem primeru najdemo informacije o tem gradivu na spletni strani knjižnice (glej na primer Knjižnica Srečka Vilharja v Kopru, Zbirka partizanskega tiska (Oddelek ..., B. l.) ali Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, Tiski med NOB (B. l.)). Narodna in univerzitetna knjižnica je še desetletja po koncu druge svetovne vojne zbirala ilegalne tiske, ki so nastali v času druge svetovne vojne, vendar so podatki o tem gradivu na spletni strani NUK-a le fragmentarni. Dostopna je informacija o obstoju kataloga partizanskega tiska, posamezne drobce o tej zbirki pa najdemo še v sklopu predstavitev drugih fondov (Slikovna zbirka na primer opozarja na partizanske plakate). Popisi zbirk so v slovenskih knjižnicah šele v povojih in eden zgodnejših poskusov je primer popisa zapuščine Mateja Bora v COBIB-u (Slika 2). t j| CDBISS* a Iskanje v Q Iskanje > Rezultati M1 > Zadetek Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana (NUK); « O 9 JC G osnovni podatki Podrobni podatki Naslov Zapuščina Mateja Bora. 1, Osebni dokumenti Vrsta gradiva umetna zbirka Jezik slovenski Leto Fizični opis 5 map Drugi avtorji Bor, Matej Vsebina 1.1 Dokumenti o osebnem statusu (59) 1.1.1 Sodna dokumentacija (13 + 2 prilogi) 1.1.2 Zdravniška korespondenca in dokumentacija (15) t.2 Dokumenti o izobrazbi in zaslugah (12) 1,3 Dokumenti o službovanju (1) 1.4 Delovne, založniške in druge pogodbe (104 + 30 prilog) I.5 Dokumenti o premoženju (31 + 1 priloga) I.6 Avtobiografije (6) glej tudi Proza: Iz avtobiografije in Ob robu svojega življenjepisa 1.6.1 Biografije in bibliografije o Mateju Boru [Biografijo napisal: Stanko Janež] (2) 1.7 Fotografije 1.7.1 Portreti (10) 1.7.1.1 Družina Manja Pavšič (1), Anica Zupanec-Sodnik (2), Skupinske fotografije (3 + 1 priloga) 1.7.2 Fotografije družine, prijateljev in znancev (17) 1.7.2.1 Prireditve, proslave [Slovenska akademija znanosti in umetnosti, razprave o venetskem vprašanju itd.] (13 + 2 prilogi) 1.7.3 Rojstna hiša v Grgarju (1) 1.7.4 Medvojni posnetki (36) 1.7.5 Panorama Blejskega jezera s kanuisti (1) I.7.6 Fotografija avtomobila (1) 1.7.7 Fotografije dramskih predstav in kulturnih dogodkov (3 + 1 priloga) I.7.8 Korošica čaka junaka. 17. 5.1959, Poljana [Posnetek dekleta v narodni noši ob konju na skupinskem dogodku] (1) Opombe Provenienca: Manja Pavšič, Ljubljana COBtSS.SI-ID 291931392 Zaloga v drugih knjižnicah Slika 2: Primer popisa zapuščine Mateja Bora4 Manj problemov imajo knjižnice z evidentiranjem digitalnih zbirk (ki jih imenujemo baze podatkov). 4 Dostopno na: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/nuk/291931392 [14. 11. 2017]. 20 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo Slika 3: Primer popisa digitalne zbirke5 Težje je z gradnjo digitalnih zbirk, tako takrat, kadar nastanejo kot rezultat naše avtorske zamisli, kot tudi takrat, ko v digitalizirani obliki predstavljamo obstoječo (analogno) zbirko. V prvem primeru nam je pogosto dovolj že nabor tematsko sorodnih digitaliziranih dokumentov, da tak izbor poimenujemo digitalna zbirka. Primer za to so zbirčice, ki nam jih ponujata KAMRA (na primer Franjo Golob, neizpeti koroški umetnik (1913-1941)6) in dLib (glej na primer Arhiv fotografskega kronista Frana Vesela7). V prvem primeru gre za predstavitev Franja Goloba z zanimivim slikovnim gradivom. Žal iskanje po elementih »zbirke« ni mogoče. Zapis o zbirki pa najdemo v vzajemnem katalogu (COBISS.SI ID: 16046900), vendar je popisana kot avtorski članek. V nasprotju s tem bi predstavitev arhiva Frana Vesela zaman iskali v vzajemnem katalogu. »Zbirka« na dLibu nam sicer omogoča iskanje po elementih zbirke (zadetkih), vendar je predstavitev zbirke tako splošna, da ne izvemo niti osnovnih podatkov o izvorni zbirki (kdaj je nastala, koliko gradiva obsega) niti podatkov o tem, kolikšen del gradiva je digitaliziran in kakšni kriteriji so bili uporabljeni pri izboru za digitalizacijo. Pri tem zaostajamo za sodobno prakso drugih knjižnic (glej na primer digitalne zbirke v Library of Congress: Digital collections8). Kot primer neustrezne obravnave digitalizirane analogne zbirke (oziroma dela zbirke) nam lahko služijo digitalizirani kodeksi iz Kopitarjeve zbirke (Kopitarjeva ..., B. l.). Ta zbirka ni katalogizirana in jo zaman iščemo v vzajemnem katalogu. 5 Dostopno na: https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/nuk/273198080. 6 Dostopno na: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/zivljenje-franja-goloba-2.html. 7 Dostopno na: https://www.dlib.si/results/?query=%27col%3dArhiv+fotografskega+kronista+F rana+Vesela%27&desc=URN%3aNBN%3aSI%3adoc-VD8TCC5Y&pageSize=25. 8 Dostopno na: https://www.loc.gov/collections/. Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 21 Eva Kodrič-Dačic 4.2 Problem kopije in originala Ko govorimo o ohranjanju kulturne dediščine, govorimo o ohranjanju celotnega objekta, skratka o ohranjanju originala. Z reproduciranjem originala v obliko zapisa, ki je prosto dostopna na spletu, original zaščitimo in promoviramo obenem. S tem priznamo originalu tudi dodatno vrednost in pomen. Postopek reproduciranja originala se lahko izvaja anonimno, kadar gre za preprost tehničen postopek, na primer skeniranje. V nekaterih primerih (fotografiranje slik in predmetov, reproduciranje teksta v zvočni zapis z branjem) pa osebi, ki izvede reprodukcijo, priznamo avtorski vložek. V teh primerih bi bilo treba jasno razločiti podatke o originalu od podatkov o reprodukciji, tako glede avtorstva kot tudi glede založnika. Primer napačnih in zavajajočih rešitev so reprodukcije slikovnega gradiva, ki jih najdemo na dLibu. Kot primer naj služi portret Žige Zoisa, ki ga je naslikal Andrej Herlein (Andreas Herrlein, 1738-1817, nemški slikar in učitelj risanja na ljubljanski normalki). dLib nam postreže s kar štirimi kopijami te slike, opremljene z različnimi bibliografskimi podatki. Kot avtorji so navedeni slikar, avtor reprodukcije ali pa je podatek o avtorju celo izpuščen. ^^ DIGITALNA I HI IH I KNJIŽNICA žigazois ULIU I SLOVENIJE - Žiga Zois (1747-1819) Štupar, Milan Zbirka upodobitev znanih SLovencev NUK 19?? Gospodarstvenik Naravoslovec Razsvetljenec M. Štupar Narodna in univerzitetna knjižnica Fotografija po originalu A. J. Herleina status pravic neznan URN:NBN:SI:IMG-OCD8WPIB lg\ipo\f4\azois, ž. APA: Štupar, Milan (19??). Žiga Zois (1747-1819). URN:NBN:SI:IMG-OCD8WPIB from http://www.dlib.si MLA: Štupar, Milan. Žiga Zois (!747-l8lQ). M. Štupar, 19??. Slika 4: dLib. Reprodukcija portreta Žige Zoisa št. 19 9 Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-0CD8WPIB/?euapi=1&query=%27 keywords%3d%C5%BEiga+zois%27&pageSize=25&ftype=fotografije. 22 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo dUbl DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE domov poizvedba URN:NBN:SI:IMG-AGULPJK6 Sigismund Žiga Zois Avtoriji) Leto Vsebina Gradivo je dostopno z Lokacije NUK © Izvoz v EndNote (RIS format) Herlein, Andrej Janez Zbirka upodobitev znanih SLovencev NÜK 197? Gospodarstveniki Literati Meceni Naravoslovci Tehniki Upodobitve Zois Žiga (1747-1819) Narodna in univerzitetna knjižnica Fotografija originala status pravic neznan URN:NBN:SI:IMG-AGULPJK6 lg\ipo\f4\azois, ž. APA: Herlein, Andrej Janez (197?). Sigismund Žiga Zois. URN:NBN:SI:IMG-AGULPJK6 from http://www.dlib.si M LA: Herlein, Andrej Janez. Sigismund Žiga Zois. 197?. chttp://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:IMG-AGULPJK6> Slika 5: dLib. Reprodukcija portreta Žige Zoisa št. 210 Slika 6: dLib. Reprodukcija portreta Žige Zoisa št. 311 10 Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-AGULPJK6/?euapi=1&query=%27k eywords%3d%C5%BEiga+zois%27&pageSize=25&ftype=fotografije. 11 Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-MHXH028Z/?euapi=1&query=%27 keywords%3d%C5%BEiga+zois%27&pageSize=25&ftype=fotografije. Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 23 Eva Kodrič-Dačic Slika 7: dLib. Reprodukcija portreta Žige Zoisa št. 41: Reprodukcije tako zaživijo lastno življenje. FZBZ in RDA to problematiko sicer ustrezno rešujeta, vendar smo za zdaj še daleč od implementacije teh pravil v našo katalogizacijsko prakso. 4.3 Bibliografije Knjižnični katalogi nam tudi sicer ne nudijo izčrpnega pregleda gradiva, ki ga po izbranih kriterijih ocenjujemo za kulturno dediščino. Sistematičen in izčrpen pregled virov oziroma publikacij izbranega področja (na primer domoznanskega gradiva, slovenike) nam bo dala šele bibliografija. Žal postajajo tematske bibliografije, čeprav so ena od temeljnih dejavnosti knjižnic, vedno redkejše. Bibliografije nadomeščamo in zamenjujemo s katalogi, pri tem pa zanemarjamo in podcenjujemo izjemen strokovni vložek, nujen pri izdelavi bibliografij. Ta ne predstavlja le doslednega upoštevanja redakcijskih pogojev pri obdelavi gradiva, ki ga pridobi knjižnica, temveč proaktiven pristop za pridobitev informacij in knjižničnega gradiva, ki sodi v izbor bibliografije. Šele bibliografija nam daje 12 Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-4UCSGNAP/?euapi=1&query=%27 keywords%3d%C5%BEiga+zois%27&pageSize=25&ftype=fotografije. 24 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo - pregled nad viri, ki pokrivajo izbrano področje, in šele na osnovi bibliografije lahko izdelamo izbor gradiva za digitalizacijo. Bibliografije domoznanskega gradiva bi morale biti prioriteta med domoznanskimi dejavnostmi. Ker so bolj izjema kot pravilo, je treba posebej pozdraviti Slovensko bibliografijo videmske pokrajine, Prekmuriano in Bibliografijo serijskih publikacij po območjih osrednjih območnih knjižnic (ki je bila izdelana v okviru koordinirane domoznanske dejavnosti). Žal Slovenske nacionalne bibliografije13 ne moremo imeti za vzor, saj nam portal s tem imenom ne daje informacij, ki jih od bibliografije pričakujemo. 5 Trajno ohranjanje in zaščita pisne kulturne dediščine Kakšne so naše materialne možnosti za trajno ohranjanje pisne kulturne dediščine? Trubarjev stati inu obstati moramo danes razumeti v smislu zagotavljanja materialnih pogojev za delo nacionalnih institucij. Za protestantiko je seveda poskrbljeno, pa se kdaj vprašamo, kje hranimo, če sploh, protestantiko današnjih dni: znamenito 57. številko Nove revije, publikacije, ki so izhajale v letih našega osamosvajanja, prve izdaje del prejemnikov Prešernovih nagrad, romane kresni-kovih nagrajencev, kje se hranijo slovenske elektronske knjige in spletne strani, kdo skrbi za Šalamunovo knjižnico? Slovenci se radi sklicujemo na pomen slovenskega jezika in književnosti, častimo zapisano slovensko besedo in literarno tvornost, vendar se to navdušenje ne prelije v konkretne ukrepe za varstvo pisne kulturne dediščine. Še nikoli v zgodovini nismo ne načrtovali ne zgradili svoje nacionalne knjižnice. Zakaj se tako razlikujemo od drugih narodov, ki gradijo nacionalne knjižnice kot nove katedrale, kot simbole veličine svoje kulture, in jih pri tem ne ustavijo niti osamosvojitvena vojna (Hrvaška) niti pogubna gospodarska kriza (Grčija)? Leta 2018 bo preteklo 20 let od načrtovane selitve fondov nacionalne knjižnice v novo stavbo univerzitetne knjižnice. Tako je vsaj določal zakon o gradnji, sprejet leta 1994 (Zakon o izgradnji univerzitetne knjižnice v Ljubljani, 1994). Od leta 1994 smo v Sloveniji zgradili marsikaj: stanovanjska naselja, nakupovalne centre, Stožice, prizidek Opere in Narodne galerije, velike in majhne splošne knjižnice. Zgrajena je bila celo tako problematizirana ljubljanska džamija. Zdaj smo vsako leto dlje od začetka del za NUK II in novo zgradbo nacionalne knjižnice zaman iščemo v zadnjem predlogu nacionalnega programa za kulturo (Nacionalni program za kulturo 2018-2025, 13 Dostopno na: http://sb.nuk.uni-lj.si/. Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 25 Eva Kodrič-Dačic - 2017). Res je, da naj bi investicijo vodilo ministrstvo za izobraževanje, vendar to ministrstva za kulturo ne odvezuje odgovornosti za stanje skladišč, v katerih se hranijo naši pisni kulturni spomeniki. Ta so premajhna, nenamensko grajena, gradivo občasno celo zalije voda. Pri tem pa sredstva, ki jih je Ministrstvo za kulturo v preteklih dveh desetletjih namenilo knjižnicam, za katere ne izvaja ustanoviteljskih nalog, presegajo ocenjene stroške gradnje knjižnice NUK II. Zato pri gradnji nacionalne knjižnice ne gre za pomanjkanje finančnih sredstev, temveč za brezbrižnost do njenih nalog ter do gradiva, ki ga hrani. Bati se je, da je problematika širša, saj Ministrstvo za kulturo brez vsebinskih utemeljitev zavrača tudi predloge za razglasitev pisnih kulturnih spomenikov državnega pomena. Že od leta 1951 namreč ni bilo samostojnih knjižničnih zbirk, ki bi bile razglašene za kulturni spomenik državnega pomena. Pri tem ne vemo niti, katero strokovno telo ministrstva o tem odloča. 6 Namesto zaključka Evropski parlament je leto 2018 razglasil za leto kulturne dediščine. Slovenske knjižnice vstopajo vanj brez strategije varstva pisne kulturne dediščine ali celo akcijskega načrta za izvajanje dejavnosti na tem področju. Pisno kulturno dediščino, podedovano iz preteklosti, so knjižnice dolžne ohranjati in obenem poskrbeti za tisto, ki nastaja pred našimi očmi, to je za pridobivanje (zajem) sodobnih publikacij. V letu 2018 bi morale knjižnice na področju pisne kulturne dediščine stremeti k: 1) ozaveščanju o pomenu pisne kulturne dediščine, ki jo hranijo knjižnice, in njenem prepoznavanju; Knjižnice bi morale najprej same ozavestiti pomen pisne kulturne dediščine, ki jo hranijo, in skrb zanjo razumeti kot pomemben del svoje redne dejavnosti. Izdelati bi bilo treba smernice, navodila in priročnike za prepoznavanje, trajno ohranjanje in zaščito tega gradiva. Posebno pozornost bi morali nameniti varstvu izvornega digitalnega gradiva: posodobiti bi bilo treba navodila za njegov zajem na nacionalni ravni (pravilnik o zajemu ...) in izdelati smernice za usklajen zajem izvornih digitalnih publikacij na lokalnih ravneh (na primer domoznanske zbirke) in na specializiranih tematskih področjih (na primer univerzitetni repozitoriji). 2) evidentiranju pisne kulturne dediščine; Pisna kulturna dediščina v knjižnicah vključuje posebne in redke vrste knjižničnega gradiva (na primer rokopisno gradivo) oziroma objekte, ki jih Zakon o knjižničarstvu ne uvršča med knjižnično gradivo. Da bi omogočili evidentiranje kulturne dediščine, je treba izdelati ali določiti standarde oziroma formate za popis teh vrst gradiva ter konkretna pravila in priročnike za popis zbirk, 26 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo zapuščin in rokopisnega gradiva. Prav tako je treba v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, vključiti pisno kulturno dediščino v register kulturne dediščine in dosledno izvajati določbo Zakona o knjižničarstvu, ki knjižnicam predpisuje izdelavo seznama kulturnih spomenikov, ki jih hranijo. 3) trajnemu ohranjanju in zaščiti pisne kulturne dediščine; Ministrstvo za kulturo bi bilo treba spodbuditi, da prevzame iniciativo na področju varstva pisne kulturne dediščine, tako da poskrbi za ustrezno zakonsko ureditev tega področja ter za zadostno financiranje s tem povezanih nalog. Poskrbeti bi moralo, da bi bile najbolj dragocene zbirke razglašene za kulturne spomenike državnega pomena. Ministrstvo za kulturo naj ustrezno podpre delovanje nacionalne knjižnice in pospeši gradnjo nove stavbe nacionalne knjižnice. Od pogojev, v katerih deluje nacionalna knjižnica, za katero Ministrstvo za kulturo izvaja ustanoviteljske pravice, je odvisno trajno ohranjanje pisnih kulturnih spomenikov in dediščine, ki jo knjižnica hrani, ter celotno področje razvoja dejavnosti, povezanih z varstvom pisne kulturne dediščine, ki jo hranijo knjižnice. Prav tako bi bilo treba na nacionalni ravni zagotoviti pogoje (nacionalni repo-zitorij) za trajno ohranjanje izvornih digitalnih publikacij, ki so pomembne za lokalna okolja. Knjižnice pa bi morale poskrbeti, da pri izločanju gradiva sodeluje oseba, ki je specialist za področje kulturne dediščine, in s tem preprečiti morebiten odpis in izgubo dragocenega gradiva. 4) sodelovanju med institucijami, ki ohranjajo pisno kulturno dediščino; Pisno kulturno dediščino hranijo arhivi, knjižnice in muzeji. Meja med knjižničnim, arhivskim in muzejskim gradivom ni jasno začrtana, marsikdaj si različni javni zavodi celo delijo iste zapuščine in fonde. Zato bi bilo treba spodbuditi strokovno sodelovanje med temi institucijami, predvsem na področju standardov za popis gradiva. 5) koordinirani promociji pisne kulturne dediščine. Vzpostaviti je treba sodelovanje med knjižnicami, ki hranijo pisno kulturno dediščino, ter med njimi in drugimi ustanovami (arhivi in muzeji) kulturne dediščine. Še naprej je treba vzdrževati in razvijati portal KAMRA. Koncept celostne predstavitve kulturne dediščine, ki je mogoč le s sodelovanjem arhivov, knjižnic in muzejev, pa prenesti tudi na področje razstavne in založniške dejavnosti. Ustanoviti bi bilo treba arhiv in muzej slovenske književnosti, ki bi v okviru stalne in tematskih razstav omogočal javnosti ogled redkosti, rokopisov in prvih izdaj literarnih del, ki so temelj naše kulture. Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 27 Eva Kodrič-Dačic Navedeni viri Evropska strategija kulturne dediščine za 21. stoletje. (2017). Strasbourg: Odbor ministrov Sveta Evrope. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/ mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Novice/2017/Strategija_21_SvetEvrope_2017-05-16.pdf Evropsko leto kulturne dediščine 2018 [prosojnice]. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 30. 10. 2017 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/ pageuploads/Ministrstvo/Fotogalerija/2017/9-september/MK_ELKD_2018_12_9.ppt Kamra: digitalizirana kulturna dediščina slovenskih pokrajin [podatkovna zbirka]. (2008). Celje: Osrednja knjižnica Celje. Pridobljeno 23. 10. 2017 s spletne strani: https://www. kamra.si/ Kodrič-Dačic, E. (2012a). Knjižnice in kulturna dediščina: problematika strokovnih definicij in aktualnih normativnih rešitev. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic. Pridobljeno 27. 10. 2017 s spletne strani: http://cezar.nuk.uni-lj.si/com-mon/files/studije/knjiznice_in_kulturna%20dediscina.pdf Kodrič-Dačic, E. (2012b). Pisna kulturna dediščina v knjižnicah v luči aktualnih predpisov. Knjižnica, 56(4), 17-45. Kopitarjeva zbirka slovanskih kodeksov [podatkovna zbirka]. (B. l.). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 23. 10. 2017 s spletne strani: http://old.nuk.uni-lj.si/ kopitarjevazbirka/ Memory of the world: general guidelines to safeguard documentary heritage. (2002). Paris: UNESCO. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://unesdoc.unesco.org/ images/0012/001256/125637e.pdf Nacionalni program za kulturo 2018-2025. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuplo-ads/Ministrstvo/Fotogalerija/2017/8-avgust/NPK_2018-25_za_javno_razpravo.pdf Navodila za ugotavljanje lastnosti kulturnega spomenika. (2012). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 15. 11. 2017 s spletne strani: https://www.nuk.uni-lj. si/sites/default/files/dokumenti/2015/Navodila%20za%20ugotavljanje%20lastnosti%20 kulturnega%20spomenika.pdf Oddelek za domoznanstvo in knjižno dediščino [spletna stran]. (B. l.). Koper: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Pridobljeno 23. 10. 2017 s spletne strani: http://www.kp.sik. si/oddelek-za-domoznanstvo-in-knjizno-dediscino Pravilnik o vrstah in izboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. (2007). Uradni list RS, št. 90. Sklep (EU) 2017/864 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o evropskem letu kulturne dediščine (2018). (2017, 20. maj). Uradni list Evropske unije, L 131. Pridobljeno 6. 11. 2017 s spletne strani: https://publications.europa.eu/en/publication-detail/7publi-cation/d6a1438e-3d20-11e7-a08e-01aa75ed71a1/language-sl/format-PDFA1A Slovar slovenskega knjižnega jezika [podatkovna zbirka]. (2014). Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno 23. 10. 2017 s spletne strani: http://www. fran.si/130/sskj-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika Slovenska biografija [podatkovna zbirka]. (2013). Ljubljana: Založba ZRC, Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Pridobljeno 23. 10 2017 s spletne strani: http://www.slovenska--biografija.si/ 28 Knjižnica, 2018, 62(3), 9-29 Pisna kulturna dediščina v slovenskih knjižnicah: izziv za knjižničarsko stroko in za pristojno ministrstvo Spletni arhiv Narodne in univerzitetne knjižnice [podatkovna zbirka]. (2018). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 30. 8. 2018 s spletne strani: http://arhiv. nuk.uni-lj.si/ Tiski med NOB [spletna stran]. (B. l.). Novo mesto: Knjižnica Mirana Jarca. Pridobljeno 30. 8. 2018 s spletne strani: http://www.nm.sik.si/si/zbirke/kajhranimo/tiskimednob/ The UNESCO/PERSIST Guidelines for the selection of digital heritage for long-term preservation. (2016). Paris: UNESCO. Pridobljeno 6. 2. 2018 s spletne strani: https://www.ifla.org/ files/assets/hq/topics/cultural-heritage/documents/persist-content-guidelines-en.pdf Videc, A. (ur.). (2017). Zbornik referatov. Celje: Osrednja knjižnica Celje. Zakon o izgradnji univerzitetne knjižnice v Ljubljani. (1994). Uradni list RS, št. 70. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 - ZUJIK, 92/2015. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1). (2008). Uradni list RS, št. 16/2008, 123/2008, 8/2011 - ORZVKD39, 90/2012, 111/2013, 32/2016 in 21/18 - ZNOrg. Zbirka narodnoosvobodilnega tiska (1941-1945). (B. l.). V SI AS Arhiv Republike Slovenije [podatkovna zbirka]. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 10. 2017 s spletne strani: http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=27493 Drugi uporabljeni viri Knjižnica: osebne knjižnice: njihovi tvorci in usode. (2015). Knjižnica, 59(3). Okvirna konvencija Sveta Evrope o vrednosti kulturne dediščine za družbo. (2006). Strasbourg: Svet Evrope. Pridobljeno 19. 10. 2017 s spletne strani: http://www.svetevrope.si/sl/ dokumenti_in_publikacije/konvencije/199/ Smernice za zajem, dolgotrajno hranjenje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki. (2013). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno 30. 10. 2017 s spletne strani: http:// www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Smer-nice_za_zajem_dolgotrajno_ohranjanje_in_dostop_do_kulturne_dediscine_v_digital-ni_obliki.pdf Strategija razvoja Digitalne knjižnice Slovenije -dLib.si 2007-2010. (2006). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 30. 10. 2017 s spletne strani: https://www. dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJGC736G Strategija trajnega ohranjanja digitalnih virov v Narodni in univerzitetni knjižnici 2012 -2020. (2012). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 30. 10. 2017 s spletne strani: https://www.nuk.uni-lj.si/sites/default/files/dokumenti/2015/URN_NBN_ SI_DOC-HPEWEXEN.pdf Eva Kodrič-Dačic Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana e-pošta: eva.kodric-dacic@nuk.uni-lj.si Knjižnica, 2018, 62(3), 9- 29 29 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue Mnenja splošnih in visokošolskih knjižničarjev o potrebnih spremembah knjižničnega kataloga1 Katarina Švab Oddano: 10. 4. 2018 - Sprejeto: 10. 7. 2018 1.01 Izvirni znanstveni clanek 1.01 Original scientific paper UDK 017/019:023.4 Abstract Purpose: Librarians as creators of the library catalogue should incorporate users' needs into the library catalogue, however, they are limited by cataloguing rules and practices. Nevertheless, it is crucial to know the needs and difficulties as noticed by librarians in reference interviews. Methodology/approach: Interviews focusing on the issues of current library catalogues and needed changes were carried out with six (6) librarians from public libraries and ten (10) librarians from academic libraries who interact with users daily. The research was conducted in April 2014 and July 2017 in public and academic libraries. Results: The results identify difficulties encountered by librarians in reference interviews. The interviewees have highlighted the problem of different versions of library materials as well as the relative importance of attributes and relationships, which should be included in bibliographic records, and have described their views on current cataloguing rules. Research limitations: The limitation of the research is the convenience sample. originality/practical implications: The results are important for creators of bibliographic records and authors of new cataloguing rules. They can set the basis for future research 1 Članek je v slovenskem jeziku objavljen na spletnem mestu revije (https://knjiznica.zbds-zveza. si/knjiznica). 31 Katarina Švab and reflection on the enrichment of library catalogues in the framework of current cataloguing practices as well as in the development of new generations of library catalogues, which will be based on different cataloguing rules. Keywords: library catalogues, librarians, public libraries, academic libraries, users Izvleček Namen: Knjižničarji bi morali ustvarjati knjižnični katalog na osnovi potreb uporabnikov, pri čemer so omejeni s katalogizacijskimi pravili in ustaljeno katalogizacijsko prakso. Vendar je za katalog po meri uporabnikov ključnega pomena poznavanje potreb in težav uporabnikov, s katerimi se srečujejo tudi knjižničarji v referenčnem pogovoru. Metodologija/pristop: O problematiki obstoječih knjižničnih katalogov in potrebnih spremembah so bili izvedeni osebni intervjuji s šestimi knjižničarji iz slovenskih splošnih knjižnic in desetimi knjižničarji iz slovenskih visokošolskih knjižnic, ki se vsakodnevno srečujejo z uporabniki. Raziskava je bila opravljena v aprilu 2014 in juliju 2017 v prostorih splošnih in visokošolskih knjižnic. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo na težave, s katerimi se srečujejo in jih zaznavajo knjižničarji v referenčnem pogovoru z uporabniki; opozorijo na problematiko različnih verzij gradiva; predstavijo pomembnost atributov in relacij za uporabnike knjižnic in knjižničarje, ki bi jih bilo treba vključiti v bibliografske zapise ter prikažejo pogled ka-talogizatorjev na katalogizacijska pravila pri ustvarjanju novih bibliografskih zapisov. omejitve raziskave: Omejitev raziskave je priložnosten vzorec. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati raziskave so pomembni za kreatorje bibliografskih zapisov in načrtovalce novih katalogizacijskih pravil. Lahko so osnova za prihodnje raziskave in premisleke o bogatenju knjižničnih katalogov tako v okviru obstoječe katalogizacijske prakse kot pri snovanju prihodnjih generacij knjižničnih katalogov, ki bodo temeljili na drugačnih katalogizacijskih pravilih. Ključne besede: knjižnični katalogi, knjižničarji, splošne knjižnice, visokošolske knjižnice, uporabniki 1 Introduction In the current era of technological progress and widespread digital contents libraries face competition and have to contend for users, who also utilise alternative providers of information. One possible factor impeding the use of libraries may be the library catalogue, demanding and unintuitive for users. Research shows that users tend to avoid the catalogue (Calhoun, Cantrell, Gallagher, & Hawk, 2009), and identifies the reasons why. Regardless of the type of library, the catalogue remains the basic tool of every librarian, who utilises it in his/her everyday interaction with users. Even librarians, however, encounter the catalogue's limitations and are thus at times unable to answer users' questions solely 32 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue - with the help of bibliographic records (Mercun, 2014), having therefore to resort to other tools and ways. As such, librarians are both creators of the catalogue and, due to the nature of their work, its users as well. The everyday use of the library catalogue when interacting with different users as well as with diverse library material and the creation of bibliographic records are two main reasons for why it is necessary and reasonable to study also the librarian's view on all the aspects of the catalogue. This uncovers new, sometimes concealed, problems associated with the catalogue, which in turn increases the opportunity to develop and improve the catalogue for both users and librarians. The catalogue must follow the requirements and expectations of users and librarians, so that they may find information on library material and even gain direct access to it quickly, easily, and with as little effort as possible. 2 Literature review Library material is searched by different user groups, in different manners, and depending on the type of library. Due to progress of technology, rising informational self-sufficiency of users, reference services in virtual environment, various search tools, and better access to the material (academic included), the communication between users and librarians has decreased (Applegate, 2008; Vidic, & Juznic, 2010). In public libraries, users search for literature and fiction mainly by browsing the bookshelves, while non-fiction are found via the catalogue as well (Pogorelec, 2004; Svab, 2016; Svab, & Zumer, 2016). Several studies have identified the problems that users face when using the library catalogue. The reason is undoubtedly related to the structure of the catalogue itself, namely the card catalogue design model (Borgman, 1986; Larson, McDonough, O'Leary, Kuntz, & Moon, 1996; Mi, & Weng, 2008). Users describe the catalogue as "illogical, unintuitive, and frightening" (Calhoun et al., 2009). Their issues include searching via the catalogue (short search queries, searching by keywords), outline of search results (long unstructured unconnected hits), results providing no hits (searching by descriptors, wrong understanding of keywords and fields used by the system), recognition of relevant search results and satisfaction with the results (neglected collocation in the library catalogue), no display of relationships, poor browsing support, etc. (Borgman, 1986; Butterfield, 2003; Larson et al., 1996; Lewandowski, 2008). Users expect that they will be able to do a simple, fast, easy search in all databases of the library, that the results will be listed according to their relevance, that they will get exactly what they are looking for, and that they will easily have access to the searched material Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 33 Katarina Švab (Chickering, & Yang, 2014). Despite numerous innovations and adjustments to users' wishes (single-line search, faceted navigation, etc.), user studies of catalogues of next generations have shown that some issues remain. Users continue to experience problems with the interpretation and evaluation of the search results (Asher, Duke, & Wilson, 2013; Majors, 2012; Williams, & Foster, 2011), which is related to terminological questions and inconsistencies of metadata (Cassidy, Jones, McMain, Shen, & Vieira, 2014; Denton, & Coysh, 2011; Emanuel, 2011). Among the innovations are the "enhanced bibliographic records", which in addition increase book borrowing (Chercourt, & Maschall, 2013; Dinkins, & Kirkland, 2006; Tosaka, & Weng, 2011). These data take into account the users' needs, e.g. short summaries, abstracts, indexes, and other content-related information (Calhoun et al., 2009). The bibliographic records are the result of current cataloguing rules and practices. Slovenian librarians and cataloguers use Prekat (2001) as the basic instrument and manual. Still valid is Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga (Verona, 1983, 1986). In practice, some provisions from the previous catalogue code Abecedni imenski katalog (Author catalogue) from 1967 are still in use (Ka-lan, 1967). These cataloguing rules have been created in different times, for card catalogues. They only cover rules for cataloguing printed books and serial publications (Petek, 2011). As pointed out in Prekat (2001, p. 9), "the overview of the existing rules and cataloguing practices /.../ represents an important first phase in creating a new Slovenian manual". As the starting point for the development of these new cataloguing rules, different authors emphasise different aspects. Žaucer (2007) thinks that the rules are too demanding and would need to be simplified for the sake of economy and to speed up adding information to the catalogue. Research has shown that Slovenian cataloguers very much agree on "needing clear, unambiguous, modern cataloguing rules" (Likar, & Žumer, 2004, p. 109), since the current ones are obsolete, inconsistent, and too extensive (Levičar, & Petek, 2017). Pesjak (2010) underlines the importance of up-to-date cataloguing rules, because they represent a crucial factor in ensuring a unified cataloguing process and high quality bibliographic data. The new conceptual model Functional Requirements for Bibliographic Records - FRBR (1998) has provided library science experts with the foundation for developing new, more modern, user-friendly library catalogues. On this basis, a new standard, RDA (Resource Description and Access), came into being and supplanted the previous manual, AACR2 (Anglo-American Cataloguing Rules). The European national libraries are also aware of the importance of new cataloguing rules. Some countries have already reached a decision and are preparing or have prepared national cataloguing rules, some have adopted RDA or plan to do so, while others are still reflecting upon it (Danskin, & Gryspeerdt, 2014). As written 34 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue - on the webpage of the Cataloguing Commission at NUK (Slovenian National and University Library), their "priority mission in the future is to translate RDA, to study the possibility of implementing RDA into Slovenian library science and Slovenian libraries, to propose the use of RDA as the national cataloguing manual, and to prepare a cataloguing user guide based on this manual" (Komisija za katalogizacijo, 2017). Petek (2017, p. 44) suggests that "the adoption of RDA should be expected with optimism as a step closer to improving our catalogue". 3 Research The purpose of the research was to find out what public and academic librarians thought about the use of the library catalogue. We wanted to identify the problems that users and librarians themselves faced when using the catalogue. All participating academic librarians work also as cataloguers. In general, librarians in academic libraries provide a major share of newly created bibliographic records (Statistika COBIB.SI ..., 2016). We therefore asked them a supplementary question on the cataloguing rules. The research questions were the following: - How would you as public/academic librarian evaluate the usefulness of the library catalogue when interacting with users? - What are the problems that you as public/academic librarian face when using the library catalogue, and what are the problems of users? - What additional bibliographic elements and relationships would you as public/academic librarian include in the library catalogue? - What do you as academic librarian think about the cataloguing rules and possible changes in this area? 3.1 Methodology The research was carried out in two parts in the form of a personal interview, since this was deemed the most suitable with respect to the posed research questions. "Interview is any sort of collecting information via spoken communication that includes asking and answering, with the goal of using the received answers for scientific purposes" (Ambrozic, 2005, p. 26). Since the interview is a time-consuming and relatively demanding method of information gathering, it is usually carried out on a limited sample of participants. On the other hand, it provides immediate response. By asking supplementary questions, the interviewer can clarify and expand the interviewee's answers, thus enabling a complete adjustment Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 35 Katarina Švab to the situation as well as additional explanation (Connaway, & Powell, 2010; Pickard, 2013). The research used a standardised and partially structured interview with open questions formed in advance and with two tasks of choosing from a pre-prepared list of adjectives and relationships. The first task was based on the methodology of "reaction cards", through which the interviewees evaluated the usefulness of library catalogue. Participants can thus express their feelings (positive or negative) about their experience as users by choosing from among the provided words, e.g. adjectives (Barnum, & Palmer, 2010). Barnum and Palmer (2010) proposed 118 adjectives with positive or negative connotation, however, a smaller set of cards can also be used. Our research used a list of 19 adjectives, 12 negative and 7 positive. The participants were also able to write in adjectives of their own choice. The second task offered a selection of 15 relationships, based on the model Functional Requirements of Authority Data - FRAD (Patton, 2009). The participants were asked to choose the relationships that they would themselves include in the catalogue, where they would be of assistance to users and librarians, and could also comment on other proposed relationships. 3.2 Sample The research used a convenience sample of 6 public librarians from eastern Slovenia and 10 academic librarians working in humanities and social sciences libraries of the University of Ljubljana. We approached library workers of different academic disciplines and levels of education, who had daily contact with users. They worked in public and academic libraries of different sizes (76,000-371,000 units for the former, 10,000-100,000 for the latter). Library material was diverse and included literature and fiction, academic works and non-fiction, and various collections, e.g. maps, sound recordings, musical scores, etc. The public librarians were interviewed in April 2014, while the academic librarians were interviewed in July 2017. Almost all of them were recorded with dictaphone, which enabled transcription. One librarian refused to be recorded, so her answers were written down directly. The interviews took place on the premises of the libraries and lasted on average 26 minutes. The participants were aged 34-53 years and had work experience of different length. Some were employed only part-time, others had a full-time job. All public librarians had more than 10-year experience with reference interviews. Two of them worked mainly in the children section, one only occasionally, and three mostly with adult users. Among them were a library director, who occasionally 36 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue provided information to users, and a librarian-cataloguer, who was the only one licensed for creating new bibliographic records. The academic librarians did not only take care of circulation, but had other daily responsibilities as well. They differed in their respective academic disciplines (library and information science graduated librarians represented a minority) and levels of education (VI.-VIII.). All academic librarians except one had the cataloguing licence for COBISS system, and during their careers, they created various numbers of new bibliographic records (229-1,689). 4 Results of research 4.1 Evaluating the usefulness of the library catalogue To more easily grade their user experience with the library catalogue, the participants had at their disposal multiple positive and negative adjectives. They were able to choose a number of adjectives (at least three) from the following list: frustrating, informative, hard to understand, useful, obsolete, time-consuming, reliable, useless, deficient, efficient, unattractive, boring, mediocre, attractive, hard to use, advanced, inefficient, practical, and not informative enough. They could add other adjectives as well. The adjectives chosen by the participants to describe their view of the library catalogue are shown in Picture 1. It was expected that the librarians would evaluate the catalogue largely positively, since they knew its functioning well, and some of them even co-created it. The most frequent adjectives were useful, informative and practical. It is surprising that the most common negative answer was time-consuming (Table 1), since this could be quite inconvenient in reference interviews. The participants complained that the acquired number of research results was sometimes too high, yet there were a lot of irrelevant ones, so they had difficulty in finding the results suitable for users. Meanwhile, the academic librarians who had already used the test version of COBISS+ system did not mention faceted navigation as something that would aid narrowing the search. Other negative adjectives included mediocre, deficient and not informative enough. With the latter two, the participants added that bibliographic records occasionally lack necessary data. The academic librarians were generally more critical of the catalogue than the public librarians, and tended to choose more negative adjectives, e.g. unclear, inefficient, hard to use and not informative enough. Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 37 Katarina Švab Reliable Valuable 1 Efficient 1 Easy to use ^^H 1 Not informative enough ^^H ] Deficient ] Mediocre 1 Time-consuming 1 Practical 1 1 Informative 1 1 Useful | | 0 2 4 6 8 10 12 Number of responses □ Public librarians □ Academic librarians Picture 1: Evaluating the library catalogue with the use of adjectives by public (n=6) and academic librarians (n=10) Table 1: Positive and negative adjectives Positive adjectives TOTAL Negative adjectives TOTAL Useful 13 Time-consuming 6 Informative 9 Mediocre 4 Practical 8 Deficient 3 Easy to use 2 Not informative enough 3 4.2 Identifying problems associated with the library catalogue The open query of whether librarians encountered user questions to which the library catalogue did not provide answers, the participants responded quite diversely, depending on the type of library, the type of users, the purpose of the use of materials, etc. The academic librarians rarely found themselves in this sort of predicament, often recalled no such situations and believed that with the catalogue they could find practically everything. They were generally less pleased and more critical towards the catalogue (Picture 1) than actual situations and reference interviews might suggest. They did not use the catalogue only, nor did they utilise it as the primary tool, but reached for other tools as well (Table 2). On the other hand, the public librarians pointed out that the catalogue was often useless, so they needed to rely on their own personal experience and memory (Table 2). 38 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue Table 2: Identifying problems associated with the library catalogue Mate- Library Identified Description (details) of Solution to the rial type problem the problem problem Specific topics of Keyword search often - Decoding the seminar papers in does not produce a meaning of primary school relevant research results. loanwords with the help of Wikipedia, lexicons, u encyclopedias - New search in the CL catalogue No table of Titles and subtitles Finding the book on contents of of an academic work the shelf and checking c non-fiction in the are not included in the to see if the table of library catalogue catalogue. contents and individual 0= chapters are relevant o c Not enough - Keywords do not Searching online, "D C keywords, no include themes present browsing through ro to precise subject only in a few chapters; lexicons, manuals, ^ description - A keyword needs to websites of i be the exact same researchers, sometimes u c term included in the bibliographies from c catalogue, not its academic papers. ro u synonym, hyperonym, A solution may be < Ë hyponym, archaism, or a good specialised (P "O neologism. subject heading list for ro u particular disciplines, < used consistently by cataloguers, librarians, and users. Design of a book Users sometimes wish Using the help of the to borrow a book that Web they read before, but remember only its look, colour, or size. Children's poems Teachers and educators Relying on own memory with a particular in early primary school and browsing through theme look for children's poems actual publications. c for special occasions, Librarians may O celebrations, different prepare their own lists u tc seasons, exploring of poems, stories, "D c u nature, etc. tales, etc., from ro books, magazines, CL newspapers, etc., ro and organise them 0 according to the theme, thus creating an internal thematic manual and gradually adding new material. Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 39 Katarina Švab Material Library type Identified problem Description (details) of the problem Solution to the problem Sequels/prequels Publications provide no sequence; publications announce sequels/ prequels, later published under a different title and/or written by a different author. Using the help of the Web and relying on own resourcefulness c o u tc "D C ro (V ro Public Anthologies of poems, stories, tales, etc. (particular era, geographical area, language, etc.) Keywords only do not suffice, since bibliographic records of anthologies do not include the titles and authors of individual works, while users may be looking for only some of them. Relying on own resourcefulness and memory; finding similar content, especially when there is high demand for certain titles (e.g. required reading). A solution may be adding the titles and authors of individual works into bibliographic records of anthologies. 'Jj Wrong book title Users come to the library with book titles containing errors (e.g. Vevericek vse vrste instead of Vevericek posebne sorte). If librarians recognise the error, they will know how to find the correct title in the catalogue. If they do not know or remember the correct title, they will use the incorrect one in online search, hoping that they find the right material. Versions with the same title Users often cannot decide which book version to borrow without seeing it first. Searching for the book online or finding it on the shelf and showing it to the user. The interviewed librarians deemed academic material problematic mostly because of lacking subject description and limitations with inputting subject descriptions. Some believed that Spletni splosni slovenski geslovnik (Slovenian General List of Subject Headings - SSSG) did not provide much assistance and that they would need more specialised subject heading list for particular disciplines. This suggests that cataloguers do not know or are not aware of all possibilities at their disposal. It would also be useful if tables of contents could be searchable by titles and authors. This would facilitate finding contents of anthologies of poems, stories, tales, etc. However, subject cataloguing of all individual works is very time-consuming. Library material often includes different versions and editions of the same work. The library catalogue does not reveal to users what the differences between these 40 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue versions are (illustrations, forewords, translations, adaptations, etc.). The interviewees explained how they presented these diverse versions to users. First, they asked users what is the purpose of their work. Then they explained the differences between individual versions and suggested a particular one, relying on their own memory and knowledge. The most common variants were: abridged editions, editions with or without the foreword, editions with different illustrations. With children's literature, librarians usually recommended the version of highest quality, thus eliminating "cheap picture books" and publications with poor illustrations, although they were well aware that the latter depended on subjective taste. For picture books, one librarian working in the youth section always suggested original editions, editions with forewords, and editions with an accompanying CD. These, along with the newest editions, were the most popular with children. The interviewees pointed out that they recommended originals and not adaptations. However, the contents of some works were unknown to them, and therefore, they could not recommend them. They also noticed that users sometimes chose a particular version, came home, saw that it was not the right one, and brought it back. In cases of translations of different quality, readers occasionally already knew the difference, otherwise librarians might suggest a better translation. They took users to the shelves and showed them the different versions. Users predominantly opted for the most well-preserved copy, checked font size, and chose bindings depending on needs and circumstances (e.g. for travelling, paperback editions are more convenient and lighter, although the font is smaller). Users generally picked bigger letters and wider line spacing. Academic libraries also carry numerous versions of professional monographs, literature and fiction, textbooks, sound recordings, and musical scores of different authors and performers. Since some libraries (still) provide only "closed approach", users search for material in the library catalogue by themselves. The interviewees remarked that users were not attentive to publications' language (i.e. they selected a record in a language that they did not speak) and year of publishing. Users usually search for material that they know, yet are frequently unaware that it comes in different versions. If librarians are familiar with the publication, they call attention to the existence of a newer (rarely older), extended, or electronic version. They feel that they can do so only if they know the material well (in library depots, works can be sorted by acquisition numbers, so versions of the same publication may not be stacked together). With literature and fiction, librarians inquire about the preference for forewords, commentaries, or notes, since users often overlook this bibliographic information, or it is simply not there. One librarian estimated that she was familiar with up to 10 titles of such versions and realised that there might be more, but because she did not know them, she could not provide users with specifics. Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 41 Katarina Švab For disciplines historically tied to the German scientific environment, librarians observed that users (mostly students) displayed language difficulties, since they tended to choose works in English and avoided those in German (even if they were fundamental). Students also prefered thinner publications with smaller fonts and paperback editions simple to carry. 4.3 Adding bibliographic attributes and relationships into the library catalogue The public librarians identified the elements most often present in queries of users of different user groups (parents on behalf of their children, children, adolescents, secondary school students with regard to their assigned reading, adults, and elderly). Some of these elements are already being incorporated into the library catalogue by cataloguers, e.g. short summary, cover, attributes usually not highlighted in the catalogue (received awards, binding), even those normally ignored in bibliographic records (possibly mentioned in the comments section): reading level, full/abridged/adapted text, time and place of narrative, main characters, typography, font size, author's biography, physical condition of the book, table of contents, distribution of text, weight of the book, etc. The public and academic librarians mostly underscored the elements pertaining to book's contents (short summary, main characters, full/abridged/adapted text, reading level, etc.) and its physical description (cover, font size, physical condition, binding, etc.). The most important attributes are thus content-related. Gathering the required data, creating new bibliographic records, or supplementing the existing ones, however, is a demanding and time-consuming process. The academic librarians think that the library catalogue lacks many elements, e.g. images of covers (they themselves do not add them even though the system enables such modifying), which should be included and would facilitate searching and recognising the material. There were two mentions of tables of contents, but not in the form of PDF files; rather, chapter titles would be included in search fields as keywords. Practically all elements of electronic versions could be added; full texts or at least searchable tables of contents. The interviewees would also want a better solution in collocating similar keywords, but not in the sense of expert search. One academic librarian would also add the information of where to buy a book and how much it costs. Relationships between records would have to be included, especially for musical compositions and scores. In long search results, it is sometimes difficult to recognise various versions. Some problems are language-related; a title can be written in Slovenian, Italian, or English, therefore librarians suggest creating 42 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue a "system" that would facilitate links between translations (the new COBISS+ already partially enables this). The participants were asked to look at a list of relationships and chose those which they deemed important, based on their own library stocks and experience with users. The possible relationships were the following: sequel, prequel, children's adaptation, abridgement, dramatic adaptation, musical adaptation, sound adaptation, original text, translation, prose adaptation, work about.., accompanying material, imitation, parody, film adaptation. The relationships chosen by the participants are shown in Picture 2. Musical adaptation Dramatic adaptation Sound adaptation Children's adaptation Prose adaptation Abridgement Film adaptation Prequel Work about ... Accompanying material Original text Whole/part Sequel Translation □ Public librarians 6 8 Number of responses □ Academic librarians 10 Picture 2: Relationships important for users as seen by public and academic librarians The participants recognise the main potential of relationships especially with literature and fiction as well as with academic works and non-fiction. The results of their selection are as follows: - Translations Translations are important for both fiction (there was a particular reference to students of languages and literature) and non-fiction. With both types of material, it is sometimes unclear if a selected record represents an original or 0 2 4 Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 43 Katarina Švab a translation. Librarians know how to read records and distinguish between the two, users however do not. - Sequels and prequels In public libraries, users often complain that they did not understand the ending of a book, and expect that librarians will tell them if there is a sequel. Particularly problematic are individual works in series, for which librarians are unsure if they constitute a sequel or not (a publication does not provide this information), yet users still ask for advice. Sequels/prequels were also highlighted by the librarians in academic libraries that stock a lot of literature/ fiction. - Whole/part This relationship is predominant with trilogies and fiction. The academic librarians also pointed out the link between articles and collections. Students of languages and literature are interested in foreign compendiums, unaware that individual articles are usually not included in the library catalogue. - Original texts This relationship is important in the context of gaining information about which work is actually an original. In academic libraries (specialised in languages and literature), users search for original materials for the purpose of studying. In public libraries, "fans" who speak the language would like to read original works of their preferred authors. - Accompanying material The need for information about accompanying material and corresponding links to it is emphasised not only by librarians in academic libraries (specialised in languages and literature), but by others as well. Users usually overlook this information in bibliographic records and then tell librarians in reference interviews that they also need studies, comments, notes, and other accompanying material. - Works about ... To assist users, librarians would require links to publications that discuss a certain work, since they do not know how to find them in the catalogue, or the information may not even be included among descriptors in bibliographic records. Some librarians try to solve this issue by typing in titles of works as keywords, but admit that they do so inconsistently. - Film adaptations In public libraries, users often look for works that formed a basis for shooting a film. Librarians therefore deem useful to add this sort of information and links into the catalogue. - Abridgements Users often choose abridged versions of literary works and fiction if they include a supporting study. The public librarians notice that abridgements are very popular with secondary school students for their assigned reading, while 44 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue the academic librarians observe the same pattern with students of languages and literature in early years, since their knowledge of foreign language is not so advanced yet. - Prose adaptations They refer mostly to assigned reading in secondary school (e.g. Odyssey). Librarians generally do not know how these relationships should be displayed in the library catalogue or how they would be included into bibliographic records. 4.4 Changes in the field of cataloguing rules and practices All academic librarians except one were also licensed cataloguers. We, therefore, only asked them if they followed novelties and changes in the field of cataloguing rules and practices, and how. Half of them believed that new rules were not needed. Some fear that old knowledge and experience would have to be "forgotten" and learnt anew, while the cataloguing module would have to be modified. One response went as follows: "To me, the existing cataloguing rules seem sensible, accurate, and useful, but some should be more defined and more strict. They should also provide more examples and samples." They saw more problems with adding researchers' bibliographies into the catalogue than with the rules themselves. The other half of the academic librarians deem new cataloguing rules as necessary. Here are some of the reasons for why they believe the existing rules and practices should change: - the rules are too complex and extensive; - bibliographic attributes are too abundant (too much "ballast"), some even useless and unnecessary for users (e.g. publisher, place of publishing, editor(s), comments, collections, etc.); - the set of prescribed elements and rules is the same for all types of libraries, yet their users are different and their informational needs diverse; the catalogue therefore does not provide all answers; - since book processing cycle is long and time-consuming, many cataloguers fill in only the required fields; they therefore realise that bibliographic records could be more rich and more complete, and that consequently reference interviews and catalogue searching would have more success; - problems with using punctuation when creating bibliographic records; - no links between bibliographic records, which would be useful for users and librarians. Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 45 Katarina Švab 5 Discussion The interviewed librarians in general do not detect major issues when searching in the library catalogue either by users or by themselves. The main problem is content processing; they realise that users most often search by content (if they do not look for an already known material). The academic librarians believe that subject heading list of particular disciplines would be very useful in this regard (they do not utilise Spletni splošni slovenski geslovnik). Since they are familiar with the material that they handle, they know the different versions of the most searched-for works. They usually offer to users the newest edition or notify them in reference interviews, some also inquire about the need for forewords. Students often overlook this information, otherwise very important when studying languages and literature. The academic librarians consider the attributes of the catalogue to be sufficient (or even excessive). They would only wish for more clear rules concerning the required fields, and possibly some "examples of bibliographic records". Those who argue that there are too many elements would suppress some of them (e.g. publisher, place of publishing). For compendiums, they would offer the option of inputting tables of contents into bibliographic records, not only PDF files. The librarians working in libraries specialised in languages and literature see sense in introducing the relationships that would facilitate the overview of research results to them and to users. All interviewees emphasised that they would like to see information about accompanying material, translations, and original texts in bibliographic records. Such relationships would be particularly welcome in the musicology library. The interviewees admitted that they did not imagine how the implementation of relationships and the organisation of research results would appear visually, but considered this relevant and necessary. They would add more elements into bibliographic records, especially for specific user groups. Indeed, librarians perceive and understand the needs of users of different types, but cannot aid them solely through the library catalogue, because creating new bibliographic records and processing their content and description in more detail are limited by cataloguing rules and practices and by time constraints. The question arises of how to adapt the catalogue to suit such diverse groups of users with dissimilar informational needs and such diverse types of material, so that the following user needs and tasks would be considered: to find, identify, select, obtain, and explore. These represent the basis of IFLA LRM model, created by the harmonisation and coordination of three models from FRBR family (Riva, Boeuf, & Žumer, 2017). Research among users confirms that the prototypes of library catalogues based on FRBR 46 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue - model exhibit many advantages over traditional catalogues (Merčun, Žumer, & Aalberg, 2017). The possible changes that new cataloguing rules are supposed to bring are a mystery to all interviewees, since they know nothing about them. Half of the academic librarians welcome modifications in the field of cataloguisation due to old rules being obsolete and unadapted to new sources and user needs. They also hope for simpler rules and fewer required bibliographic elements. The findings of this research relate to previous studies among librarians and cataloguers (Kos, 2009; Levičar, & Petek, 2017; Likar, & Žumer, 2004), and confirm or supplement some already known facts (Merčun, 2014). They, furthermore, open new research questions, e.g. on how librarians actually use library catalogues when interacting with users, on new cataloguing rules for different types of material, on cataloguing processes, etc. These would have to be explored in more detail, preferably with a different research methodology (e.g. observing a reference interview or a real-life situation) and on a larger sample. 6 Conclusion There are few studies in Slovenian environment that would focus on the issues facing librarians and cataloguers. The highlighted results show real views of Slovenian public and academic librarians and cataloguers on the use of library catalogues, cataloguing rules and practices. The reasons for this are two-fold: first, our research has used the method of anonymous interviews; second, the librarians have based their answers on practical daily experience of cataloguing and reference interviews. The librarians are generally content with the existing library catalogue. Their user experience is mainly positive, however, they point to deficiencies and propose solutions that would, according to them, assist in creating better and richer bibliographic records. They wish for their users to find the material that they are looking for as quickly as possible. Half of the academic librarians and cataloguers would welcome new up-to-date cataloguing rules, yet admit that they do not possess enough knowledge on RDA standard, the possible replacement for the existing models. Further steps should be made in the permanent education of librarians concerning novelties in library science, so that they will be able to lead discussions, offer constructive criticism, and offer proposals in the field of cataloguisation and library catalogues. It is desired that the wishes of librarians who utilise and co-create the library catalogue be heard and appreciated. Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 47 Katarina Švab The library catalogue will continue to exist in the future. Questions are how much it will be used, whether users will seek other solutions and shortcuts to find the needed material and information, as well as how frequently and with how much success librarians will utilise it in their work and reference interviews. Acknowledgement I wish to thank all the librarians of public and academic libraries who responded to the request for the interview. References Ambrozic, M. (2005). Anketna metoda. In A. Sauperl (ed.), Raziskovalne metode v bibliote-karstvu, informacijski znanosti in knjigarstvu (pp. 23-52). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Applegate, R. (2008). Whose decline? Which academic libraries are "deserted" in terms of reference transactions?. Reference and user services quarterly, 48(2), 176-189. Asher, A. D., Duke, L. M., & Wilson, S. (2013). Paths of discovery: comparing the search effectiveness of EBSCO Discovery Service, Summon, Google Scholar, and conventional library resources. College and research libraries, 74(5), 464-488. Barnum, C. M., & Palmer, L. A. (2010). More than a feeling: understanding the desirability factor in user experience. In CHI 2010 extended abstracts on human factors in computing systems (pp. 4703-4716). New York: Association for Computing Machinery. Borgman, C. L. (1986). Why are online catalogs hard to use? Lessons learned from information-retrieval studies. Journal of the American Society for Information Science, 37(6), 387-400. Butterfield, K. (2003). Online public access catalogs. In Encyclopedia of library and information science (pp. 2268-2273). New York: M. Dekker. Calhoun, K., Cantrell, J., Gallagher, P., & Hawk, P. (2009). Online catalogs: what users and librarians want: an OCLC Report. Dublin, OH: OCLC. Cassidy, E. D., Jones, G., McMain, L., Shen, L., & Vieira, S. (2014). Student searching with EBSCO Discovery: a usability study. Journal of electronic resources librarianship, 26(1), 17-35. doi: 10.1080/1941126X.2014.877331 Chercourt, M., & Marshall, L. (2013). Making keywords work: connecting patrons to resources through enhanced bibliographic records. Technical services quarterly, 30(3), 285295. doi: 10.1080/07317131.2013.785786 Chickering, F. W., & Yang, S. Q. (2014). Evaluation and comparison of discovery tools: an update. Information technology and libraries, 33(2), 5-30. Connaway, L. S., & Powell, R. R. (2010). Basic research methods for librarians. Santa Barbara, CA: Libraries Unlimited. 48 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 The opinion of public and academic librarians on the necessary changes in the library catalogue Danskin, A., & Gryspeerdt, K. (2014). Changing the rules? RDA and cataloguing in Europe. Liber quarterly, 24(2), 112-123. Denton, W., & Coysh, S. J. (2011). Usability testing of VuFind at an academic library. Library hi tech, 29(2), 301-319. doi: 10.1108/07378831111138189 Dinkins, D., & Kirkland, L. N. (2006). It's what's inside that counts: adding contents notes to bibliographic records and its impact on circulation. College and undergraduate libraries, 13(1), 59-71. doi: 10.1300/J106v13n0107 Emanuel, J. (2011). Usability of the VuFind next-Generation online catalog. Information technology and libraries, 30(1), 44-52. Functional requirements for bibliographic records. (1998). München: Saur. Kalan, P. (1967). Abecedni imenski katalog. Ljubljana: Društvo bibliotekarjev Slovenije. Komisija za katalogizacijo [Web page]. (2017). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Retrieved 14. 6. 2018 from: http://www.nuk.uni-lj.si/nuk/komisija-za-katalogizacijo/o- komisiji Kos, J. (2009). Proces vsebinske analize pri katalogizaciji knjižničnega gradiva: primer visokošolskih knjižnic. Master's thesis. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Larson, R. R., McDonough, J., O'Leary, P., Kuntz, L., & Moon, R. (1996). Cheshire II: designing a next-generation online catalog. Journal of the American Society for Information Science, 47(7), 555-567. Levičar, J., & Petek, M. (2017). Programska oprema COBISS3/Katalogizacija: ovrednotenje sistemskih sprememb in funkcionalnosti modula z vidika katalogizatorjev. Knjižnica, 61(1-2), 155-189. Lewandowski, D. (2008). Search engine user behaviour: how can users be guided to quality content?. Information services and use, 28(3-4), 261-268. Likar, T., & Žumer, M. (2004). Mnenja katalogizatorjev o modulu za katalogizacijo v sistemu COBISS. Knjižnica, 48(1-2), 83-122. Majors, R. (2012). Comparative user experiences of next-generation catalogue interfaces. Library trends, 61(1), 186-207. Merčun, T. (2014). Čas za spremembe: prihodnost knjižničnega kataloga. Šolska knjižnica, 24(3-4), 144-155. Merčun, T., Žumer, M., & Aalberg, T. (2017). Presenting bibliographic families using information visualization: evaluation of FRBR-based prototype and hierarchical visualizations. Journal of the Association for Information Science and Technology, 68(2), 392-411. Mi, J., & Weng, C. (2008). Revitalizing the library OPAC: interface, searching and display challenges. Information technology and libraries, 27(1), 5-22. Patton, G. E. (ed.). (2009). Functional requirements for authority data: a conceptual model: final report. München: Saur. Pesjak, D. (2010). Razširjenost uporabe katalogizacijskih priročnikov in njen vpliv na kakovost bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu COBIB. Diploma. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Petek, M. (2011). Knjiga kot predmet katalogizacije. Knjižničarske novice, 21(6), 4-7. Petek, M. (2017). Katalogizacijski standard Resource Description and Access (RDA): razvoj, spremembe in primerjava s Pravilnikom i priručnikom za izradbu abecednih kataloga (PPIAK). Knjižnica, 61(1-2), 23-47. Knjiznica, 2018, 62(3), 31-50 49 Katarina Švab Pickard, A. J. (2013). Research methods in information. London: Facet. Pogorelec, A. (2004). Metodologija vsebinske obdelave leposlovja. Master's thesis. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Prekat: priročnik za enostavno uporabo katalogizacijskih pravil. (2001). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Riva, P., Le Boeuf, P., & Žumer, M. (2017). IFLA library reference model: a conceptual model for bibliographic information. Haag: IFLA. Retrieved 27. 4. 2018 from: https://www.ifla.org/ files/assets/cataloguing/frbr-lrm/ifla-lrm-august-2017.pdf Statistika COBIB.SI in lokalnih bazpodatkov (po tipih gradiva). (2016). Maribor: IZUM. Retrieved 13. 9. 2017 from: http://home.izum.si/cobiss/o_cobissu/dokumenti/STAT_PRI-RAST_SI_2016_2.pdf Švab, K. (2016). Analiza atributov in relacij v bibliografskih informacijskih sistemih. Doctoral dissertation. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Švab, K., & Žumer, M. (2016). Izbira leposlovja - še vedno izziv za knjižnice?: kriteriji, ki so pomembni za uporabnike. Knjižnica, 60(2-3), 127-149. Tosaka, Y., & Weng, C. (2011). Reexamining content-enriched access: its effect on usage and discovery. College and research libraries, 72(5), 412-427. doi: 10.5860/crl-137 Verona, E. (1983). Pravilnik i priručnikza izradbu abecednih kataloga. Dio 2, Kataložni opis. Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo. Verona, E. (1986). Pravilnik i priručnik za izradbu abecednih kataloga. Dio 1, Odrednice i redalice (2. izmijenjeno izd.). Zagreb: Hrvatsko bibliotekarsko društvo. Vidic, M., & Južnič, P. (2010). Odnos "visokošolski knjižničar - študent": kako študentje poznajo delo visokošolskega knjižničarja. Knjižnica, 54(1-2), 59-77. Williams, S. C., & Foster, A. K. (2011). Promise fulfilled? An EBSCO Discovery Service usability study. Journal of web librarianship, 5(3), 179-198. doi: 10.1080/19322909.2011.597590 Žaucer, M. (2007). Nujnost racionalizacije v knjižnicah. Knjižnica, 51(3-4), 195-210. dr. Katarina Švab Department of library and information science and book studies, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-mail: katarina.svab@ff.uni-lj.si 50 Knjižnica, 2018, 62(3), 31-50 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin1 Reading experience and the impact of physical and social environment: a study of six focus groups Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patricia Dias Oddano: 1. 3. 2018 - Sprejeto: 30. 4. 2018 1.01 Izvirni znanstveni članek 1.01 Original scientific article UDK 028-057.875 Izvleček Namen: Namen prispevka je obravnavati branje kot fizično dejavnost, ki je vpisana v prostor in nosi številne sociološke konotacije. Branje analizira kot utelešeno (angl. embodied) in družbeno prakso in ugotavlja medsebojno sodoločenost teh dveh dimenzij. Metodologija/pristop: V fokusnih skupinah smo izvedli pogovore s študenti iz šestih evropskih držav in jih spraševali o vplivu oziroma vlogi, ki jo vrsta besedila, namen branja in bralna naprava igrajo pri izboru konkretnega bralnega okolja. Sodelovalo je 21 deklet in 15 fantov različnih do- in podiplomskih programov s povprečno starostjo 21,5 leta. Rezultati: Izkazalo se je, da sogovorniki večinoma niso brezbrižni do svojega bralnega okolja. Kot prostor branja so najpogosteje navedli dom, knjižnice oziroma čitalnice, poleg tega pa še druge javne kraje, npr. kavarne in parke, okolja, kjer ljudje pogosto 1 Raziskava je nastala v okviru evropskega projekta COST Action IS1404: Evolution of reading in the age of digitisation (2014-2018) in bila oktobra 2017 predstavljena na konferenci Books, screens and the reading brain v Vilniusu; njeni izsledki pa so objavljeni tudi v reviji Literacy (maj 2018). Pri njej so ob avtoricah tega članka sodelovali še: Anne-Mette Bech Albrechtslund, André Casado, Marina Kotrla Topic, Xavier Minguez Lopez, Skans Kersti Nilsson in Inês Teixeira-Botelho. Omenjeni prispevek se bolj osredotoča na teoretska izhodišča, tu pa smo se izraziteje oprli na izjave sogovornikov in skušali povedano sistematično osmisliti. 51 Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patrfcia Dias berejo, čeprav prvotno niso namenjena branju. Na tej osnovi članek poroča o zaznanih bralnih smernicah in premišlja o njihovih morebitnih implikacijah za akademsko raziskovanje in vsakdanjo prakso. omejitve raziskave: Vzorec raziskave je majhen, izziv sta predstavljali skupinska dinamika in neverbalna komunikacija. Izvirnost/uporabnost raziskave: Študija se razlikuje od prevladujočih pristopov k branju, ki »bralni um« praviloma obravnavajo kot začasno odvezan od vseh dražljajev v fizičnem okolju. Kot pokaže, prav teh ne gre ignorirati ne v praksi ne v kontekstu raziskovanja. Ključne besede: bralne navade, bralno okolje, bralne prakse, bralne naprave, knjižnice, študije Abstract Purpose: The article addresses reading as a physical engagement, inscribed in space and carrying many social connotations. It analyses reading as an embodied and social practice, and focuses on the way these two dimensions relate to each other and determine the reading experience. Methodology/approach: We used the focus group method and talked to 36 students from six European countries, focusing on the effect or the role that the type of the text, the purpose of reading and the reading device play in selecting reading environments. We talked to 21 females and 15 males from various (under)graduate programmes with mean age 21,5. Results: Far from expressing indifference, participants turned out to be very perceptible and sensitive towards their reading environments. Most frequently, they mentioned home, libraries and other public spaces, such as coffee shops or parks, as places where people often read, even though these are not explicitly dedicated to reading. The article reports on the emergent trends and discusses the potential implications for research and practice. Research limitations: The sample was small; main challenge was group dynamics and non-verbal communication. originality/practical implications: Different from the prevailing approaches to reading, which tend to study the reading mind as if temporarily detached from all stimuli in the physical environment, this study shows how the latter is exactly what should not be ignored - neither in practice nor in academic research. Keywords: reading habits, reading environments, reading practices, reading devices, libraries, studies 52 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin 1 Uvod: cilji in teoretska izhodišča Wolf in Barzillai (2009) sta prepričljivo pokazala, da je branje izjemen dosežek posameznikovih možganov. Sposobnost branja ni genetsko predpostavljena, kot velja za govor, pač pa priučena in razvojno pridobljena (Wolf, 2007). Obenem je branje vselej tudi izrazito družbena praksa. Brati se lahko naučimo samo v interakciji z drugimi, do knjig pridemo z izposojo ali nakupom ali pa nam jih kdo podari, in tudi ko beremo, nismo izolirani od socialnega konteksta. Poglobljeno branje velja za družbeno zaželeno (Mol in Bus, 2011). Zgodovina branja nas uči, da so (bili) posamezni žanri oziroma naslovi bolj cenjeni kot drugi. Bralne navade so zato pogosto indic socialnega statusa in sredstvo pri oblikovanju javne podobe (Bourdieu, 1984; Collinson, 2009). Poleg tega družbene konvencije krojijo naše razumevanje prebranega. Ampak sodobne raziskave v okviru raziskovalne paradigme utelešene kognicije (angl. embodied cognition) razkrivajo, da se branje še zdaleč ne odigrava samo v možganih in da tudi presega raven družbenih pomenov. Proces razumevanja prebranega namreč pomembno podlagajo telesna izkustva bralca, in to ne glede na to, ali gre za matematične učbenike ali za fiktivne zgodbe (gl. Chapelle Woj-ciehowski in Gallese, 2011; Kuzmičova, 2014; Lakoff in Nunez, 2000). Prav tako je bilo ugotovljeno, da lahko fizično okolje preko t. i. pomenskih ključev intenzivira bralno izkušnjo ali pa poveča bralni užitek - npr. ko zgodbo, ki se odvija na nekem specifičnem prizorišču, beremo v podobnem okolju (Burke in Bon, 2017; Kuzmičova, 2016; Mackey, 2016; Prentice, Gerrig in Bailis, 1997). Dodatno polje raziskovanja telesnosti branja v odnosu do bralnega okolja odpira digitalizacija. Znano je, da različni nosilci besedil (tisk vs. ekran) prinašajo različne izkušnje branja in omogočajo različne ravni razumevanja, pa tudi različne ergonomske in zdravstvene posledice (Ackerman in Goldsmith, 2011; Benedetto, Drai-Zerbib, Pedrotti, Tissier in Baccino, 2013; Mangen in Kuiken, 2014; Rose, 2011; Rowsell, 2014). Številne študije torej utemeljujejo branje v njegovih družbenih in telesno-kogni-tivnih pomenih, naša raziskovalna skupina pa je želela razumeti oboje skupaj in pokazati, kako se to kaže v bralčevem odnosu do okolja oziroma prostora, v katerem bere. Na osnovi pogovorov v šestih fokusnih skupinah študentov iz šestih evropskih držav smo identificirali in analizirali pomen do sedaj praviloma spregledanega dejavnika v bralnem doživljanju, tj. vpliva gole fizične navzočnosti drugih ljudi (oziroma njihovih aktivnosti) v neposrednem okolju, v katerem nekdo bere, na njegovo oziroma njeno bralno izkušnjo.2 2 Kadar ni izrecno povedano drugače, se vse ugotovitve nanašajo na tiho individualno branje. Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 53 Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patrfcia Dias Cilj kvalitativne študije je bil v osnovi raziskati vlogo ključnih spremenljivk pri izboru konkretnega bralnega okolja, tako v splošnem (na prostem ali v zaprtih prostorih) kot v specifičnem smislu (doma, v knjižnici, na avtobusu idr.). Osredotočili smo se na namen branja (za zabavo ali študij), na vrsto besedila (fikcija ali stvarna literatura) in na tip bralne naprave (tiskana knjiga ali bralnik, prenosni računalnik, tablica ali pametni telefon). Seznanjeni smo bili z ugotovitvami, da občutljivost na neposredno fizično okolje branja narašča z zahtevnostjo besedila: bolj kompleksno in težje je, pomembneje je, kje beremo, in okolica nas hitreje zmoti (Kuzmičova, 2016; Mackey, 2010). Vedeli smo tudi, da uporabniki na ekranih večkrat berejo v situacijah, ki otežujejo rokovanje s tiskanimi knjigami; o družbenih vidikih bralčeve izbire okolja branja pa nismo predpostavljali nič posebnega. 2 Metoda Raziskava je kvalitativna in temelji na metodi fokusne skupine (Basch, 1987). Želeli smo raziskati povezave med načini branja, izborom bralnih nosilcev in bralnim okoljem. Edini kriterij, ki smo ga upoštevali pri izboru sodelujočih študentov, je bil, da redno in radi berejo. Udeležence smo vabili na različne načine -neposredno pri predavanjih, s pisnimi obvestili na fakultetah in po principu snežene kepe. Tako smo oblikovali priložnostni vzorec študentov. Raziskava temelji na izsledkih šestih fokusnih skupin iz šestih držav - Češke (CZ), Hrvaške (CR), Portugalske (PT), Slovenije (SI), Španije (ES) in Švedske (SE). V njej je sodelovalo 36 dodiplomskih in podiplomskih študentov bolonjskega programa, približno po šest v vsaki skupini, od tega 21 deklet in 15 fantov, s povprečno starostjo 21,5 leta. Večina sodelujočih je študirala na univerzitetni ravni, samo nekaj posameznikov je obiskovalo višješolski program. Prevladovali so študentje družboslovja in humanistike (antropologija, komunikologija, ekonomija, pedagogika, bibliote-karstvo in informacijska znanost, književnost, jeziki, sociologija, socialno delo, teologija), nekaj jih je študiralo na tehničnih fakultetah, nekaj je bilo študentov fizioterapije. Pestra zastopanost študijskih programov in mednarodni profil udeležencev sta prispevala k raznovrstnosti skupin.3 3 Čeprav je bilo mogoče opaziti posamezne razlike, ki bi jih lahko pripisali kulturnim specifikam, bi jih bilo težko posplošiti, poleg tega pa se raziskava s primerjavo kulturnih profilov na tej točki tudi ni ukvarjala. 54 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin Da bi dosegli metodološko čim bolj primerljivo raziskovalno izkušnjo, smo za vodenje pogovora v fokusni skupini izoblikovali enotni protokol s štirimi odprtimi vprašanji: - Kdaj in kje berete? - Kaj običajno berete? - Kako se vaše branje razlikuje glede na to, ali berete za delo ali za zabavo? - Koliko berete v tisku in koliko v digitalnem formatu? Intervjuje s fokusnimi skupinami smo opravili med marcem in oktobrom 2016; srečanja so potekala v fakultetnih prostorih in so povprečno trajala eno uro. Pogovore smo snemali z diktafonom oziroma videokamero; po koncu vsakega intervjuja so udeleženci izpolnili še kratek anonimni vprašalnik o rabi nosilcev besedil in o lastnih bralnih navadah v primerjavi z bralnimi navadami svojih kolegov.4 Vse osebne podatke sodelujočih smo anonimizirali, pogovore transkri-birali, izsledke raziskave pa kodirali po principu tematske analize. 3 Raziskovalne ugotovitve: bralna okolja - fizični prostor in socialni kontekst Na osnovi tega, katera bralna okolja so študentje navajali najpogosteje, smo jih razvrstili v tri skupine: - branje doma, - branje v temu namenjenih prostorih zunaj doma (v knjižnicah, čitalnicah, fakultetnih prostorih) - in branje na javnih krajih, ki temu niso prvotno namenjeni (prevozna sredstva, kavarne, parki, čakalnice ipd.). Vsak od teh treh tipov bralnega okolja prinaša zelo različen nabor bralnih praks in izkušenj. 4 Vprašalnik smo oblikovali na osnovi Achesonove predloge (Acheson, Wells in MacDonald, 2008). Gre za osem vprašanj z izbirnimi odgovori, ki se nanašajo na rabo bralnih nosilcev za prostočasno oziroma študijsko branje, na količino branja stvarne literature, novic in leposlovja ter na raven zahtevnosti študijske in leposlovne literature. Eno vprašanje zadeva raven uživanja v branju fikcije. Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 55 Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patrfcia Dias 3.1 Branje doma Glede na to, da ljudje doma preživijo več časa kot kjerkoli drugje (Morley, 2000), ni presenetljivo, da je večina sodelujočih za svoj najljubši in tudi najpogostejši prostor branja izbrala dom. Največkrat in najprej so govorili o branju v postelji, takoj zatem pa o branju na kavču oziroma zofi. Branje doma so povezovali z ležečimi ali pol-ležečimi položaji, s sproščanjem in telesnim udobjem in predvsem z branjem po lastni izbiri. Doma se, skratka, bere v spalnici ali v dnevni sobi, na oblazinjenem pohištvu, bolj ali manj zleknjeno, največkrat fikcijo. Posebej priljubljeno je ritualno branje pred spanjem. »Jaz skoraj vedno berem doma.« SE15 »Večinoma berem zvečer, v svoji postelji.« SI7 »Rada berem v dnevni sobi, na kavču.« PT3 »Večinoma berem leže, in ker leže ne morem brati kjerkoli, največ berem doma.« CR6 Sogovorniki doma najraje berejo tiskane knjige,6 čeprav jih je nekaj pripomnilo, da je v postelji udobneje držati e-bralnik ali pametni telefon kot pa debele in težke knjige. »V postelji je prav fino ležati z bralnikom.« SE3 »Ležati v postelji s tristo strani debelo knjigo je lahko zelo naporno.« PT5 Udeleženci so branje doma velikokrat povezovali z različnimi domačimi opravili, recimo z obedovanjem, pitjem kave, celo z rabo stranišča, kar knjige in branje mimo spalnice in dnevne sobe pripelje tudi v druge hišne prostore. V primerjavi z branjem za zabavo pa študij terja povsem drugačno telesno držo in favorizira druga fizična okolja:7 »Ko berem za študij, to počnem za mizo in pri tem uporabljam pisalo.« PT1 »Če študiram, moram sedeti vzravnano.« SE1 Ko so pripovedovali o okoliščinah, v katerih doma najraje berejo, so sogovorniki zelo pogosto omenjali vremenske razmere. Zlasti mraz, dež in sneg očitno poudarijo občutek varne domačnosti in poglobijo bralni užitek. Nasploh se povezovanje 5 Zaporedna številka ob kratici države označuje posameznega sogovornika v fokusni skupini. 6 Zanimivo je, da so sogovorniki, ne da bi jim to kakorkoli sugerirali, vseskozi povezovali branje s knjigo in le izjemoma s časopisi ali revijami. 7 Več o tem v naslednjem razdelku - branje v knjižnicah in čitalnicah. 56 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin branja z dobrim počutjem (angl. reading as well-being, gl. McLaughlin, 2015, str. 133) največkrat nanaša na branje doma. »Pozimi se rada naslonim na radiator, vzamem odejo in berem, poleti pa berem na kavču z veliko blazinami.« CR2 Čeprav dom pregovorno velja za kraj miru in tišine, v katerem se posameznik lahko umakne v svojo zasebnost, so dali številni udeleženci jasno vedeti, da ne mir ne tišina nista nujna, kaj šele univerzalna ali samoumevna za dom, sploh pa nista nujno tisto, zaradi česar je dom najbolj priljubljen kraj branja. Mnogi, kot pravijo, živijo v hrupnih in glasnih domovih, a kljub temu najraje berejo tam. »Doma ni nikoli tiho, če imaš brate in sestre.« CR3 »Ko berem doma, se ljudje pogovarjajo, televizija je prižgana ...« ES4 Nekateri so menili, da raznovrstne možnosti, ki jih ponuja dom, delujejo kontra-produktivno, zato se raje umikajo v knjižnice; za druge je moteč domači mir, kar jih prav tako žene brat drugam, tudi ven, na prosto. »Doma je preveč distrakcij, preveč motečih elementov, preveč stvari, ki jih lahko počneš ali pa jih je treba naredit, zato doma raje ne berem.« SE3 »Če bi brala v sobi in sedela na postelji [...], potem ne bi končala knjige, ker je pretiho.« CR1 Bralne navade, kot jih opisujejo udeleženci, spodbijajo predpostavko, da je branje doma samotna dejavnost brez družbene interakcije (glej Piper, 2012). Sostanovalci - družinski člani, cimri, partnerji - namreč na različne načine »sodelujejo« v njihovih bralnih izkušnjah. Četudi skupinsko glasno branje ni tema tega članka, velja vsaj omeniti, da ga izvaja presenetljivo veliko sodelujočih v razpravi. »V našem stanovanju [gre za študentsko domovanje] beremo skupaj. Na urniku imamo en dan prav določen za to. Takrat vsi pridemo domov bolj zgodaj, in ko smo v postelji, začne eden od nas brat na hodniku in vsi sledimo zgodbi [...] To je tak intimni trenutek, čas za vse.« ES3 Ampak tudi tiho branje je lahko družaben dogodek. Študentje so govorili o tem, kako uživajo v (tihem) branju skupaj s preostalimi člani gospodinjstva in potem v skupni debati o prebranem. »Doma pogosto beremo skupaj v dnevni sobi, vsak s svojo knjigo, in včasih se tudi pogovarjamo o tem, kaj beremo, tako da lahko postane zelo dinamično.« SI4 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 57 Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patrfcia Dias - Sogovorniki so spontano govorili o tem, kako ljubo jim je brati ob navzočnosti drugih. Čeprav je včasih tudi moteče, deluje blagodejno in ustvarja občutek pripadnosti. »[Ko berem,] nočem biti sama. Najraje berem za kuhinjsko mizo, kjer slišim zvoke iz ozadja, npr. televizijo, ali pa moja mama nekaj govori, ampak jaz sem zatopljena v knjigo ... Všeč mi je, če me obkrožajo različni zvoki ...« SI3 »Če bereš sam, lahko postaneš osamljen, zato je boljše, če je nekdo zraven, bodisi da bere ali pa dela nekaj povsem drugega.« SI5 Afektivni učinek fizične navzočnosti drugih je med bolj zanimivimi ugotovitvami pri branju doma. Težko je sicer oceniti, koliko so gornje opazke povezane s starostjo sogovornikov, saj gre večinoma za mlade odrasle, ki npr. še nimajo izkušenj s starševstvom, ko samota postane redka in dragocena »dobrina«.8 3.2 Branje v temu namenjenih prostorih zunaj doma Sodeč po razvoju e-založništva in napredku v prenosni tehnologiji se bodo lahko ljudje v prihodnosti kjerkoli in kadarkoli informirali preko branja. A medtem ko je pomen mobilnih naprav za neformalno učenje in prostočasno branje že dokaj očiten (Tseloudi in Arnedillo-Sanchez, 2016), se klasične oblike učenja ne spreminjajo tako hitro. Raziskave so pokazale, da se študentje v širšem, mednarodnem prostoru vsaj pri študiju zaenkrat še močno oklepajo tradicionalnih tiskanih formatov (Baron in Segerstad, 2010; Fortunati in Vincent, 2014). Tudi izbrani sogovorniki so sicer pogosto omenjali branje na prenosnih računalnikih, a so dali v vseh šestih fokusnih skupinah jasno vedeti, da - ko gre za študij - raje berejo v tiskanem formatu. To so pripisovali tako praktičnim platem »oprijemljivega« besedila, tj. temu, da lažje podčrtujejo in vpisujejo opombe v tiskano besedilo, kot tudi zaznanim kognitivnim prednostim, tj. opažanju, da si zapomnijo več. »Jaz vse sprintam, tekst moram imeti fizično v roki, da ga lahko podčrtam, da lahko kaj dopišem.« ES1 »E-knjigam se izogibam, ker si ne zapomnim dovolj.« SI2 8 Dom kot bralno okolje se v literaturi sicer najpogosteje povezuje s študijami pismenosti in razvoja branja pri otroku (Burgess, Hecht in Lonigan, 2002; Leseman in Jong, 1998), a naši izsledki so bolj v skladu z razumevanjem Margaret Mackey (2016), ki pismenost in spomine na branje dojema in analizira v prepletu z golo materialnostjo pripadajočih »rekvizitov«, vključno z ljudmi. 58 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin Omenili so celo pomen vizualnih sledi preteklih branj: »Všeč mi je, ko v knjižnici vidim knjige s kavnimi madeži .« SI2 Vprašani bralci torej večinoma študirajo ob klasični knjigi, in to praviloma v povsem tradicionalnih okoljih. A medtem ko je del vprašanih izrazito zagovarjal učenje doma, so mnogi menili, da se je bolje učiti v knjižnici ali čitalnici. »Rad berem doma, zjutraj, ampak če moram prebrat kaj zahtevnejšega, grem raje v knjižnico in berem tam.« SI2 »Všeč mi je, da sem v knjižnici precej bolj omejena - tako časovno kot prostorsko. [...] Razlika je v tem, da imam tam omejen čas, ampak gre tudi za posebno okolje, ki je povsem posvečeno branju [...] Imam več svojih najljubših knjižnic, med katerimi izbiram glede na svoje razpoloženje.« CZ1 Večina tistih, ki redno uporabljajo branju namenjene prostore zunaj doma, je povedala, da tja zahajajo, ko se morajo učiti, medtem ko so prostočasno branje tipično povezovali z drugimi okolji in prostori. Nekateri so kategorično ločevali med študijskim in prostočasnim branjem. »Gre za različne prostore in za drugačno atmosfero.« ES3 »Ne predstavljam si, da bi med odmorom v razredu potegnila ven knjigo in za zabavo malo brala.« ES2 Eden od udeležencev je povedal, da mu že samo knjižnično okolje olajša soočenje z zahtevno bralno zadolžitvijo in da tam tudi lažje sedi vzravnano, medtem ko se doma z istim besedilom spopade drugače, in uspešna je prav kombinacija obojega: »Ko študiram za izpit v knjižnici, mi trd stol in vzravnana drža ustrezata. Ampak obenem me izpit vedno dela tudi malo nervoznega, zato me po drugi strani sprošča to, da se potem doma s snovjo udobno namestim v postelji.« CZ4 Ko so govorili o knjižnici, so imeli udeleženci, zanimivo, v mislih vselej veliko več od zgolj tišine, stolov, miz in specifične svetlobe. Tja se niso samo umaknili pred številnimi motečimi faktorji doma, pač pa so prišli zato, ker so tam študirali tudi drugi. »Ko berem članke za kolidž, grem včasih namenoma tja, kjer študirajo tudi drugi.« PT1 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 59 Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patrfcia Dias »V [knjižnici X] sem po navadi sama ali pa so zraven še trije knjižničarji, in to je moteče. [...] Zato se počutim veliko bolje v [knjižnici Y], kjer študira veliko ljudi.« CZ3 Ko berejo skupaj z drugimi, udeleženci poročajo o večji motivaciji za delo; takšno »javno« učenje utrjuje tudi njihovo družbeno identiteto: »Če sem v knjižnici, se mi zdi, da ima to, kar počnem, smisel, ker to počnejo tudi vsi drugi v tem prostoru.« CZ4 Mnogi so povedali tudi, da jim organizirano branje (konkretnega besedila) v skupinah pomaga pri osmišljanju in preverjanju ustreznosti individualnega branja (tega istega besedila), predvsem pri strokovnih oziroma študijskih besedilih. Kot pomemben so opredelili tudi občutek, da neposredna okolica odobrava njihovo početje - tako to, da berejo, kot tudi to, kaj berejo. »Ko hodim po osrednji čitalnici [knjižnice XY] in vidim vse te študente medicine s svojimi anatomskimi atlasi na mizah, mi je neugodno in si mislim: 'upam, da me nihče ne bo kaznoval, ker tukaj študiram teologijo ...'« CZ1 Študijsko branje, četudi utrudljivo, se sodeč po odgovorih sogovornikov nikoli ne odvija v nekem vakuumu, pač pa vselej na strukturiran, vnaprej določen način. Tudi v okoljih, ki so bila prav načrtovana za branje in študij, je to, kako jih uporabniki občutijo in kakšen vpliv imajo nanje, močno odvisno od družbenih spremenljivk, zlasti fizične navzočnosti in položaja oziroma zaznanih aktivnosti drugih ljudi v istem prostoru. Po drugi strani pa teh družbenih spremenljivk ni mogoče ločiti od same utelešenosti bralnih praks (Krueger in Taylor Aiken, 2016), saj je lahko recimo nekogaršnja drža v polni knjižnici ravno tako sredstvo nezavedne socialne komunikacije (de Jaegher in di Paolo, 2007) oziroma lahko namerno nekaj sporoča. »Knjigo sem držala tako, da so vsi lahko videli, kaj berem.« CZ3 3.3 Branje na drugih javnih mestih V to skupino uvrščamo vse tiste javne kraje, ki prvenstveno niso namenjeni branju, ampak ljudje tam vseeno pogosto berejo. Gre za javne prostore v najširšem smislu, kar pomeni, da so že v osnovi takšni, da jih delimo z drugimi. Tako ne preseneča, da so udeleženci o druž(a)beni dimenziji branja najpogosteje govorili 60 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin prav v navezavi na tovrstna prizorišča. In čeprav so omenjali tudi druge bralne nosilce (tiskane knjige in bralnike), je branje na pametnih telefonih v pogovoru na to temo izrazito prevladovalo.9 »Največ berem na mojem telefonu, in ker je vedno online, lahko berem povsod. Kaj berem, pa je odvisno od tega, kje sem.« PT4 Vpliv mobilnih telefonov na javni prostor in na spremembe vedenjskih norm in konvencij je že dobro raziskana tema (gl. Fortunati, 2002; Ling, 2004). Pametni telefoni in druge mobilne naprave so danes popolnoma integrirane v dnevno rutino in zato nenehno v rabi tudi v javnih situacijah (Lee, 2013). Izbrani udeleženci prepoznavajo slabosti branja na telefonih, kot je njihov potencial za distrakcije ali pa majhen ekran, ampak predvsem poudarjajo njihovo večnamenskost in priročnost. Včasih je majhnost tudi prednost. »Telefon vzamem, ker je manjši in prenosen in ker mi je tako lažje, pa tudi všeč mi je, da ima besedilo na telefonu krajše vrstnice, ker jih tako hitreje preberem. S telefonom lahko berem v različnih položajih.« SI3 »Med poukom si na prenosni telefon naložim knjigo v PDF-ju, tako da v šoli berem knjige na telefonu, ko pa berem tiskano knjigo, to rajši počnem med odmori, ker imam več časa in prostora.« CR3 Očitno je, da prenosni telefoni spodbujajo poseben tip branja, tj. prekinjano branje kratkih odlomkov vsakič, ko pač utegnemo (Hupfeld, Sellen, O'Hara in Rodeen, 2013). Velikokrat so sogovorniki povedali, da uporabljajo pametne telefone za to, da ostanejo na tekočem, kar večinoma pomeni, da preverjajo novosti na družabnih omrežjih in druge novice, čeprav posamezniki na telefonih berejo tudi daljša besedila (predvsem, a ne izključno, v prostočasne namene). »Veliko berem na svojem telefonu. [...] Včasih tudi daljša besedila. Imam velik ekran, kar je za branje priročnejše.« CZ2 »Po mojem je branje na telefonu predvsem stvar trenutka. [...] V svojem telefonu nosim knjige, in če imam [prostih] 15 minut, berem.« PT5 »V digitalni obliki lahko bereš povsod. Ni važno, ali si na avtobusu ali v razredu. Ni ti treba posebej izgubljati časa za branje.« PT1 9 Četudi mestoma govorimo o prenosnih, mestoma o pametnih, včasih pa tudi samo o telefonih, se vseskozi nanašamo na t. i. smartphones z internetno povezavo. Natančnejših podatkov o tem, kakšne telefone uporabljajo sogovorniki, nismo zbirali, vendar je mogoče razbrati, da ti prevladujejo. Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 61 Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patrfcia Dias Četudi branju neposvečeni kraji zunaj doma niso bili opisani kot idealni za poglobljeno branje (sploh v primerjavi z domom oziroma knjižnicami), je branje v javnosti zelo pogosta in predvsem učinkovita rešitev za izrabo časa. Obenem ima lahko kot oblika neverbalne komunikacije tudi simbolni pomen. Lasen (2005) poroča, da tako kot smo včasih z umikom v knjigo, časopis ali revijo na javnem mestu jasno sporočili, da nam ni do pomenkovanja, danes enako signaliziramo z brskanjem po mobilnem telefonu, Fortunatijeva (2002) pa ugotavlja, da razkazovanje prenosnega telefona služi tudi potrjevanju družbenega statusa. Simbolični vidik branja na javnih krajih je za bralce pomemben, saj je očitno, da jim ni vseeno, kaj si bodo o njihovem početju in izboru mislili drugi. Ampak če oziroma ko berejo na pametnih telefonih, jim za to ni treba skrbeti. Udeleženci so tako večkrat poudarili, da jim mobiteli nudijo zasebnost brez primere (gl. tudi Hupfeld idr., 2013). »Prav zato raje berem na mobitelu, ker ne morejo vsi videt, da berem, lahko si mislijo, da brskam po Facebooku. [...] V razredu bi imeli precej pripomb [če bi sošolci vedeli, da med odmorom bere leposlovje].« CR2 Poleg tega udeleženci ugotavljajo, da v družbi prijateljev branje na telefonu velja za bolj sprejemljivo kot branje tiskanega gradiva, in to zaradi tihe predpostavke, da bo kratkotrajno in površno in zato bralcu ne bo onemogočilo interakcije z drugimi. Navzočnost drugih ima na samo izkušnjo branja sicer različne učinke: lahko je moteča in oteži koncentracijo, po drugi strani pa (kot smo že zaznali) lahko vzbuja občutek varnosti in vključenosti (gl. tudi zgoraj). »Uživam v branju v parku, in to zaradi zvokov iz ozadja, ljudi, šumenja listja, to mi je všeč in vedno rada berem zunaj. Enako velja za kavarne, všeč mi je, če so ljudje okrog mene, da se nekaj dogaja.« CR1 »Zelo me moti, če sem v družbi edina, ki bere. Ne maram, če me opazujejo, ko berem. Kot na primer v čakalnici. Veliko težje je biti edini bralec, kot pa če recimo še kdo lista revijo. Ne gre samo za odobravanje, ampak tudi za to, da se stopiš z množico.« CZ3 Drugače od knjižnic in čitalnic so branju neposvečeni javni kraji bolj odprti za družbeno interakcijo in raznovrstnejši v svoji namembnosti. Pametni telefoni so tako tisti, ki s svojo večfunkcionalnostjo omogočijo, da se branje »prilagodi« tej situacijski vsestranskosti (Kuzmičova, Burke in Schilhab, 2018). 62 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin 4 Sklep V pogovoru z udeleženci fokusnih skupin nas je najbolj presenetilo prav to, da so se spontano izrekali o pomenu izbire krajev oziroma prostorov branja glede na to, kaj oziroma s kakšnim namenom berejo. Posebej pomenljivo je, da se ta sen-zibilnost do okolja ni pokazala v preprostem odklanjanju kakršnih koli motečih elementov; ni šlo torej za to, da bi imeli udeleženci pri branju vselej raje tišino in mir, zasebnost in samoto (čeprav to za nekatere kljub temu izrecno velja), pač pa se je izkazalo, da je bil le malokdo povsem brezbrižen v odnosu do svojega bralnega okolja (razen v redkih stanjih popolne bralne zatopljenosti). Naše ugotovitve tako neposredno obravnavajo stereotipne predstave o kontinuiranem tihem branju kot o aktivnosti, ki predpostavlja izoliranost, osamo in (mentalni) umik iz neposrednega okolja.10 V primerjavi z drugimi načini zbiranja podatkov, kot so poglobljeni intervjuji, izsledkov fokusne skupine ni lahko kvantificirati. Težavo predstavljata tiha dinamika menjave govorcev in neverbalna komunikacija. Če se jim je zdelo, da je njihovo mnenje preveč podobno tistemu, ki je že bilo izraženo, se posamezni govorci pogosto sploh niso oglasili; po drugi strani pa so se mnogi raje umaknili iz pogovora, kot da bi izrazili nestrinjanje. Največ nesoglasij se je nanašalo na branje v študijske namene: medtem ko so številni pozdravili navzočnost drugih v študijskem prostoru, je v vsaki fokusni skupini vsaj en sogovornik povedal, da ga ta izrazito moti. V članku smo obravnavali tako rekoč vse tipe komentarjev, ki se tako ali drugače nanašajo na prostor branja in družbene konotacije in so bili izraženi v fokusnih skupinah, omejili smo se samo pri opisu rab pametnih telefonov, ker se je o tem že veliko pisalo. Po drugi strani pa smo opazili, da se sogovorniki na primer niso obregnili ob intenzivno navzočnost drugih na poletnih plažah, ki so jih sicer omenjali kot priljubljen prostor branja. Ne glede na gornje opazke lahko zapišemo, da so se študentje v naši študiji spontano izkazali za izrazito občutljive na prostorske in družbene okoliščine branja, in to na zelo raznovrstne načine. Raziskovalni podatki razkrivajo, da bralci v 10 Učinkovanje prepleta telesnih in družbenih faktorjev sicer vzbuja zanimanje tudi v drugih disciplinah, npr. v fenomenologiji (Krueger in Taylor Aiken, 2016); teoriji komunikacij (Baron in Hard af Segerstad, 2010), v izobraževanju oziroma pedagogiki (Loh, 2016; Chong, 2016), študijah pismenosti (Mackey, 2016) in zgodovini branja (Colcough, 2011). Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 63 Ana Vogrinčič Čepič, Anežka Kuzmičova, Patrfcia Dias vsakodnevnih prizadevanjih, da bi uskladili telo in um z ustreznimi (fizičnimi oziroma družbenimi) bralnimi okolji, zavestno »managerirajo« svoje bralne prakse: držo in nosilec besedila na primer prilagajajo z ozirom na namen in vsebino branja, kar bi lahko že označili za nekakšno novodobno veščino. Z besedami M. Mackey izkušnje, ki jih je ujela naša študija, uhajajo »urejeni abstraktnosti« (2016, str. 166) prevladujočih pristopov k branju, ki praviloma obravnavajo bralni um kot začasno odvezan od vseh dražljajev v fizičnem okolju (gl. tudi Kuzmičova, 2016), razen od besedila, ki ga dekodira. Če dejavniki, kot so drža, prostor, okoliščine itd., opazno vplivajo na bralne izkušnje udeležencev raziskave, ki so že prešli v zgodnjo odraslost in so do neke mere vendarle že »izurjeni« bralci, lahko sklepamo, da imajo okoliščine branja pri mlajših in zato manj profesionalnih in bolj občutljivih bralcih še globlje implikacije, to pa je nekaj, česar nikakor ne smemo ignorirati ne v praksi ne v kontekstu raziskovanja. S tega vidika bi bilo denimo smiselno preučiti, kako na posameznikove bralne veščine in odnos do branja vplivajo socialna dinamika in prostorske možnosti v šolskem razredu. Iz raziskave je razvidno tudi, da fizične knjižnice predstavljajo vitalen družbeni prostor za študijsko branje (Fallin, 2016; Loh, 2016), zato jih je treba ob naraščajoči digitalizaciji zaščititi in ohraniti, ne pa odstraniti. Glede pametnih telefonov kot bralnih naprav pa naše ugotovitve nakazujejo, da bi bilo smiselno spremljati, kako se pri bralcih spreminja pripravljenost oziroma »odprtost« za branje (pa tudi oblike branja) v fizični bližini z domačimi in tujimi drugimi. V želji slediti pozivu A. Mangen in A. van der Weela (2016)11 po povezovanju raznovrstnih (in tradicionalno ločenih) raziskovalnih metod si naša študija prizadeva spodbuditi oblikovanje raziskovalnih modelov, ki bi bralne izkušnje udeležencev in njihovo vedenje opazovali in merili v nadzorovanih ali pol-nadzorovanih eksperimentalnih okoljih in v različnih pogojih - tako družbeno-kontekstualnih kot fizično-prostorskih. Tovrstne kvalitativne študije bi lahko ponudile uporabne zglede za izboljšanje prakse na področju pismenosti, izobraževanja, knjižničnih študij in promocije branja. 11 Anne Mangen in Adriaan van der Weel (2016) si kot programski vodji projekta COST E-READ izrecno prizadevata za oblikovanje integrativnega raziskovalnega modela, ki bi povezal kvalitativne in kvantitativne pristope pri ugotavljanju vpliva tehnoloških sprememb na bralne izkušnje. 64 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin Navedeni viri Acheson, D. J., Wells, J. B. in MacDonald, M. C. (2008). New and updated tests of print exposure and reading abilities in college students. Behavior research methods, 40(1), 278-289. Ackerman, R. in Goldsmith, M. (2011). Metacognitive regulation of text learning: on screen versus on paper. Journal of experimental psychology: applied, 17(1), 18-32. Baron, N. S. in Segerstad, Y. H. (2010). Cross-cultural patterns in mobile-phone use: public space and reachability in Sweden, the USA and Japan. New media and society, 12(1), 13-34. doi: 10.1177/1461444809355111 Basch, C. E. (1987). Focus group interview: an underutilised research technique for improving theory and practice in health education. Health education and behavior, 14(4), 411-448. doi: 10.1177/109019818701400404 Benedetto, S., Drai-Zerbib, V., Pedrotti, M., Tissier, G. in Baccino, T. (2013). E-readers and visual fatigue. PLOS ONE, 8(12), e83676. doi: 10.1371/journal.pone.0083676 Bourdieu, P. (1984). Distinction: a social critique of the judgement of taste. Cambridge, Mass.: Harvard University Press. Burgess, S. R., Hecht, S. A. in Lonigan, C. J. (2002). Relations of home literacy environment to the development of reading-related abilities: a one-year longitudinal study. Reading research quarterly, 37(4), 408-426. Burke, M. in Bon, E. V. (2017). The locations and means of literary reading. V S. Csabi (ur.), Expressive minds and artistic creations: studies in cognitive poetics (str. 205-231). Oxford: Oxford University Press. doi: 10.1093/oso/9780190457747.003.0010 Chapelle Wojciehowski, H. in Gallese, V. (2011). How stories make us feel: toward an embodied narratology. California Italian studies, 2(1). Pridobljeno 27. 4. 2018 s spletne strani: https://escholarship.org/uc/item/3jg726c2 Colclough, S. (2011). Representing reading spaces. V R. Crone in S. Towheed (ur.), The history of reading, volume 3: methods, strategies, tactics (str. 99-114). Basingstoke: Palgrave Macmillan. Collinson, I. (2009). Everyday readers: reading and popular culture. London: Equinox. de Jaegher, H. in di Paolo, E. (2007). Participatory sense-making. Phenomenology and the cognitive sciences, 6(4), 485-507. doi: 10.1007/s11097-007-9076-9 Fallin, L. (2016). Beyond books: the concept of the academic library as learning space. New library world, 117(5-6), 308-320. doi: 10.1108/NLW-10-2015-0079 Fortunati, L. (2002). The mobile phone: towards new categories and social relations. Information, communication and society, 5(4), 513-528. Fortunati, L. in Vincent, J. (2014). Sociological insights on the comparison of writing/ reading on paper with writing/reading digitally. Telematics and informatics, 31(1), 39-51. doi: 10.1016/j.tele.2013.02.005 Hupfeld, A., Sellen, A., O'Hara, K. in Rodden, T. (2013). Leisure-based reading and the place of e-books in everyday life. V P. Kotze, G. Marsden, G. Lindgaard, J. Wesson in M. Winckler (ur.), Human-computer interaction - INTERACT2013 (str. 1-18). Berlin: Springer. doi: 10.1007/978-3-642-40480-1_1 Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 65 Ana Vogrincic Cepic, Anezka Kuzmicova, Patricia Dias Krueger, J. in Taylor Aiken, A. (2016). Losing social space: phenomenological disruptions of spatiality and embodiment in Moebius syndrome and schizophrenia. V J. Reynolds in R. Sebold (ur.), Phenomenology and science (str. 121-139). New York: Palgrave Macmillan. doi: 10.1057/978-1-137-51605-3_7 Kuzmicova, A. (2014). Literary narrative and mental imagery: a view from embodied cognition. Style, 48(3), 275-293. Kuzmicova, A. (2016). Does it matter where you read? Situating narrative in physical environment. Communication theory, 26(3), 290-308. doi: 10.1111/comt.12084 Kuzmicova, A., Burke, M. in Schilhab, T. (2018). m-Reading: fiction reading from mobile phones. Convergence: the international journal of research into new media technologies. Predhodna spletna objava. doi: 10.1177/1354856518770987 Lakoff, G. in Nunez, R. E. (2000). Where mathematics comes from: how the embodied mind brings mathematics into being. New York: Basic Books. Lasen, A. (2005). Understanding mobile phone users and usage. Newbury: Vodaphone. Pridobljeno 27. 4. 2018 s spletne strani: https://www.researchgate.net/publication/237417266_A_ comparative_study_of_mobile_phone_use_in_London_Madrid_and_Paris Lee, D. H. (2013). Smartphones, mobile social space, and new sociality in Korea. Mobile media and communication, 1(3), 269-284. doi: 10.1177/2050157913486790 Leseman, P. P. M. in de Jong, P. F. (1998). Home literacy: opportunity, instruction, cooperation, and social-emotional quality predicting early reading achievement. Reading research quarterly, 33(3), 294-318. Ling, R. (2004). The mobile connection: the cell phone's impact on society. San Francisco: Morgan Kaufmann. Loh, C. E. (2016). Levelling the reading gap: a socio-spatial study of school libraries and reading in Singapore. Literacy, 50(1), 3-13. doi: 10.1111/lit.12067 Mackey, M. (2010). Reading from the feet up: the local work of literacy. Children's literature in education, 41(4), 323-339. doi 10.1007/s10583-010-9114-z Mackey, M. (2016). Literacy as material engagement: the abstract, tangible and mundane ingredients of childhood reading. Literacy, 50(3), 166-172. doi: 10.1111/lit.12087 Mangen, A. in Kuiken, D. (2014). Lost in an iPad: narrative engagement on paper and tablet. Scientific study of literature, 4(2), 150-177. Mangen, A. in van Der Weel, A. (2016). The evolution of reading in the age of digitisation: an integrative framework for reading research. Literacy, 50(3), 116-124. doi 10.1111/ lit.12086 McLaughlin, T. (2015). Reading and the body: the physical practice of reading. Basingstoke: Palgrave Macmillan. Mol, S. E. in Bus, A. G. (2011). To read or not to read: a meta-analysis of print exposure from infancy to early adulthood. Psychological bulletin, 137(2), 267-296. Morley, D. (2000). Home territories: media, mobility and identity. New York: Routledge. Piper, A. (2012). Book was there: reading in electronic times. Chicago: University of Chicago Press. 66 Knjiznica, 2018, 62(3), 51-67 Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin Prentice, D. A., Gerrig, R. J. in Bailis, D. S. (1997). What readers bring to the processing of fictional texts. Psychonomic bulletin and review, 4(3), 416-420. doi: 10.3758/BF03210803 Rose, E. (2011). The phenomenology of on-screen reading: university students' lived experience of digitised text. British journal of educational technology, 42(3), 515-526. doi: 10.1111/j.1467-8535.2009.01043.x Rowsell, J. (2014). Toward a phenomenology of contemporary reading. Australian journal of language and literacy, 37(2), 117-127. Tseloudi, C. in Arnedillo-Sanchez, I. (2016). Capturing mobile learning in context. V Global learn 2016: global conference on learning and technology (str. 511-516). Limerick, Ireland: Association for the Advancement of Computing in Education. Wolf, M. (2007). The Proust and the squid: the story and science of the reading brain. New York: Harper. Wolf, M. in Barzillai, M. (2009). The importance of deep reading. Educational leadership, 66(6), 32-37. dr. Ana Vogrinčič Čepič Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: ana.vogrincic@guest.arnes.si dr. Anežka Kuzmičova Stockholmska univerza, Frescativagen 22B-26, SE-106 91 Stockholm, Švedska e-pošta: anezka.kuzmicova@littvet.su.se dr. Patricia Dias Katoliška univerza v Lizboni, Palma de Cima, 1649-023 Lizbona, Portugalska e-pošta: patriciadiassoares@gmail.com Knjižnica, 2018, 62(3), 51-67 67 Stanje kulture čitanja medu srednjoškolskim učenicima u Hrvatsko j: rezultati ankete Bralna kultura srednješolcev v Republiki Hrvaški: rezultati ankete The state of reading culture among secondary school students in Croatia: survey results Andreja Zubac Oddano: 11. 3. 2018 - Sprejeto: 31. 8. 2018 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review article UDK 028-057.874(497.5) Sažetak Svrha: U radu je prikazana teorijska pozadina i rezultati istraživanja s ciljem osnaživa-nja i razvoja kulture čitanja učenika srednjih škola. Koncept kulture čitanja učenika srednjih škola povezuje se s putem knjige. Metodologija/pristup: Istraživanje pokazuje rezultate nacionalnog istraživanja prove-denog u Republici Hrvatskoj u kojem su sudjelovali učenici srednjih škola. Korišteni instrument je upitnik. Istraživanje je bilo anonimno, a ispitan je 251 sudionik. Dobiveni uzorak je prigodan i nije reprezentativan. Rezultati istraživanja obradeni su u računal-nom programu Statistical Package for the Social Sciences (SPSS) deskriptivnom stati-stikom i izraženi su u postotcima. Analiza/rezultati: Prema obradenom uzorku, rezultati dobiveni ovim istraživanjem pokazali su da skoro jedna trecina ispitanih učenika u Hrvatskoj nema razvijenu kulturu čitanja. Medutim, dvije trecine ispitanika pročitalo je mjesečno barem jednu knjigu. U istraživanju je sudjelovao manji broj srednjoškolskih ispitanika na razini Hrvatske pa uzorak nije reprezentativan. Istraživanje je pokazalo da je potrebno unaprijediti informacijske kanale kako bi informacije i knjige dospjele do učenika, potencijalnog čitatelja. Ograničenja istraživanja: Uzorak je nereprezentativan zbog nezainteresiranosti učenika za rješavanje anketnog upitnika. 69 Andreja Zubac Izvornost/primjenjivost istraživanja: Istraživanje je polazište za daljnja istraživanja o kulturi čitanja srednjoškolskih učenika. U Hrvatskoj nedostaje nacionalnih reprezentativnih i sveobuhvatnih istraživanja ovakve vrste pa se pretpostavlja da če dobiveni rezultati ankete biti nove hipoteze budučim istraživanjima. Ključne riječi: kultura čitanja, srednjoškolski učenici, Hrvatska Izvleček Namen: Prispevek podaja teoretske podlage in rezultate raziskave z namenom razvoja bralne kulture pri srednješolcih. Pojem bralne kulture pri srednješolcih se povezuje s potjo knjige. Metodologija/pristop: Predstavljeni so rezultati nacionalne raziskave učencev srednjih šol v Republiki Hrvaški. Uporabljena je bila anketna metoda. Raziskava je bila anonimna. Vzorec anketirancev je bil priložnostni, anketirancev je bilo 251. Rezultati raziskave so bili obdelani s pomočjo računalniškega programa Statistical Package for the Social Sciences (SPSS) z deskriptivno statistiko in so izraženi v odstotkih. Analiza/rezultati: Pridobljeni podatki kažejo, da skoraj ena tretjina anketirancev, učencev srednjih šol na Hrvaškem, nima razvite bralne kulture. Vendarle pa sta dve tretjini anketirancev prebrali vsaj eno knjigo na mesec. V anketi je sodelovalo manjše število anketirancev na ravni Hrvaške, zato vzorec ni reprezentativen. Raziskava je pokazala, da je treba izboljšati informacijske kanale, da bi tako lahko informacije in knjige dospele do učencev, potencialnih bralcev. omejitve raziskave: Nezainteresiranost učencev za sodelovanje v anketi, ki je posledično pomenila nereprezentativni vzorec. Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave o bralni kulturi srednješolcev. V Hrvaški primanjkuje nacionalnih reprezentativnih in celovitih raziskav te vrste, tako se predpostavlja, da bodo dobljeni rezultati predstavljali nove hipoteze za prihodnje raziskave. Ključne besede: bralna kultura, srednje šole, dijaki, Hrvaška Abstract Purpose: Reinforcement and development of reading culture of secondary school students through theoretical and research section of the paper. The concept of reading culture among students of secondary schools is connected with the path of the book. Methodology/approach: The research shows results of the national survey made in the Republic of Croatia among students of secondary schools. The instrument used was a questionnaire. The research was anonymous. The sample obtained is convenient. The number of respondents was 251. Results of the research were processed by the computer programme Statistical Package for Social Sciences (SPSS), by means of a descriptive statistics and they are presented in percentages. 70 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete - Results: According to the processed sample, the results of this research showed that almost 1/3 of the students in Croatia did not have a developed reading culture. However, 2/3 of the respondents read at least one book per month. The survey encompassed a smaller number of secondary school students only in Croatia, so the sample was not representative. The research has shown that information channels need to be improved in order for information and books to reach students, potential readers. Research limitations: Students' indifference to solve a questionnaire resulting in a non-representative sample. originality/practical implications: The research is the starting point for new surveys on reading culture of secondary school students. In Croatia, there is a lack of national representative and comprehensive researches of this kind, so it is assumed that the results of the survey will provide new hypotheses for future researches. Keywords: reading culture, secondary schools, students, Croatia 1 uvod U 21. stoljecu čitanje se najčešce proučava u kontekstu obrazovanja učenika te informacijskih i komunikacijskih znanosti. U odnosu na proučavanje čitanja učenika osnovnih i srednjih škola, ova dva konteksta mogu se sjediniti i gledati kroz sveobuhvatan koncept. Čitanje i kultura čitanja mogu se proučavati u odnosu na različitu gradu koja je namijenjena čitanju, a uz to, u ovome radu proučavaju se u kontekstu čitanja (obveznog i čitanja u slobodno vrijeme) i ponašanja prema knjizi. Rutherford, Merga i Singleton (2018) dokazali su da dob, spol, mjesto pre-bivališta i obrazovanje majke mogu potencijalno utjecati na intenzitet angažma-na adolescenata za rekreativno čitanje knjiga. Sabolovic-Krajina (1989) naviku čitanja pojedinca, kao i probleme povezane s njom, stavlja u širi kulturno-poli-tički kontekst odredene sredine. Skupina autora stavlja navedeno u nacionalni i medunarodni zakonodavni kontekst te tvrdi da društvo odreduje zakonske i ma-terijalne uvjete u kojima se odvija djetetov razvoj u obitelji i izvan nje (Milanovic, Stričevic, Maleš i Sekulic-Majurec, 2000). U širem kontekstu izrečenoga, Europ-ska unija - nadnacionalna tvorevina zemalja članica - u području kulture, kroz članak 167., promiče kulturno poštovanje nacionalne i regionalne raznolikosti, a istodobno donosi njihove zajedničke kulturne baštine (Special Eurobarometer 399, 2013, str. 2). Schwartz i Ros (1995) tvrde da predmeti, uvjeti ili osobine koje društvo smatra važnima (njegove kulturne vrijednosti) mogu oblikovati stavove svojih članova, prioritete i pridonijeti njihovom ponašanju. Griswold, McDonnell i Wright (2005) problem (ne)čitanja stavljaju u kontekst društvene prakse. Studije pokazuju da se autori slažu da u adolescentskom i tinejdžerskom raz-doblju dolazi do krize čitanja (Griswold i dr., 2005; Sabolovic-Krajina, 1989; Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 71 Andreja Zubac Stanič i Jelača, 2017; Vojnič Hajduk, 2015). Vojnič Hajduk (2015) tvrdi da se mladi sve više odriču knjige u korist nekih drugih sadržaja i aktivnosti. Griswold i dr. (2005) kažu da je na svjetskoj razini čitanje povezano, prije svega, s obrazova-njem, a potom s financijskim blagostanjem. Zubac (2006) tvrdi da krizi čitanja pridonosi i školska lektira te opterečenost učenika teorijskim gradivom. Tvrd-nja vrijedi i danas, bar u Hrvatskoj. U kontekstu obveznog čitanja knjiga, Zubac (2006) tvrdi da je školska lektira jedan od načina stjecanja znanja i razvijanja čitalačkih navika kod djece i mladih te da ovaj način stjecanja znanja djeca često loše prihvačaju. Navodi da je razlog tomu što se lektira može definirati kao popis zadanih djela koja propisuju nadležne institucije. Zubac kaže da bi se moglo reči da lektira, u današnje vrijeme, često negativno utječe na razvoj čitalačkih navika djece, jer je rijetko uskladena s interesima, osobito mlade djece. Kaže da su u Hrvatskoj, pretežno u osnovnoj školi, lektire često preopsežne i suhoparne, ali i teško razumljive djeci odredenog uzrasta. Ovisno o nastavnom programu, slična je situacija i u srednjim školama. Stanič i Jelača (2017, str. 188), na temelju nalaza istraživanja, zaključuju da su o programu školske lektire ispitanici uglavnom imali negativna mišljenja jer se samo 10,4 % ispitanih učenika osnovne te 15,3 % srednje škole izjasnilo da rado čitaju lektiru. Sabolovič-Krajina (1989) tvrdi da kulturu čitanja možemo odrediti kao ukupnost očitovanja potreba, navika i interesa za knjigom i čitanjem, a književni interesi čitatelja značajna su činjenica za kulturu čitanja. McEwan (2002) definira kulturu čitanja kao skup kolektivnih stavova, uvjerenja i ponašanja svih dionika u školi, u vezi s bilo kojom i svim povezanim aktivnostima s čitanjem, koje učenicima omogučuje najvišu razinu postignuča koja ih dovode do akademske i osobne koristi. Stoga se definiciji Sabolovič-Krajina (1989) može pridodati i pojedinčevo ponašanje (aktivno i pasivno). Kultura čitanja može pridonijeti pojedinčevom formalnom i neformalnom obrazovanju. Manguel (2001, str. 50) kaže: "Čitanje ne možemo objasniti mehaničkim modelom; znamo da se odvija u nekim odredenim područjima mozga, ali isto tako znamo da ta područja nisu jedina koja sudjeluju; znamo da postupak čitanja kao i mišljenja ovisi o našoj sposobnosti da odgonetnemo i koristimo jezik, gradivo riječi koje čine tekst i misao." Kovač (2015b), pozivajuči se na Wolf (2002), kaže da je čitanje jedna od više osnova razmišljanja. U skladu s tim, čitanje s razmišljanjem dovodi do kritičkog čitanja i mišljenja. Kulturu čitanja možemo povezati i s informacijskom pismenošču u društveno-kulturnom pristupu metaprakse (Lloyd, 2010). Na kulturu čitanja pojedinca može utjecati i medij za čitanje (papir, računalo, internet, e-čitač, tablet, mobitel/pametni telefon) jer se preferirani stilovi čitanja i učenja razlikuju od osobe do osobe, kao i njezino ponašanje, ekonomski status te sposobnost kritičkog mišljenja. 72 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete 1.1 Pozadina Prema Hrvatskom jezičnom portalu (2006), knjiga je tiskovina od više listova s tekstom ili s tekstom i slikama povezanih zajedničkim hrptom koji su namijenjeni da kao cjelina služe čitanju ili proučavanju. Slično vrijedi i za e-knjigu koja ovisi o drugom, tehnološkom mediju i njegovim dostignucima. Zubac, Tominac i Ma-ričkovic (2012) kažu da knjiga kroz stoljeca proživljava stalnu transformaciju, od njezinih najranijih materijalnih oblika do danas. U kontekstu elektroničke knjige, prema Zubac i Tominac (2014, str. 124), promi-jenili su se i trgovački odnosi izmedu nakladnika, trgovaca knjigom, knjižnica i potreba kupaca/korisnika za isporukom i čitanjem različitih digitalnih sadržaja (beletristika, priručna, stručna i znanstvena literatura, literatura za djecu i mla-dež). Na prodaju e-knjiga velikim dijelom utječu i mrežni operateri preko servisa za prodaju e-knjiga (Global eBook Report, 2017, str. 2). Dva puta godišnje prodaja e-knjiga doživljava najveci rast - prvi put u ljetnom razdoblju, a drugi put uoči blagdana na kraju kalendarske godine (Global eBook Report, 2017), tj. u vrije-me godišnjih odmora te blagdanskog darivanja. Na širu prodaju tradicionalnih knjiga mogu utjecati i medunarodni sajmovi knjiga (Zubac i Tominac, 2014). Na lokalnoj i nacionalnoj razini suradnja nakladnika s poštanskim uredima, manjim kioscima na autobusnim i željezničkim postajama te knjižarama u trgovačkim centrima može pridonijeti boljoj vidljivosti i prodaji tradicionalnih knjiga. Za promicanje kulture čitanja medu učenicima u informacijsko-tehnološkom društvu, ali i suvremenom inkluzivnom društvu, osim kvalitetnih zakonskih okvira te pogodnog obrazovnog, društveno-političkog, ekonomskog i informa-cijsko-tehnološkog konteksta, potreban je i marketing, posebice e-marketing u izlozima mrežnih (internetskih) knjižara kroz koncept promocije knjige kao tržiš-nog proizvoda da bi postao zapažen u očima potencijalnog čitatelja te bio dostu-pan široj čitateljskoj publici. Meler (2006) kaže da je knjiga izdavački proizvod te da je kao takav komunikacijski medij kojemu je cilj prenijeti čitatelju odredene ideje, misli, stavove i autorova uvjerenja. Iz konteksta Melerova (2006) tumače-nja knjige kao izdavačkog proizvoda da se zaključiti da marketing usmjeren na knjigu obuhvaca sve promotivne usluge i aktivnosti koje nakladnik/izdavač pruža potencijalnom čitatelju u svrhu dobivanja njegove naklonosti. Marketing/e-marketing, kao posrednik izmedu nakladnika, trgovaca/distributera knjiga te kupaca i čitatelja, može izravno i neizravno te pozitivno i negativno utje-cati na prodaju knjiga i kulturu čitanja. Negativni utjecaj marketinga kod prodaje knjiga i čitanja vidljiv je u kontekstu nepoštene konkurencije objavljivanja novih naslova knjiga na globalnom tržištu te sastavljanja popisa bestselera (hrv. uspješ-nice). Ako se pogleda u dublju segmentaciju nakladničkog poslovanja, vidi se da Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 73 Andreja Zubac problemi nerijetko leže i u organizaciji unutrašnjeg poslovanja pojedinačnog na-kladnika i trgovca knjigom. Stoga se sve više autora odlučuje za samoizdavaštvo ili nezavisno izdavaštvo, najčešče u digitalnom obliku (Sargent, 2014). Ono im može pomoči da se odmaknu od kulturne uniformiranosti, da se afirmiraju na global-nom tržištu knjiga, objave knjigu na jednom od najrasprostranjenijih svjetskih jezika, dobiju dignitet, ostvare veču zaradu te bržu dostupnost i veču prodaju. Kupac knjige može postati čitatelj knjige, ali i ne mora. Svatko tko kupi knjigu ne mora je nužno i pročitati. Može je, primjerice, kupiti kao dar za nekoga. Isto tako, tko preuzme e-knjigu s odredene platforme, ne mora je nužno i pročitati. Slična situacija može se dogoditi i prilikom posudivanja knjiga iz knjižnica. Ako je odredeni naslov posuden u narodnoj1 ili školskoj knjižnici, ne znači da ga je korisnik (u cijelosti) pročitao. Tim više, ne postoje dokazi da su bestseleri ujedno i najposudivaniji i najčitaniji naslovi u narodnim knjižnicama. O tome koliko učenici zaista čitaju i pročitaju knjige nema konkretnih podataka, ali u novije vrijeme postoje e-platforme koje imaju uvid u pregledani i pročitani e-sadržaj. Bokan i Cupar (2017) problematiziraju koncepte promocije i promicanja čitanja u kontekstu narodnih knjižnica i upozoravaju na razlike tih dvaju pojmova koji se često poistovječuju u praksi, te utvrduju da promocije čitanja nedostaju u praksi. Ističu da je ta tematika nedovoljno istražena u Hrvatskoj. Kovač (2015a, str. 18) tvrdi da nedostaje podataka o prodaji knjiga u Europi kao i o istraživanju europ-skih navika čitanja. 2 Istraživački upitnik Cilj rada bio je istražiti čitateljsku kulturu srednjoškolskih učenika u Republici Hrvatskoj u svrhu njezina osnaživanja i razvoja. U studiju se pošlo od hipoteze H1: neovisno o vrsti srednje škole koju pohadaju, srednjoškolski učenici nemaju razvijenu kulturu čitanja. 2.1 Metoda Istraživanje je provedeno kvantitativnom metodom uzorka pomocu Googleovog online upitnika čija je poveznica bila postavljena na Facebookovim stranicama (Info) centara za mlade (tj. nevladnih organizacija) na razini Republike Hrvatske. 1 Prema engl. public library u ISO 2789:2013 klasifikaciji knjižnica, 5. izd., koji je ujedno i prihva-ceni standard u Republici Hrvatskoj. 74 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete - Istraživanje je provodeno od 10. do 24. veljače 2018. godine. Istražena skupina bili su učenici srednjih trogodišnjih i četverogodišnjih strukovnih škola te gimnazija. Istraživanje je bilo anonimno i dobrovoljno. Dobiveni uzorak je prigodni uzorak i nije reprezentativan. Ispitivanju se odazvao manji broj ispitanika (N=251) koji je ispunio upitnik u cijelosti. Pri obradi podataka uočena je logička nedosljednost odgovaranja na neka od postavljenih pitanja. Upitnik je sadržavao 27 pitanja zatvoreno-kombiniranog tipa. Prikupljeni podaci statistički su obradeni u raču-nalnom programu Statistical Package for the Social Sciences (SPSS) deskriptiv-nom statistikom i izraženi su u postotcima. Zavisne varijable su knjiga, čitanje i kultura čitanja, dob i spol. 3 Rezultati 3.1 Sociodemogafski pokazatelji ispitanika Provedeno istraživanje pokazalo je da su rješavanju ovog upitnika u največem broju pristupili gimnazijalci (58,6 %), dok je najmanje bilo učenika trogodišnjih srednjih škola (12,4 %). Četverogodišnje srednje strukovne škole pohada 29 % ispitanih učenika. Vrste srednjih škola razlikuju se po usmjerenju, nastavnim programima, opte-recenosti učenika učenjem i broju nastavnih sati koje učenici moraju provesti u školi. Nalaz istraživanja uzorka pokazao je da 41 % ispitanika živi u selu, a 59 % u gradu. Ograničenje istraživanja predstavlja činjenica da svi ispitanici nisu podjednako ili bar približno isto zastupljeni u svim zavisnim varijablama (prevladavaju gimnazijalci i osobe ženskog spola) pa pri detaljnijoj statističkoj unakrsnoj usporedbi uglavnom prevladavaju večinski ispitanici. Rješavanju upitnika pristupilo je 68,5 % učenica/žena, te dvostruko manje učenika/muškaraca - 31,5 %. To može biti pokazatelj da su učenice/žene zainteresiranije za čitanje. Rezultati suvremenih svjetskih istraživanja pokazuju da danas, u odnosu na spol, žene više čitaju od muškaraca (Perrin, 2015). U prošlosti je bilo suprotno, više su čitali muškarci jer su u to vrijeme bili obrazovaniji od žena (Griswold i dr., 2005; Zasacka, 2014). U odnosu na rod autora knjige, istraživanja pokazuju da žene više čitaju knjige koje su napisale žene, dok muškarci čitaju knjige koje su napisali muškarci (Zhou, 2017). U odnosu na dobnu raspodjelu ispitanika u ovome istraživanju, upitnik je riješilo najviše učenika od 17 godina (27,9 %), a prate ih ispitanici od 18 godina (27,45 %). Slijede ispitanici koji imaju 15 godina (23,17 %) te ispitanici koji imaju 16 godina (21,47 %). Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 75 Andreja Zubac 3.2 Čitanje knjiga Gimnazijalci prednjače u mjesečnom čitanju knjiga u odnosu na vrstu škole koju pohadaju, a učenici četverogodišnjih strukovnih škola u nečitanju. Buduci da je ispitanika gimnazijalaca bilo najviše, ovaj odgovor je očekivan, tako da dobiveni podaci nisu objektivni. Ovaj nalaz odnosi se samo na one koji su bili uključeni u istraživanje i malo je vjerojatno da ce se proširiti na sve učenike srednjih škola. U Tablici 1. vidljiv je odgovor na pitanje koliko mjesečno ispitani srednjoškolski učenici u Hrvatskoj, u odnosu na dob, pročitaju knjiga. Tablica 1. Učestalost potrebe za mjesečnim čitanjem knjiga u odnosu na dob. Dob Koliko mjesečno pročitate knjiga? (Rezultati su izraženi u postotcima %) Ukupno: Niti jednu. Jednu. Dvije. Tri. Više od tri. 15 godina 2,8 10 6,37 1,6 2,4 23,17 16 godina 4,38 7,57 5,97 1,95 1,6 21,47 17 godina 9,16 10,77 3,18 2,4 2,4 27,91 18 godina 11,91 9,16 4,38 0,4 1,6 27,45 Ukupno: 28,25 % 37,5 % 19,9 % 6,35 % 8 % 100 % Grafikon na Slici 1. pokazuje da od svih ispitanih učenika njih 64,1 % nema po-trebu za čitanjem knjiga u slobodno vrijeme. Mjesečno, uz obveznu lektiru, još jednu knjigu u slobodno vrijeme pročita 21,9 % ispitanih učenika, 6,8 % pročita dvije knjige, 2 % pročita tri knjige, a 5,2 % pročita više od tri knjige. Vidljivo je da se podaci iz Tablice 1. i Slike 1. znatno razlikuju. Dakle, uočena je logička nedo-sljednost prilikom odgovaranja. Možda je pitanje učenicima bilo nerazumljivo ili nisu iskreno odgovorili na njega. Niti jednu. Jednu knjigu. Dvije knjige. Tri knjige. Više od tri knjige. 64,1 % | 21,9 % 6,8 % ■ 2 % 5,2 % Slika 1. Učestalost potrebe za mjesečnim čitanjem knjiga (koje nisu obvezna mjesečna školska lektira) u slobodno vrijeme Na pitanje iz Slike 2. bilo je moguce dati više odgovora. U skladu s tim vidljivo je da 97,6 % učenika uključenih u istraživanje posjeduje pametni telefon s 76 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete internetskom vezom. Tablet s internetskom vezom posjeduje samo 28,7 % ispita-nih učenika, dok računalo s internetskom vezom posjeduje 64,1 % ispitanih. Niti jedan uredaj ne posjeduje 2,4 % ispitanika. Namjenski e-čitači, poput Kindlea, nisu bili obuhvaceni istraživanjem. ■ Posjedujem. ■ Ne posjedujem. 2,4 % Pametni telefon i internet. 97,6 % 1 Tablet i internet. 28,7 % 71,3 % I Računalo i internet. 64,1 % 35,9 % 1 Ne posjedujem niti jedan navedeni uredaj. 2,4 % 1 Slika 2. Posjedovanje uredaja koji mogu poslužiti kao podloga za čitanje knjiga Na Slici 3. navedeni su mediji na kojima srednjoškolci uključeni u istraživanje najčešce čitaju. Da nikada ne čita knjige niti na jednom mediju, izjasnilo se 0,8 % ispitanih. Knjige na papiru (tiskane knjige) najčešce čita 65,4 % ispitanih, 19,9 % knjige najčešce čita na e-mediju (računalu i tabletu), a 13,9 % na mobitelu. Nikada ne čitam knjige ni na jednom mediju. Na papiru (tiskana knjiga). Na e-mediju (računalo i tablet). Na mobitelu. | 0,8 % 65,4 % 19,9 % 13,9 % Slika 3. Mediji na kojima učenici najčešce čitaju knjige Iz Slike 4. vidljivo je da knjige za čitanje ispitani učenici najčešce posuduju u škol-skoj knjižnici (36,3 %), dok ih 19,05 % posuduje u narodnoj gradskoj ili seoskoj knjižnici. Knjige od prijatelja i poznanika najčešce posuduje 8 % ispitanih; 4 % ne posuduje knjige jer ih kupuje; 28,25 % ispitanih ne posuduje knjige jer ih ne čita. Knjige za čitanje najčešce preuzima s interneta 4,4 % ispitanih. Iz unakrsne analize podataka (škola koju pohadaju i mediji na kojima čitaju knjige) vidljivo je da od svih vrsta srednjoškolaca najviše gimnazijalaca preuzima knjige s interneta. Ujedno, najviše gimnazijalaca posuduje knjige u školskoj, a potom u gradskoj ili seoskoj knjižnici. Učenici četverogodišnjih srednjih strukovnih škola, u najvecem broju, izjasnili su se da ne posuduju knjige jer ih ne čitaju. Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 77 Andreja Zubac U školskoj knjižnici. U gradskoj ili seoskoj knjižnici. Od prijatelja i poznanika. Ne posudujem knjige jer ih kupujem. Ne posudujem knjige jer ih ne čitam. Preuzimam ih s interneta. 36,3 % 19,05 % 8 % | 4 % 28,25 % 4,4 % Slika 4. Izbor izvora prilikom traženja knjiga za čitanje Na pitanje iz Slike 5. o preferiranom načinu odabira knjiga za čitanje, bilo je mo-guce zaokružiti više ponudenih odgovora. Iz grafikona se vidi da najviše ispita-nika knjige za čitanje bira prema žanru (41,8 %), potom prema kratkom sadržaju na poledini korica ili na omotu knjige (40,2 %). Knjige za čitanje prema preporuci prijatelja bira 27,5 % ispitanih, zatim prema jeziku na kojem su napisane (10,4 %), prema koricama knjige (10 %) te broju stranica (10 %). Prema preporuci knjižni-čara knjige bira 9,6 % ispitanih, 8,8 % prema grafičkom dizajnu cjelovite knjige, a 28,25 % ispitanih ne bira knjige za čitanje jer ih ne čita. Koricama knjige. Grafičkom dizajnu cjelovite knjige. Broju stranica. Kratkom sadržaju na poledini korica ili omotu knjige. Književnom žanru. Jeziku na kojem su napisane. Preporuci knjižničara. Preporuci prijatelja. Ne biram knjige za čitanje jer ih ne čitam. | 10 % | 8,8 % 10 % 40,2 % 41,8 % 10,4 % I 9,6 % 27,5 % 28,25 % Slika 5. Preferirani način odabira knjiga za čitanje Na postavljeno pitanje iz Slike 6. bilo je moguce ponuditi više odgovora. Iz Slike 6. vidljivo je da ispitanici najradije čitaju knjige za tinejdžere (41 %), potom ljubav-ne romane (39,4 %) i znanstvenu fantastiku (19,1 %). U manjoj mjeri čitaju trilere (14,7 %), horore (10 %), beletristiku (8 %), knjige iz psihologije (7,6 %). Samo 5,6 % ispitanih izjasnilo se da čita knjige s povijesnom tematikom. Od ispitanih učenika, njih 17,1 % izjasnilo se da ne čita ništa mimo obvezne lektire, a 14,3 % ne čita ni lektiru, ni druge knjige. 78 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete Broj čitača prikazanih na Slici 5. i Slici 6. bitno se razlikuje od broja čitača prikazanih na Slici 7. Pretpostavlja se da je izražena razlika u tome što se ispitanici smatraju privremenim ili "svježim" nečitačima ili nisu iskreno odgovorili na pitanja ili ih nisu razumjeli. Čitam tinejdžerske knjige. Čitam ljubavne romane. Čitam znanstvenu fantastiku. Čitam horore. Čitam trilere. Čitam knjige iz psihologije. Čitam povijesne knjige. Čitam beletristiku. Ne čitam ništa mimo obvezne lektire. Ne čitam lektiru, ni druge knjige. 41 % 39,4 % 19,1 % 10 % | 14,7 % ■ 7,6 % 5,6 % ■ 8 % 17,1 % 14,3 % Slika 6. Preferirani (književni) žanrprilikom čitanja knjiga Čitam knjige u slobodno vrijeme. Ne volim čitati knjige. Bavim se nekim drugim izvanškolskim aktivnostima koje mi zaokupljaju svo slobodno vrijeme. Ne pridajem veliki značaj čitanju knjiga u mom životu. Moja školska knjižnica nema nikakve druge knjige osim obvezne lektire, a nisam član gradske ili seoske knjižnice. 35,9 % 28,7 % | 13,5 % Slika 7. Razlozi nečitanja knjiga u slobodno vrijeme U odnosu na razloge/prepreke nečitanja knjiga (Slika 7.), iz uzorka je vidljivo da se od 64,1 % ispitanih srednjoškolaca koji su se izjasnili da ne čitaju knjige u slobodno vrijeme, njih 28,7 % bavi nekim drugim izvanškolskim aktivnostima koje im zaokupljaju slobodno vrijeme; 17,5 % ne voli čitati knjige, 13,5 % ne pridaje veliki značaj čitanju knjiga u životu, dok samo 4,4 % ispitanih kaže da njihova školska knjižnica u svome fondu nema druge knjige za čitanje osim obvezne lektire, a nisu članovi gradske ili seoske knjižnice u kojoj bi mogli pronaci knjigu po vlastitom izboru. 17,5 % 4,4 % Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 79 Andreja Zubac Slika 8. Dobivanje knjige na dar i zadovoljstvo dobivenim darom, pokazuje da se od 100 % ispitanika, njih 57,8 % izjasnilo da su dobili knjigu na dar (primjerice za rodendan) od prijatelja ili prijateljice, a 42,2 % ispitanika nije dobilo knjigu na dar. Od 57,8 % ispitanika, koji su dobili knjigu na dar, njih 46,2 % bilo je zadovoljno dobivenom knjigom, dok 11,6 % ispitanih nije bilo zadovoljno. Dobivanje knjige na dar. Zadovoljstvo dobivenim darom. 57,8 % 46,2 % Slika 8. Dobivanje knjige na dar i zadovoljstvo dobivenim darom Podaci pokazuju da je najvece zadovoljstvo knjigom kao dobivenim darom kod ispitanika, u odnosu na srednju školu koju pohadaju, bilo kod gimnazijalaca (27,8 %). Ujedno i najvece nezadovoljstvo dobivenim darom bilo je kod gimnazijalaca (6,3 %). Iz grafikona na Slici 9. vidljivo je da, od ukupnog udjela, 42,2 % ispitanika nije dobilo knjigu na dar. Od 57,8 % učenika koji su dobili knjigu na dar, njih 37,5 % pročitalo je dobivenu knjigu, 9,75 % nije pročitalo knjigu, a 10,55 % pročitalo je pola knjige. Na pitanje je odgovoreno sveobuhvatno, tj. N = 251. Najmanje čitaju darivane knjige učenici koji pohadaju trogodišnju srednju školu. Buduci da naj-veci broj ispitanih u ovome upitniku čine gimnazijalci, ovaj rezultat je očekivan. Nisam dobi(o)la knjigu na dar. Jesam, pročita(o)la sam dobiveni dar. Nisam pročita(o)la dobiveni dar. Do pola sam pročita(o)la knjigu. 42,2 % 37,5 % 9,75 % 10,55 % Slika 9. Razlike u zainteresiranosti za čitanjem darivane knjige Grafikon na Slici 10. pokazuje da se učenici različito odnose prema dobivenom daru (knjizi), što govori o njihovoj kulturi ponašanja. Od 57,8 % učenika koji su dobili knjigu na dar, 53,8 % još uvijek čuva dobiveni dar, 1,2 % darovalo je dobivenu knjigu knjižnici, 0,8 % reklo je da je knjigu bacilo, a 2 % ispitanih da ju je darovalo (proslijedilo) drugoj osobi. 80 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete Nisam dobi(o)la knjigu na dar. Da, čuvam. 42,2 % 53,8 % Ne, darova(o)la sam ju knjižnici. | 1,2 % Ne, baci(o)la sam je. | 0,8 % Darova(o)la sam je drugoj osobi. 2 % Slika 10. Razlike u postupanju prema dobivenom daru Istraživanje je pokazalo da je 67,3 % ispitanih darovalo knjigu svome prijatelju ili prijateljici (npr. dar za rodendan), što govori da učenici ipak cijene knjigu kao važan dar, dok se 32,7 % ispitanih izjasnilo da nije darovalo knjigu. To može biti pokazatelj razlike učeničke percepcije o važnosti darivanja knjiga, stava o kulturi čitanja te visokoj cijeni knjige kao i financijskim mogucnostima roditelja o kojima srednjoškolci uvelike ovise. Tablica 2. prikazuje odgovore dobivene Likertovom ljestvicom od pet stupnjeva kojom se nastojalo ispitati razlike u slaganju i neslaganju ispitanih srednjoškol-skih učenika s ponudenim tvrdnjama. Broj 1 označavao je tvrdnju u potpunosti se slažem, 2 djelomično se slažem, 3 niti se slažem, niti se ne slažem, 4 djelomično se ne slažem, a 5 je označavao tvrdnju u potpunosti se ne slažem. Tablica 2. Razlike u slaganju oko utjecaja čitanja na učeničke kompetencije prema Likertovoj ljestvici od 1 do 5 U potpunosti se slažem. Djelomično se slažem. Niti se slažem, niti se ne slažem. Djelomič-no se ne slažem. u pot-punosti se ne slažem. Čitanje knjiga utječe na bogačenje rječnika. 31,5% 12,4% 17,9% 13,9% 24,3% Čitanje knjiga utječe na razvijanje pismenosti. 25,55% 13,9% 20,7% 15,15% 24,7% Čitanje knjiga utječe na teme razgovora. 17,5% 15,2% 28,7% 18,3% 20,3% Čitanje knjiga utječe na razvijanje kreativnosti. 23,5% 13,2% 21,5% 18,3% 23,5% Čitanje knjiga utječe na kvalitetno ispunjavanje slobodnog vremena. 18,3% 16,8% 28,7% 14,7% 21,5% U odnosu na razlike u afinitetima i samostalnom informiranju, koji su dio uče-ničkog ponašanja, o novim naslovima knjiga na tržištu preko mrežnih stranica nakladničkih kuca, dobiveni su sljedeci rezultati: 26,3 % ispitanih učenika Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 81 Andreja Zubac izjasnilo se da pregledava mrežne stranice nakladničkih kuča, a 73,7 % ispitanih ne pregledava. Razloge toga trebalo bi dodatno ispitati. Iz Slike 11. (od 100 % ispitanih učenika) vidi se da 26,7 % učenika ne prima dže-parac za potrebe druženja, darova i dr.; 20,3 % prima džeparac u iznosu do 100 kn mjesečno (cca 13 eura); 19,5 % prima džeparac u iznosu od 100 do 200 kuna (cca od 13 do 26 eura); 13,5 % prima od 200 do 300 kuna (cca od 26 do 40 eura); 5,6 % prima od 300 do 400 kuna (cca od 40 do 53 eura); 7,2 % prima od 400 do 500 kuna (cca od 53 do 67 eura); a 7,2 % učenika prima džeparac u iznosu večem od 500 kuna (od cca 67 eura). Važnost ovog istraživačkog pitanja je u dokazu da večina učenika prima male iznose mjesečnog džeparca ili ga uopče ne prima te da večina od njega ne može kupiti knjigu po vlastitom izboru. Slika 11. može se povezati sa Slikom 12. koja pokazuje razlike u stavu učenika pri kupnji knjige. (Više o ovome objašnjeno je u poglavlju Rasprava.) Ne primarni džeparac. do 100 kuna od 100 do 200 kuna od 200 do 300 kuna od 300 do 400 kuna od 400 do 500 kuna više od 500 kuna. 26,7 % 20,3 % 19,5 % 13,5 % 5,6 % 7,2 % 7,2 % Slika 11. Razlike u novčanom iznosu primanja mjesečnog džeparca 41 % 11,2 % 47,8 % Nisam siguran/sigurna. Ne. Da. Slika 12. Razlike u učeničkom stavu pri kupnji knjige koja im se vizualno jako svidi Slika 12. pokazuje da se 47,8 % ispitanih učenika izjasnilo da bi kupili knjigu koja im se vizualno jako svidi, 11,2 % ne bi, a 41 % ispitanika nije sigurno. Iz 82 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete Slike 5. vidljivo je da na promjenu stava učenika pri kupnji knjige može utjecati kvalitetna marketinška usluga i aktivnost. Istraživanje je pokazalo da 10,4 % bira knjigu za čitanje prema jeziku na kojemu je napisana, 41,8 % prema književnom žanru, 40,2 % prema kratkom sadržaju na poledini korica ili omotu knjige, 8,8 % prema grafičkom dizajnu cjelovite knjige, a 10 % prema koricama knjige (tvrdom i mekom uvezu te dizajnu). Slika 13. pokazuje da je 37,5 % ispitanih kupilo knjigu koja im se jako vizualno svidjela, a 62,5 % nije. Povezanost izmedu pitanja prikazanih na slikama 12. i 13. objašnjena je u poglavlju Rasprava. Slika 13. Razlike u ponašanju pri kupnji vizualno upadljive knjige 4 Rasprava Sabolovic-Krajina (1989) kaže da ne treba zaboraviti da istovremeno sa širenjem čitalačke kulture broj nepismenih i nečitača raste i to u vrijeme kada se o čitanju i knjizi govori kao o fenomenima masovne komunikacije, a to ukazuje na neade-kvatan položaj knjige u društvu. Kaže i da u razvijenijim kulturnim sredinama knjiga nije osvojila prostor koji joj zasluženo pripada. Njezine tvrdnje vrijede u Hrvatskoj i danas. S druge strane, nalaz istraživanja Special Eurobarometer 399 (2013, str. 5) pokazuje da je čitanje knjiga (68 %) druga najčešca kulturna aktivnost u Europi. U svrhu postavljanja rezultata u širi kontekst, prema izvješcu španjolske Federation of Publishers' Guilds, vidljivo je da broj čitatelja u Španjolskoj raste (65,8 %), ali i da čitanje knjiga opada izmedu petnaeste i osamnaeste godine (Plaza, 2018). Slično tvrde Griswold i dr. (2005) te Roberts i Foehr (2004). Za razliku od Španjolske, u Meksiku (Bautista, 2013) i Australiji dobna granica za prestanak čitanja knjiga je nakon navršenih dvanaest godina. U Australiji dolazi do smanjenja interesa za čitanje medu mladima od dvanaeste do osamnaeste godine (Rutherford i dr., 2017, str. 28). Na temelju dobivenih rezultata, vidljivo je da u Hrvatskoj najviše čitaju petnaestogodišnjaci, a najmanje osamnaestogodišnjaci (Tablica 1.). Razlog toga može biti i taj što dio osamnaestogodišnjih učenika završava srednju školu i smatra da im čitanje više nije bitno ni za školu ni za slobodno vrijeme jer Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 83 Andreja Zubac ne namjeravaju nastaviti daljnje obrazovanje. Možda nikada i nisu čitali knjige, nego prepisivali lektire ili koristili vodiče iz lektire da bi dobili pozitivnu ocjenu. S druge strane, razlog za čitanje može biti priprema učenika za nastavak školovanja na fakultetu ili za državnu maturu, pa se kontinuitet čitanja nastavlja. Kulturu čitanja moguče je povezati i s vrstom škole koju učenici pohadaju. Gimnazijalci na nastavi slušaju najviše sati hrvatskoga jezika te stranih jezika. U skladu s tim, čitaju i najviše lektira. Plevnik (2017, str. 11) kaže da se otpor čitanju nerijetko doživljava kao neuspjeh djeteta ili roditelja, nastavnika ili sustava. Radije se traži krivac nego razumijevanje situacije. Nalaz dobiven istraživanjem provedenim u Hrvatskoj pokazao je da se dio učenika bavi drugim aktivnostima koje im odu-zimaju sve slobodno vrijeme (sport, glazbena škola). Osim toga, srednjoškolski učenici poprilično su opterečeni nastavnim programima. Ako k navedenom dodamo da mnogi učenici putuju svaki dan iz sela u grad na školovanje te da je svakom od učenika potrebno vrijeme za druženje i razgovor s prijateljima i obitelji, razumljivo je da im ne preostaje puno vremena za čitanje knjiga (s razumijeva-njem i iz užitka). Uvriježeno je mišljenje u društvu da je vrijeme tijekom putova-nja iz mjesta u mjesto idealno za čitanje, ali ako su učenici umorni i iscrpljeni dnevnim obvezama, onda nije tako. U skladu s tim, 64,1 % ispitanih mjesečno ne čita knjige u slobodno vrijeme pa nema razvijenu kulturu čitanja. 4.1 Preduvjeti za poticanje čitanja Slika 2. prikazuje da 97,6 % učenika posjeduje pametni telefon i internet te da ga 2,4 % ispitanih ne posjeduje. Tablet s priključkom na internet posjeduje samo 28,7 % ispitanih učenika, dok računalo s priključkom na internet posjeduje 64,1 % ispitanih. Zanimljivo je da 2,4 % ispitanih ne posjeduje niti jedan uredaj što može biti pokazatelj slabijeg socijalnog stanja roditelja ili pak nedostatka svijesti da djeca trebaju biti digitalno pismena ili je odraz zaštite djeteta čiji su roditelji svjesni opasnosti društvenih mreža. Na Slici 3. navedeni su mediji na kojima srednjoškolci najčešce čitaju. Iz konteksta ovog istraživanja vidljivo je da učenici srednjih škola u Hrvatskoj naviše čitaju s papira (65,4 %), što je u skladu s najnovijim metaistraživanjima o čitanju na različitim medijima. Ona pokazuju da je papir i dalje jednako važan medij za čitanje te da povečana dostupnost elektroničkih knjiga nije i neče pretjerano utje-cati na čitateljske navike digitalnih domorodaca (Singer i Alexander, 2017). Cox (2014) kaže da je nalaz istraživanja Publishing Technology pokazao da milenijalci2 2 Milenijalci (engl. Millennials) su tehnološko osviještena generacija s izraženim kritičkim mišljenjem. Preferiraju kvalitetu tržišnih proizvoda. 84 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete posjeduju bolju tehnologiju, ali da redovito koriste tiskane i digitalne proizvode. Nalaz istraživanja iz 2013. godine proveden medu milenijalcima u dobi izmedu 18 i 34 godine pokazao je da je gotovo dvostruko više ispitanika pročitalo tiskanu knjigu (79 %) od elektroničke knjige dostupe na različitim uredajima (najbliži je tablet, 46 %). Čitali su elektroničke knjige na osobnom računalu (37 %), mo-bilnom telefonu (36 %) i namjenskom e-čitaču (31 %). Singer i Alexander (2017, str. 29) zaključuju da čitanje u tiskanom i digitalnom obliku ne bi trebalo biti "pitanje utrke konja", tj. natjecanje medu različitim vrstama medija za čitanje. Jedan medij ne smije se smatrati rutinski boljim kod razumijevanja čitanja. Prema njima, oba medija imaju mjesto u pismenosti i učenju koje mora u potpunosti biti cijenjeno. Iako mobitel (Smarthphone, iPhone itd.) pripada e-medijima/digitalnim mediji-ma jednako kao i računalo i tablet, u ovome je istraživanju namjerno razdvojen od njih jer se pretpostavilo da svako dijete posjeduje mobitel, ali ne i računalo i tablet. Rezultat je pokazao da manji dio ispitanih učenika ipak ne posjeduje mobitel. Ujedno, rezultati su potvrdili tvrdnju Rutherford i dr. (2017, str. 35) da svi mladi ljudi nemaju pristup digitalnim medijima. Rezultati istraživanja Moskovskog gradskog pedagoškog sveučilišta (MGPU) u Rusiji pokazali su da od srednjoškolaca koji čitanju za sebe, njih 57 % preferira preporuke prijatelja, 37 % ih sluša mišljenje roditelja, 29 % zainteresirano je za mišljenje učitelja, a 37 % izjavilo je da samostalno biraju knjige za čitanje u slobodno vrijeme. Prema istom nalazu istraživanja, Asonova kaže da učenici ne samo da čitaju, nego i aktivno razgovaraju o tome što čitaju, najčešce s učiteljima (54 %) i prijateljima u stvarnom životu (51 %) te na društvenim mrežama (36 %). Manje od četvrtine (23 %) ispitanika, prema njezinu mišljenju, nema takvu navi-ku (Istraživanje, 2017). Iz rezultata istraživanja provedenog u Hrvatskoj (Slika 5.), vidi se da 27,5 % ispitanih bira knjigu za čitanje prema preporuci prijatelja, dok ih je 9,6 % zainteresirano za mišljenje školskog knjižničara. Ovo je pokazatelj da je promocija knjige kroz živu riječ knjižničara itekako važna da knjiga dospije u ruke potencijalnog čitatelja. Na temelju mogucnosti zaokruživanja više odgovora na postavljeno pitanje iz Slike 5., vidi se i da polovica ispitanih učenika u Hrvatskoj samostalno bira knjige za čitanje u slobodno vrijeme prema različitim krite-rijima odabira: jeziku na kojem su napisane (10,4 %), književnom žanru (41,8 %), kratkom sadržaju na poledini korica ili omotu knjige (40,2 %), grafičkom dizajnu cjelovite knjige (8,8 %), koricama knjige (10 %) te broju stranica (10 %). Ako us-poredimo rezultate ovog istraživanja u Hrvatskoj s rezultatima istraživanja prove-denog medu milenijalcima u Americi, vidi se da 45 % ispitanih milenijalaca, prije svega, čita knjige na temelju usmene preporuke, 34 % milenijalaca čita knjige preko preporuke društvenih mreža, 32 % preko e-aplikacija, 31 % preko mrežnih stranica, 28 % preko fizičkih maloprodajnih trgovina/knjižara, 24 % preko Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 85 Andreja Zubac narodnih knjižnica te 21 % preko mrežnih zajednica (Cox, 2014, str. 5). Načelno gledano, iz nalaza svih navedenih istraživanja, vidi se da je preporuka za čita-nje ispitanicima bitna. Traže je od učitelja, roditelja, knjižničara, knjigoljubaca i književnih kritičara. Razlog tomu može biti što ispitanici cijene kvalitetu, štede vrijeme ili na temelju tudeg mišljenja razvijaju vlastito kritičko mišljenje. Prema izvješču Global Ebook Report (2015), u odnosu na jezik na kojemu su e-knjige napisane, najviše su preuzimane knjige s interneta na engleskom jeziku (26,61 %), slijede ih knjige na njemačkom jeziku (8,58 %), brazilsko-portugalskom (4,97 %) i kineskom (2,36 %). Kod 15,03 % preuzimanja e-knjiga jezik nije bio postavljen (to može biti pokazatelj da su knjige samo preuzete, ali nisu pročitane ili da korisnici govore više svjetskih jezika pa im jezik za čitanje nije bio bitan). U kontekstu razvijanja kulture čitanja, Hrvatskoj je ponuden i usvojen Prijedlog nacionalne strategije poticanja čitanja od 2015. do 2020. godine. Otvoreno pitanje ostaje koliko če svim dionicima u kulturnom i nakladničkom sektoru trebati vremena da Strategiju u potpunosti primjene u praksi te što če reči drugi nacionalni planovi razvoja. U odnosu na razloge nečitanja knjiga u slobodno vrijeme (Slika 1.), podaci istraživanja provedenog u Hrvatskoj pokazuju da je ukupno 64,1 % nečitača. Od tog broja, njih 28,7 % bavi se nekim drugim izvanškolskim aktivnostima (glazba, ples, sport).3 Da ne voli čitati knjige izjasnilo se 17,5 % is-pitanika, a 13,5 % da ne pridaje veliki značaj čitanju knjiga u životu (Slika 7.). Nepoticajno čitateljsko okružje može negativno utjecati na kulturu čitanja kod učenika, posebice na čitanje iz užitka u slobodno vrijeme. Prema Stričevič (2009) često se školskim knjižnicama pripisuje zadača poticanja čitanja koje je u funkciji odgojno-obrazovnog procesa, a narodnima ostavlja u zadaču poticanje čitanja iz užitka, tzv. čitanja iz zabave, dobrovoljnog čitanja. PISA (2009, 2015; Research evidence ..., 2012) zagovara čitanje iz užitka jer ono može pridonijeti opčim čita-teljskim kompetencijama, raznim postignučima i vještinama čitatelja. 3 Nalaz istraživanja Special Eurobarometer 472 (2018, str. 4) pokazao je da se muškarci u Europskoj uniji najčešce bave sportom ili drugim fizičkim aktivnostima u slobodno vrijeme (znatno više od žena), osobito u dobnoj skupini od 15 do 24 godina, pa nemaju razvijene čitateljske navike. Nalazom istraživanja iz 2012. godine utvrdeno je da je najčešca kulturna aktivnost Europljana u slobodno vrijeme bila ples, fotografiranje ili izrada filma i pjevanje. Manje ispitanika sviralo je glazbeni instrument, sudjelovao u kreativnom pisanju i glumi (Special Eurobarometer 399, 2013). S druge strane, Special Eurobarometer 399 (2013, str. 5) pokazao je da su glavni razlozi za nesudjelovanje u kulturnim aktivnostima nedostatak interesa, vremena i financijskih sredstava. Ograničeni izbor ili slaba kvaliteta ponudenih sadržaja po pitanju kulturnih i sportskih aktivnosti bio je manji problem, osim u Rumunjskoj. Istraživanje provedeno u Gani pokazalo je da je lijenost jedna od osnovnih prepreka čitanja medu ispitanicima (Owusu-Acheaw, 2014). 86 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete Od knjižničara se zahtijeva da rade na razvoju čitanja i čitatelja te da poduzima-ju odgovarajuce mjere koje mogu razvijati svaku knjižnicu u smjeru poticajnog okružja za čitanje (prostor, grada, službe i usluge te aktivnosti). Loh, Ellis, Pa-culdar i Wan (2017, str. 335) kažu da nedovoljna iskorištenost školske knjižnice može biti posljedica neiskusnih odabira i prikaza knjige, nedostatka programa za poticanje čitanja, nedostatka znanja o tome kako dizajnirati prostor te poti-cati na dobrovoljno čitanje, nedostatka financijskih sredstava. Creel (2007, str. 48) je došla do rezultata da školska knjižnica nema dovoljno računala, knjiga, raznolikosti žanrova (strip, grafički roman ili manga) i širokog izbora časopisa za čitanje iz užitka. Slično su prepoznali i srednjoškolski učenici u hrvatskom istraživanju. Njih 4,4 % kaže da njihova školska knjižnica u svome fondu nema druge knjige za čitanje osim obvezne lektire, a oni nisu članovi gradske ili seo-ske knjižnice4 u kojoj bi mogli pronaci knjigu po vlastitom izboru (Slika 7.). Ovi ispitanici su potencijalni čitači jer imaju sposobnost uočavanja stanja. Razlog njihovom nečlanstvu u gradskim i seoskim knjižnicama može biti članarina koja se u Hrvatskoj srednjoškolskim, maloljetnim učenicima uglavnom naplacuje, ali u manjem iznosu nego odraslim članovima, zatim nedostatak narodnih seoskih knjižnica u njihovom mjestu stanovanja, nezadovoljstvo pokretnim knjižnicama, nedostatak novih naslova u gradskim i seoskim knjižnicama te nedostatak knjiga na različitim medijima. Medutim, školske knjižnice u Hrvatskoj jesu profesionalno vodene, ali nisu redovito financirane. 4.2 Razlike u slaganju oko utjecaja čitanja knjiga na učeničke kompetencije Iz Tablice 2. vidljivo je da se 31,5 % ispitanih u potpunosti slaže s tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na njihovo bogacenje rječnika, dok se 12,4 % djelomično slaže s tom tvrdnjom, 17, 9 % izjasnilo se da se niti slaže, niti ne slaže, 13,9 % djelomično se ne slaže s navedenom tvrdnjom, a 24,3 % u potpunosti se ne slaže s tvrdnjom. Istraživanje provedeno u Gani, na puno vecem reprezentativnom uzorku od istraživanja u ovome radu, pokazalo je da 62,5 % ispitanika priznaje važnost čitanja te da im čitanje pomaže u boljem izražavanju (Owusu-Acheaw, 2014). Tablica 2. pokazuje da se 25,55 % ispitanih srednjoškolskih učenika u Hrvatskoj u potpunosti slaže s tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na razvijanje njihove pismenosti, dok približno jednak broj srednjoškolskih učenika misli suprotno od toga (24,7 % u potpunosti se ne slaže s tvrdnjom); 13,9 % ispitanih izjasnilo se da se 4 Trenutačna teritorijalna pokrivenost narodnim knjižnicama (gradskim i seoskim) u Republici Hrvatskoj je 36 %. Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 87 Andreja Zubac djelomično slaže s navedenom tvrdnjom, a malo više od toga izjasnilo se suprot-no - djelomično se ne slaže (15,15 %); 20,7 % ispitanika ima neutralno mišljenje - niti se slažem, niti se ne slažem. Dobiveni podaci su iznenadujuci. Očekivalo se da veci broj ispitanih ima pozitivno mišljenje o utjecaju knjige na bogacenje njihova rječnika i razvijanje pismenosti (osnovne, čitateljske, informacijske) jer je to temelj za razvijanje svih vrsta učeničkih kompetencija koje ih kasnije vode prema cjeloživotnom obrazovanju. Slično tvrde Anish i Jincy (2017) te Merga (2014). Anish i Jincy (2017, str. 1939) smatraju da je čitanje važno sredstvo za uvo-denje djeteta u svijet koji ga okružuje. Merga (2014, str. 161) kaže da su prednosti čitanja knjiga poboljšanje prepoznavanja riječi i vokabulara, poboljšani raspon kognitivnih sposobnosti i bolji profesionalni ishodi post-škole. Uz čitanje knjiga veže se i mašta te kreativni razvoj svakog djeteta, tj. učenika. Čitanje je proces razmišljanja, vrednovanja, prosudivanja i heurističkog rješavanja problema. Dio je različitih vrsta pismenosti. S tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na teme njihova razgovora u potpunosti se slaže 17,5 % učenika, 20,3 % u potpunosti se ne slaže, a 28,7 % ispitanih učenika niti se slaže, niti se ne slaže s navedenom tvrdnjom. Ovo je u potpunoj suprotnosti od rezultata istraživanja dobivenih u Rusiji (Istraživanje, 2017). Razlog takvom stavu može biti tinejdžerska nezainteresiranost, stidljivost, nedostatak samo-pouzdanja, nedostatak kritičkog mišljenja, nedostatak opcih kompetencija, nečitanje. U odnosu na dobivene rezultate iz Tablice 2. vidljivo je da se dio ispitanih učenika u potpunosti ne slaže s tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na razvijanje njihove kre-ativnosti/stvaralaštva (23,5 %). Jednako toliko u potpunosti se slaže s navedenom tvrdnjom. Unatoč takvom stavu, dvije trecine ispitanika u Hrvatskoj mjesečno ipak pročita barem jednu knjigu. U odnosu na odgovore djelomično se slažem i ne slažem, više je ispitanika koji se djelomično ne slažu s mišljenjem da čitanje knjiga ne utječe na razvijanje njihove kreativnosti (18,3 %), a djelomično se slaže 13,2 %. Neutralnih odgovora - niti se slažem, niti se ne slažem - bilo je 21,5 %. Kreativnost se može odnositi na književno i drugo umjetničko stvaralaštvo, kreativnost u svakodnevnoj komunikaciji kao i na kritički proces (Esquivel, 1995, str. 186). Iako je znanstveno dokazano da čitanje knjiga utječe na bogacenje rječnika i razvijanje pismenosti, na teme razgovora medu prijateljima te na kvalitetno ispunjavanje vremena, rezultat ovog istraživanja pokazao je da se učenici u naj-vecem postotku u potpunosti slažu samo s tvrdnjama o utjecaju čitanja knjiga na obogacivanje rječnika (31,5 %) i utjecaju čitanja knjiga na razvijanje pismenosti (25,55 %), ali u nezavidnom postotku. U odnosu na zadanu tvrdnju čitanje knjiga utječe na kvalitetno ispunjavanje vremena, 21,5 % ispitanika u potpunosti se ne slaže s njom, 18,3 % ispitanika u 88 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete potpunosti se slaže s navedenom tvrdnjom, a 28,7 % ispitanih izjasnilo se niti se slažem, niti se ne slažem. Ovo je pokazatelj da ispitani učenici ipak ne cijene čitanje i knjigu kao bitnu kulturnu aktivnost u slobodno vrijeme, da nemaju ra-zvijenu kulturu čitanja te da vjerojatno preferiraju neke druge aktivnosti. 4.3 Utjecaj marketinških aktivnosti na odluku o knjizi Slika 12. pokazuje razlike u stavu učenika pri kupnji knjige koja im se vizualno jako svidi. Da bi kupilo knjigu koja im se na prvu vizualno jako svidi, izjasnilo se 47,8 % ispitanih učenika; 11,2 % ispitanika ne bi kupilo knjigu na takav način, dok 41 % ispitanika nije sigurno što bi se dogodilo u takvoj situaciji. Ovdje se primjecuje da ipak postoji prostor za promjenu stava prema knjizi. Rezultat je pokazao da 27,5 % ispitanika odabire knjigu za čitanje na temelju preporuke prijatelja (Slika 5.). Promjena učeničkog stava o knjizi može ovisiti o kvalitetnim marketinškim uslugama i aktivnostima, razgovorima o knjizi u školama i knjižnicama te o vršnjacima i masovnim medijima. Riječ masovnih medija (Jelušic, 2004; Zubac, 2006) može utjecati na promjenu svijesti o knjizi, čitanje, razvoj čitateljskih navika te prodaju knjiga. No, nerijetko se poslovni problemi unutar nakladničkih kuca odražavaju i na kvalitetne marketinške usluge i aktivnosti u knjižnom lancu. Svaki nakladnik želi ostvariti brzo, profitabilno poslovanje koje mu omogucuje opstanak i pozicioniranje na (globalnom) tržištu knjiga. Stoga se ne može uvijek sa sigurnošcu tvrditi jesu li promovirani naslovi knjiga (bestseleri) zaista i najprodavaniji na tržištu u odredenom mjesecu, kvartalu ili kalendarskoj godini. Kovač i Wischenbart (2015, str. 243-244) kažu da bestseleri mogu korektno i nekorektno utjecati na tržište knjiga. Prema njima, načelno gledano, popis best-selera odraz je prodanog broja knjiga na tržištu - što je više prodanih primjeraka odredenog naslova, taj se naslov uspinje na popisu bestselera promovirajuci tako odredeno tržište, ali to nije uvijek i nužno pravilo. Kovač i Wischenbart (2015, str. 244 prema Miller, 2000, str. 297-298) navode da bestseleri mogu biti i samo neutemeljeni, u osnovi redakcijski konstrukti pojedinih masovnih medija. Autori kažu da na sastavljanje europskih popisa bestselera utječe i jezik. Prednjači engleski jezik. Smatraju da samo prijevodi knjiga napisanih na glavnim europskim jezici-ma prelaze jezične barijere i omogucuju im uspinjanje do vrha popisa bestselera. Slika 5. pokazuje da 10,5 % ispitanih učenika u Hrvatskoj bira knjige prema jeziku na kojem su napisane. Na nacionalnoj razini "bestseleri" mogu biti i samo najprodavaniji naslovi odre-dene naklade pojedinog nakladnika čiji uvjeti poslovanja ovise o teritorijalnom, regionalnom, jezičnom, sociodemografskom, kulturnom, gospodarskom i poli-tičkom okružju. Bestseleri mogu biti i samo misaoni proizvodi početničkog pro-dajnog predvidanja pojedinih nakladnika i/ili trgovaca knjigom bez relevantne Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 89 Andreja Zubac brojčane osnove. Razlog toga je što nakladnici marketinškim trikovima pokuša-vaju manipulativno utjecati na svijest potencijalnog kupca da bi poboljšali pro-daju proglašavajuči knjigu bestselerom, a ona to zapravo nije. Ponekad se stvarni podaci tiražne prodaje skrivaju od javnosti da se ne bi narušio dignitet nakladni-ka i trgovca knjigom. Pretpostavlja se da stoga i nema kvalitetnih marketinških usluga i aktivnosti. S druge strane, Kovač i Wischenbart (2015, str. 244-245) ističu da popisi bestselera mogu i korektno utjecati na tržište knjiga s pomoču provje-rene metode Nielsen BookScan sustava, povečavajuči tiražu u više izdanja dobro prodavanih naslova u nadi da če im upravo ona osigurati dugoročniju zaradu s promišljenim, unaprijed pripremljenim marketingom na temelju istog popisa te drugim sustavima. Rezultati iz Slike 11. mogu biti pokazatelji financijskih mogučnosti roditelja is-pitanika koji se u velikoj mjeri prenose na dijete/učenika. Iz toga je vidljivo da je veči broj ispitanika slabijeg imovinskog stanja. Ako usporedimo Sliku 11. sa slikama 12. i 13., vidimo da si ukupno jedna trečina ispitanih učenika može mje-sečno priušti knjigu novijeg naslova, ne razmišljajuči o cijeni, neovisno o tome kupuju li je za sebe ili kao dar. Ovdje treba uzeti u obzir da je cijena knjige visoka, posebice knjige tvrdih korica (cca 150,00 kuna = cca 20,21 euro). Slika 13. pokazu-je da je 37,5 % ispitanih kupilo knjigu koja im se jako vizualno svidjela, a 62,5 % ispitanih učenika nije. S obzirom na činjenicu da 73,3 % ispitanih učenika prima mjesečni džeparac, a 26,7 % ne prima, te visinu mjesečnog iznosa džeparca (Slika 11.), na upitnost postojanja nakladničkih mrežnih knjižara te kvalitetu sadržaja koji nude na svojim mrežnim stranicama u Hrvatskoj (što bi trebalo još dodatno ispitati), rezultat nije iznenadujuči. Nakladnički marketing u hrvatskim medijima uglavnom je nevidljiv. Stoga bi mrežne stranice nakladničkih kuča trebale biti najpouzdaniji promotivni informacijski kanal (informiranje, prodaja, brojači posječenosti stranice, transparentnost stati-stičkog poslovanja). E-marketing može utjecati na proširenje tržišta u poslovanju i promociji knjige. U skladu s tim, Cox (2014, str. 5) kaže da postoje dva načina na koja svjetski nakladnici dodiruju tržište i izravno se povezuju s čitateljima: - stvaranje kampanja u društvenim medijima za svoje naslove - izgradnja i održavanje mrežnih zajednica. S druge strane, svjetski nakladnici uvidjeli su priliku za pračenjem trendova koji če im donijeti prednost u marketingu i promociji kroz sastavljanje pozadinskog popisa knjiga koje su objavljene u prošlosti i još su uvijek dostupne na tržištu (engl. backlist). Cox (2014, str. 6) kaže da su nakladnici izvijestili o izravnom utjecaju ovakve vrste kampanja na prodaju knjiga, ali pitanje o njihovom utjeca-ju na čitanje ostaje otvoreno. U kontekstu e-knjige, Cox (2014) kaže i da je Yoav Lorch, osnivač i izvršni direktor tvrtke Total BooX, rekao da se naslovi koji se 90 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete najviše preuzimaju s e-platformi ne čitaju. Kaže da korisnike čini sretnima samo preuzimanje knjiga.5 Dakle, ova platforma i njoj slične imaju odredenu vrstu kontrole nad čitateljima i zadiru u njihovu privatnost. Cox (2014, str. 11) kaže da nakladnici trebaju imati u vidu potrebe i interese milenijalaca jer oni jesu zainteresirani za kvalitetan sadržaj, jednostavnost korištenja, autentičnost, osobne kontakte s piscima, brendove, kvalitetne robne marke, mrežne lokacije, knjižare, osobe koja če im pomoči obraditi sadržaj. Dakle, iz zahtjeva milenijalaca mogu se izvuči najbitniji segmenti koji bi se trebali uvažiti kao dio kvalitetnih marke-tinških usluga i aktivnosti. U tržišnom lancu knjige oni mogu pozitivno utjecati na kulturu čitanja. 5 Zaključak Cilj rada bio je istražiti čitateljsku kulturu srednjoškolskih učenika u Republici Hrvatskoj u svrhu njezina osnaživanja i razvoja. S obzirom na uzorak, rezultati dobiveni ovim istraživanjem pokazali su da skoro jedna trecina ispitanih učenika u Hrvatskoj nema razvijenu kulturu čitanja. Medutim, dvije trecine ispitanika pročitalo je mjesečno barem jednu knjigu. U istraživanju je sudjelovao manji broj srednjoškolskih ispitanika na razini Hrvatske pa uzorak nije reprezentativan. Stoga, na osnovi dobivenih rezultata anketnog istraživanja, nije moguce izvesti poopcenje zaključka, ali je moguce interpretirati rezultate u kontekstu dobivenog istraživanja. Dobiveni podaci iz cjelokupnog nalaza ovog istraživanja smatraju se samo mogucim novim hipotezama koje bi trebalo ponovno provjeriti na repre-zentativnom uzorku na razini Hrvatske. Rezultati pokazuju: - U najvecem postotku srednjoškolski učenici u Hrvatskoj nemaju razvijenu kulturu čitanja. To može biti posljedica opterecenosti nastavnim programi-ma, svakodnevnim putovanjem iz sela u grad na školovanje, bavljenje nekim drugim izvanškolskim aktivnostima (sport, glazba, ples), preferiranje gledanja filmova i drugih kulturnih sadržaja na televiziji, preferiranje druženja s vršnja-cima u slobodno vrijeme, nedostatak interesa, ali i lijenosti. - Svi učenici u Republici Hrvatskoj nemaju jednaku dostupnost digitalnih medija. Razlog tomu može biti pokazatelj slabijeg socijalnog stanja roditelja ili 5 Total BooX je platforma za čitanje na kojoj (potencijalni) čitatelj preuzima knjigu besplatno i plača samo za sadržaj koji pročita na njoj. Nakladnici koji sudjeluju na ovoj platformi mogu vidjeti koje knjige korisnici odabiru, na kojim stranicama i poglavljima se čitatelji zaustavljaju te što ih intrigira za nastavak čitanja. Total BooX može nakladnicima pružiti priliku da saznaju postoje li prizori ili ideje koje usporavaju i utječu na prestanak čitanja te daju autorima priliku za reviziju. Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 91 Andreja Zubac nedostatak roditeljske svijesti da djeca trebaju biti digitalno pismena ili odraz roditeljske zaštite djeteta jer su roditelji svjesni opasnosti društvenih mreža. - Učenici srednjih škola u Hrvatskoj najviše čitaju s papira što je u skladu s naj-novijim metaistraživanjima o čitanju na različitim medijima. - Prepreke uspješnom čitanju knjiga srednjoškolskih učenika u Hrvatskoj su nedostatak slobodnog vremena, nezainteresiranost za knjigu, lijenost, nedostatak knjiga u školskim knjižnicama, nečlanstvo u narodnim knjižnicama i loši socioekonomski uvjeti. - Srednjoškolski učenici u Hrvatskoj, u večini, u potpunosti se slažu s tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na bogačenje njihova rječnika. Učenici postaju elo-kventniji. - Srednjoškolski učenici, u večini, u potpunosti se slažu s tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na razvijanje pismenosti. Razvijanje pismenosti pomaže u ostva-rivanju životnih ciljeva i afirmaciji učenika u društvu. - Srednjoškolski učenici niti se slažu, niti se ne slažu s tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na teme razgovora s prijateljima. - Srednjoškolski učenici niti se slažu, niti se ne slažu s tvrdnjom da čitanje knjiga utječe na kvalitetno ispunjavanje njihova slobodnog vremena. Ovo je pokazatelj da učenici preferiraju neke druge (kulturne) aktivnosti te ne pridaju veliki značaj čitanju knjiga, pa u skladu s tim i nemaju razvijenu kulturu čitanja. - U največem postotku učenici se u potpunosti ne slažu s tvrdnjom da čitanje knjiga ima višestruki učinak na razvoj njihovih potencijala i izgradivanje njihove cjelovite osobnosti, čiji je dio i kreativnost. - Srednjoškolski učenici u Hrvatskoj u velikoj večini ne pretražuju mrežne stranice nakladničkih kuča u svrhu informiranja o novitetima jer se pretpostavlja da dobiju informacije na drugim mjestima, primjerice u knjižnici, od medija, preko društvenih mreža i dr. - Dio srednjoškolskih učenika voljan je kupiti knjigu koja im se vizualno jako svidi. Na odluku o kupnji knjige može utjecati iznos dobivenog džeparca, broj stranica knjige, jezik na kojemu je knjiga napisana, korice knjige, grafički dizajn knjige, kratak sadržaj na poledini korica ili omotu knjige, preporuka drugih osoba, žanr, vrsta medija na kojem se čitaju knjige, sve veča dostupnost besplatnih e-knjiga te kvalitetan marketing. - U največem postotku srednjoškolski učenici primaju mjesečni džeparac mi-nimalnog novčanog iznosa za koji se ne može kupiti niti jedna kvalitetnija i novija knjiga. Žanr (književni) najčešče utječe na samostalni odabir knjige za čitanje kod srednjoškolskih učenika, što je pokazatelj da učenici ipak biraju knjige prema vlastitim osobnostima. - Učenice više čitaju od učenika. Istraživanja pokazuju da danas žene čitaju više od muškaraca. 92 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete - Uz iznesene hipotetske podatke, trebalo bi dodatno istražiti iz kojih razloga srednjoškolski učenici nisu članovi gradske ili seoske knjižnice u kojoj bi mogli pronači knjigu po vlastitom izboru kada več njihova školska knjižnica nema odgovarajuču gradu koja ih interesira; zbog čega velika večina srednjoškolskih učenika ne pregledava mrežne stranice nakladničkih kuča u svrhu informiranja o novitetima na tržištu knjiga te kolika je zastupljenost nakladničkih mrežnih knjižara u Hrvatskoj i kakva je kvaliteta sadržaja koji nude. U kontekstu istraživanjem dobivenih podataka, za sada se može reči da je za po-boljšanje kulture čitanja i kritičko mišljenje o pročitanom te samosvijest učenika u informacijsko-tehnološkom, ali i suvremenom inkluzivnom društvu, ipak naj-bitnija volja i motivacija samoga učenika, a u podizanju svijesti mogu im pomoči knjižničari, učitelji, prijatelji s kojima se druže, roditelji, razvijenije nakladničke marketinške aktivnosti te više javnog govora o knjizi. Literatura Anish, C. A. i Jincy, J. (2017). Reading habits of higher secondary school students: a study. Imperial journal of interdisciplinary research (IJIR), 3(5), 1939-1949. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://www.onlinejournal.in/IJIRV3I5/342.pdf Bautista, V. (2013, 20. travnja). México vive crisis de lectura: la industria editorial debería ser másproactiva, dice experto [Web log post]. Ciudad de Mexico: Excelsior. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://www.excelsior.com.mx/comunidad/2013/04/20/894944 Bokan, A. i Cupar, D. (2017). Promocija i promicanje čitanja u narodnim knjižnicama Republike Hrvatske. Libellarium, 10(1), 51-76. Cox, E. L. (2014, listopad). Designing books for tomorrow's readers: how millennials consume content: white paper from publishing perspectives and publishing technology. Oxford: Ingenta. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://www.ingenta.com/wp-content/uploads/2014/10/ White-Paper-How-Millennials-Consume-Content.pdf Creel, S. L. (2007). Early adolescents' reading habits. Young adult library services, 5(4), 46-49. Esquivel, G. B. (1995). Teacher behaviors that foster creativity. Educational psychology review, 7(2), 185-202. Global Ebook Report. (2015). Wien: Rüdiger Wischenbart Content and Consulting. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://www.wischenbart.com/upload/Global-Ebook2015_media-stats_ PR.pdf Global eBook Report: press release and preview selected findings. (2017). Wien: Rüdiger Wischenbart Content and Consulting. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://www.wischenbart. com/upload/GlobalEbook2017_press-release_selected-findings_01.pdf Griswold, W., McDonnell, T. i Wright, N. (2005). Reading and the reading class in the twenty-first century. Annual review of sociology, (31), 127-141. Dostupno 28. 2. 2018. na: Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 93 Andreja Zubac https://www.scholars.northwestern.edu/en/publications/reading-and-the-reading-cla-ss-in-the-twenty-first-century Hrvatski jezični portal [baza podataka]. (2006). Zagreb: Znanje. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://hjp.znanje.hr/index.php?show=search ISO 2789:2013. Information and documentation -- International library statistics. (2013) (5. izd.). Geneva: ISO. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://produccion-uc.bc.uc.edu.ve/progra-mas/doc/conmuta/udo/IS02789-2013.pdf Istraživanje: kod odabira knjiga studenti se vode putem savjeta na Internetu [blog]. (2017, 14. studenog). Moskva: Rossiya segodnya. Dostupno 28. 2. 2018. na: https://ria.ru/sn_ edu/20171114/1508684524.html Jelušic, S. (2004). Book publishing in Croatia today. Javnost, 11(4), 91-100. Kovač, M. (2015a). "Bokes be not set by, there times is past, I gesse": reflections on the end of the book. Logos, 26(4), 7-21. doi: 10.1163/1878-4712-11112087 Kovač, M. (2015b, 6. svibnja). Življenje v času konca besedilne zavesti [Video]. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Dostupno 28. 2. 2018. na: https://www.youtube.com/wat-ch?v=JT8VbJinTew Kovač, M. i Wischenbart, R. (2015). Cultural pluralism or cultural uniformity: bestselling fiction books in Europe. U A. Phillips (ur.), The cottage by the highway and other essays on publishing: 25 years of Logos (str. 243-260). Leiden: Koninklijke Brill NV. Lloyd, A. (2010). Information literacy landscapes: information literacy in education, workplace and everyday contexts. Oxford: Chandos Publishing. Loh, C. E., Ellis, M., Paculdar, A. A. i Wan, Z. H. (2017). Building a successful reading culture through the school library: a case study of a Singapore secondary school. IFLA journal, 43(4), 335-347. Manguel, A. (2001). Povijest čitanja. Zagreb: Prometej. McEwan, E. K. (2002). Teach the mall to read: catching the kids who fall through the cracks. Thousand Oaks, CA: Corwing Press. Meler, M. (2006). Marketing u kulturi. Osijek: Ekonomski fakultet u Osijeku. Merga, M. K. (2014). Are teenagers "really" keen digital readers? Adolescent engagement in ebook reading and the relevance of paper books today. English in Australia, 49(1), 27-37. Milanovic, M., Stričevic, I., Maleš, D., Sekulic-Majurec, A. (2000). Skrb za dijete i poticanje ranog razvoja djeteta u Republici Hrvatskoj. Zagreb: Targa. Miller, L. J. (2000). The best-seller list as marketing tool and historical fiction. Book history, 3(1), 286-304. Owusu-Acheaw, M. (2014). Reading habits among students and its effect on academic performance: a study of students of Koforidua Polytechnic. Library philosophy and practice, paper 1130, 1-22. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://digitalcommons.unl.edu/libphil-prac/1130 Perrin, A. (2015, 19. listopada). Slightly fewer Americans are reading print books, new survey finds. Washington, D.C.: Pew Research Center. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://www. pewresearch.org/fact-tank/2015/10/19/slightly-fewer-americans-are-reading-print-books-new-survey-finds/ 94 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Stanje kulture citanja medu srednjoskolskim ucenicima u Hrvatskoj: rezultati ankete PISA 2009 results: learning trends: changes in student performance since 2000. (2010). Paris: OECD. Dostupno 28. 2. 2018. na: https://www.oecd.org/pisa/pisaproducts/48852742. pdf PISA 2015. (2015). Assessment and analytical framework: science, reading, mathematic and financial literacy. Paris: OECD Publishing. Dostupno 12. 2. 2016. na: http://www.oecd.org/ publications/pisa-2015-assessment-and-analytical-framework-9789264281820-en.htm Plaza, J. M. (2018, 18. siječanja). Barómetro de la lectura 2017: se lee más pero peor. Madrid: El Mundo. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://www.elmundo.es/cultura/literatu-ra/2018/01/18/5a607873468aeb34758b4600.html Plevnik, D. (2017). Kako je moguca nemoguca misija - motivacija mladih za čitanje. Sve-zak, 19(19), 11-12. Research evidence on reading for pleasure: education standards research team. (2012). London: Department for Education - GOV.UK. Dostupno 10. 6. 2018. na: https://www.gov.uk/ government/publications/research-evidence-on-reading-for-pleasure Roberts, D. F. i Foehr, U. G. (2004). Kids and media in America. New York: Cambridge University Press. Rutherford, L., Merga, M. K. i Singleton, A. (2018). Influences on Australian adolescents' recreational reading. Australian journal of language and literacy, 41(1), 44-56. Rutherford, L., Waller, L., Merga, M., McRae, M., Bullen, E. i Johanson, K. (2017). Counto-urs of teenagers' reading in the digital era: scoping the research. New review of children's literature and librarianship, 23(1), 27-46. Sabolovic-Krajina, D. (1989). Neki aspekti čitalačke kulture mladih. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 32(1-4), 71-94. Dostupno 1. 3. 2018. na: http://dzs.ffzg.unizg.hr/text/sabolo-vic_neki.htm Sargent, B. K. (2014, 28. srpnja). Surprising self-publishing statistics [mrežna stranica]. New York: Publishers Weekly. Dostupno 28. 2. 2018. na: https://www.publishersweekly.com/ pw/by-topic/authors/pw-select/article/63455-surprising-self-publishing-statistics.html Schwartz, S. H. i Ros, M. (1995). Values in the West. World psychology, 1, 91-122 Singer, L. M. i Alexander, P. A. (2017). Reading on paper and digitally: what the past decades of empirical research reveal. Review of educational research, 87(6), 1007-1041. doi: 10.3102/0034654317722961 Special Eurobarometer 399. (2013). Cultural access and participation: report. Bruselj: European Commission. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://ec.europa.eu/commfrontoffice/pu-blicopinion/archives/ebs/ebs_399_en.pdf Special Eurobarometer 472. (2018). Sport and physical activity: report. Bruselj: European Commission. Dostupno 28. 2. 2018. na: http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopini-on/index.cfm/ResultDoc/download/DocumentKy/82432 Stanic, S. i Jelača, L. (2017). Društveni kontekst čitanja i knjige: mišljenja i stavovi učenika. Školski vjesnik, 66(2), 180-199. Stričevic, I. (2009). Čitanje u kontekstu školskih i narodnih knjižnica: uloga knjižnica u poticanju funkcionalnog čitanja i čitanja iz užitka. U R. Javor (ur.), Čitanje - obaveza ili užitak (str. 41-49). Zagreb: Knjižnice grada Zagreba. Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 95 Andreja Zubac Vojnic Hajduk, I. (2015). Novi pristup u radu s učenicima srednjih škola. Vjesnik bibliotekam Hrvatske, 1-2(58), 345-351. Dostupno 2. 3. 2018. na: https://hrcak.srce.hr/143645 Wolf, A. (2002). Does education matter?: myths about education and economic growth. London: Penguin Books. Zasacka, Z. (2014). Teenagers and books - from daily reading to avoidance. Edukacja quarterly, 131(6), 67-80. Zhou, Y. (2017, 4. studenog). Goodreads data show that women reading self-help books are getting advice from men [Web log post]. New York: Quartz. Dostupno 1. 3. 2018. na: https:// qz.com/1106341/most-women-reading-self-help-books-are-getting-advice-from-men/ Zubac, A. (2006). Čitalačke navike mladih. Diplomski rad. Osijek: Filozofski fakultet. Zubac, A. i Tominac, A. (2014). A research of the e-book market trends: North America and the European community. Knjižnica, 58(1-2), 123-150. Zubac, A., Tominac, A. i Maričkovic, S. (2012). Transformacija knjige od pečenih glinenih pločica do elektroničke knjige. V D. Holcer (ur.), Knjižnice - ukorak s promjenama: zbornik sažetaka (str. 51). Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. Andreja Zubac Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu, Ivana Lučica 3, 10000 Zagreb, Republika Hrvatska e-pošta: azubac@ffzg.hr 96 Knjižnica, 2018, 62(3), 69-96 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško1 Overview and presentation of work with special-needs users at valvasor library Krško Anja Šalamon, Polona Vilar Prejeto: 28. 5. 2018 - Sprejeto: 20. 8. 2018 1.03 Kratki znanstveni prispevek 1.03 Shortscientific article UDK 027.022(497.4Krško):364.65-056.26 Izvleček Namen: V članku je predstavljeno delo z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško. Raziskali smo tudi pomen takšnega načina dela za vse udeležene. Metodologija/pristop: Z anketno metodo smo zajeli 39 uporabnikov s posebnimi potrebami, ki sodelujejo s knjižnico, in 12 zaposlenih v knjižnici, intervjuvali pa smo sedem zaposlenih v institucijah, ki sodelujejo s knjižnico ter skrbijo za osebe s posebnimi potrebami, in tri zaposlene v knjižnici. Pridobljene podatke smo analizirali in jih predstavili. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo na visoko stopnjo uspešnosti projekta »Živim in se veselim s knjižnico«. Uporabniki s posebnimi potrebami so po mnenju intervjuvancev, ki so zaposleni v institucijah in skrbijo za osebe s posebnimi potrebami, in po mnenju knjižničarke, ki se ukvarja z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško, napredovali na vseh področjih, spremenil se je njihov odnos do branja in knjig. Zadovoljstvo so izrazili vsi udeleženci. Pri zadovoljevanju potreb uporabnikov s posebnimi potrebami knjižnico omejujejo neprimeren fizični dostop do zgradbe in slabo urejeni prostori za te uporabnike. Nova knjižnica bo prinesla tudi boljše možnosti za vključevanje teh skupin uporabnikov v delovanje knjižnice. 1 Članek je nastal na podlagi magistrskega dela Anje Šalamon z naslovom Pregled dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško in odzivnost skozi leta (Šalamon, 2017) pod mentorstvom dr. Polone Vilar. 97 Anja Šalamon, Polona Vilar omejitve raziskave: Vzorec vključuje samo uporabnike s posebnimi potrebami, ki že sodelujejo s knjižnico. Izvirnost/uporabnost raziskave: Rezultati so uporabni za Valvasorjevo knjižnico Krško, za institucije, ki so vključene v projekt, druge splošne knjižnice ter institucije, ki združujejo osebe s posebnimi potrebami in se odločajo za takšno sodelovanje. Ključne besede: splošne knjižnice, uporabniki s posebnimi potrebami, Valvasorjeva knjižnica Krško Abstract Purpose: Work with special-needs users at Valvasor Library Krško is presented. In addition, the meaning of such work for all participants was researched. Methodology/approach: Two methods were used: the survey and the interview. The sample included 39 users with special needs involved in the project called "Living and Rejoicing with my Library", 7 employees from the institutions cooperating with Valvasor Library Krško and 13 employees from Valvasor Library Krško. The data obtained was later on analyzed and presented. Results: The research results show a high success rate of the project "Living and Rejoicing with my Library". According to the interviewees working at the institutions which take care of people with special needs, users with special needs have made progress in all areas and their attitude towards books and reading has changed; this was noticed also by a librarian working with special-needs users at Valvasor Library Krško. Satisfaction has been expressed by both sides. When it comes to meeting the needs of special-needs users, the library is limited by an inadequate access to the building and poorly organized facilities. The new building will also bring better opportunities for the inclusion of such users into the activities of the library. Research limitations: The sample includes only users with special needs already cooperating with the library. originality/practical implications: The results are useful not only for Valvasor Library Krško, but also for the institutions involved in the project, other public libraries and institutions uniting people with special needs that decide to cooperate. Keywords: public libraries, special-needs users, Valvasor Library Krško 1 uvod IFLA/UNESCO manifest o splošnih knjižnicah (2016) poudarja, da je splošna knjižnica center informacij in znanja, ki jih posreduje vsem svojim uporabnikom. Tako morajo biti njene storitve na voljo vsem, ne glede na spol, starost, raso, religijo, nacionalnost, jezik ali socialni status. Poskrbeti morajo tudi za uporabnike, ki zaradi kakršnih koli razlogov potrebujejo prilagojene storitve. Izraz posebne potrebe ima večkrat prizvok posebnega statusa, zato je zelo pomembno, da se ga 98 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško - uporablja pazljivo, saj se z njim izraža odnos do uporabnikov (Starman, Južnič in Žagar, 2011). IFLA deli uporabnike s posebnimi potrebami in posebne ciljne skupine glede na smernice za posamezne skupine: vizualno ovirani (slepi in slabovidni, osebe s težavami s tiskom), gluhi in naglušni, osebe z bralnimi težavami (disleksija), gibalno ovirani (osebe z omejeno motoriko), osebe z motnjami v duševnem razvoju (kognitivno ovirani), osebe v dolgotrajni oskrbi (bolnišnični pacienti, zaporniki, starostniki v domovih za ostarele in drugih oskrbovalnih institucijah, osebe, ki ne morejo zapustiti doma), osebe v posebnih okoliščinah (nepismeni, socialno-ekonomsko prikrajšani, upokojenci, brezposelni, brezdomci) ter multikulturne skupnosti (Library services ..., 2015). 2 Valvasorjeva knjižnica Krško in uporabniki s posebnimi potrebami IFLA, po kateri smo povzeli porazdelitev skupin uporabnikov s posebnimi potrebami, uporabnike s posebnimi potrebami definira široko, saj vključuje tudi posebne ciljne skupine. V Valvasorjevi knjižnici Krško trenutno v projektu, ki je namenjen uporabnikom s posebnimi potrebami, sodelujejo z naslednjimi skupinami uporabnikov s posebnimi potrebami: gibalno ovirani, osebe z motnjami v duševnem razvoju ter gluhi in naglušni, zato se večji del raziskave nanaša na te skupine uporabnikov s posebnimi potrebami. Pred letom 1999 uporabnikom s posebnimi potrebami v omenjeni knjižnici niso posvečali velike pozornosti. Antonija Amon, ki je takrat že delala v knjižnici in hkrati izredno študirala ob delu, je zaznala potrebe tistih, ki jim knjižnica zaradi takšnih in drugačnih ovir ni dosegljiva. Študij je zaključila z diplomskim delom, ki ga je posvetila uporabnikom s posebnimi potrebami na področju Dolenjske in Posavja, kjer je skupaj z Majo Medic raziskovala, kakšne so potrebe in želje oseb s posebnimi potrebami, kakšne storitve potrebujejo in kakšno gradivo si želijo izposojati. Ugotovili sta, da je v Posavju okoli 700 ljudi, ki imajo posebne potrebe in so vključeni v razna društva, kot so Sonček, Sožitje, Društvo gluhih in naglušnih Posavja in druga (Amon in Medic, 2000). Slepim in slabovidnim so se posvetili v Novem mestu (sedež Društva Slepih in slabovidnih) (Amon, 2013). 2.1 Proj'ekt »Živim in se veselim s knjižnico« Leta 1999 je Amonova začela občasno sodelovati z Društvom gluhih in naglušnih Posavja in z osnovno šolo s prilagojenim programom, tj. OŠ dr. Mihajla Rosto-harja Krško, kjer so po opravljeni raziskavi za diplomsko delo pokazali največ Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 99 Anja Šalamon, Polona Vilar zanimanja za sodelovanje, hkrati pa so učenci imeli zadržke pri obiskovanju knjižnice. Z letom 2007 se je oblikovala skupina gluhih in naglušnih, ki jih je začela Amonova obiskovati s kolekcijo knjig enkrat na mesec. TV Slovenija je eno od izobraževalnih delavnic, ki so jo izvajali skupaj s knjižnico, posnela za oddajo Prisluhnimo tišini (Amon, 2012). Leta 2007 se je knjižnica povezala še z enoto Varstveno delovnega centra Krško - Leskovec (enota Leskovec) in Centrom Sonček Krško ter nadaljevala delo s štirimi skupinami uporabnikov s posebnimi potrebami: z Društvom gluhih in naglušnih Posavja, VDC - enoto Leskovec, VDC Sonček Krško in OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško.2 Takrat je nastal projekt »Živim in se veselim s knjižnico«. Ključno pri njem je mesečno druženje, ki poteka z vsako skupino posebej, in to na svojstven, njej prilagojen način. Vse skupine, z izjemo učencev OŠ dr. Mihajla Rostoharja (ti obiskujejo mladinski oddelek knjižnice), Amonova obiskuje na sedežu njihovih ustanov. Srečanja se med skupinami razlikujejo, prav tako gradivo, ki ga uporablja pri svojem delu, pa tudi pristop do uporabnikov. Predvsem gre za branje oziroma pripovedovanje leposlovnih del, primernih za vsako sodelujočo skupino posebej. Izjema so le člani Društva gluhih in naglušnih Posavja, ki se na srečanjih sicer seznanjajo z manj leposlovja, vendar jim Amonova prinaša poljudnoznanstveno gradivo, iz katerega velikokrat črpajo ideje za delavnice, ki jih pripravljajo v društvu (npr. izdelovanje čajev, peka božičnih piškotov, vrtnarjenje ...). Projekt je izvajalka predstavila tudi na 10. strokovnem posvetovanju Bralnega društva Slovenije, v e-zborniku s posvetovanja pa nato objavila članek z naslovom »Živim in se veselim s knjižnico. Projekt sodelovanja z uporabniki s posebnimi potrebami« (Amon, 2013), v katerem je predstavljeno dotakratno delo na področju uporabnikov s posebnimi potrebami. Leta 2015 so ob 50-letnici delovanja Valvasorjeve knjižnice Krško in praznovanju večletnega sodelovanja z institucijami, ki združujejo osebe s posebnimi potrebami in sodelujejo v projektu »Živim in se veselim s knjižnico«, pripravili prireditev z naslovom Mavrično potovanje, kjer so se v parku pred knjižnico zbrali in predstavili sodelujoči v omenjenem projektu. To je bila prireditev v okviru občinskega praznika občine Krško. Vse štiri skupine, ki sodelujejo v projektu, so pripravile celotno prireditev za javnost z dramskimi vložki, in to s pomočjo Glasbene šole Krško z glasbenimi nastopi. Iz projekta »Živim in se veselim s knjižnico« se je uspešno razvila tudi praksa za dva učenca iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja, ki prihajata vsak teden po dve uri na delo na mladinski oddelek Valvasorjeve knjižnice Krško in tam zlagata knjige, urejata prostor in opravljata druga preprosta dela. 2 V nadaljevanju: VDC Krško - Leskovec, VDC Sonček Krško, DGN Posavja, OŠ dr. Mihajla Rosto-harja 100 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško V Preglednici 1 najdemo številčni pregled dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami in sodelujočimi od leta 2009 do 2017. Vključuje naslednje podatke: število obiskov oziroma srečanj v enem letu, število prisotnih na obiskih oziroma srečanjih (uporabnikov s posebnimi potrebami in strokovnimi delavci), število prireditev, v katere so vključeni uporabniki s posebnimi potrebami, in število vseh prisotnih na omenjenih prireditvah. Število obiskov je od leta 2009 do 2013. naraščalo, izjema je bilo le leto 2014. Leta 2015 je bilo tako opaženih največ obiskov v prikazanem obdobju, 32. Prav tako je skozi leta naraščalo število prisotnih na obiskih, z nekaj izjemami, in tako so leta 2015 dosegli najvišje število prisotnih na obiskih - 466. Leta 2016 je število prisotnih na obiskih nekoliko upadlo, medtem ko je leta 2017 spet naraslo. Leta 2009 zaključne prireditve še ni bilo, preostala leta pa gre za enako prireditev - zaključek ob koncu bralne značke Petra Klepca. Število prisotnih na prireditvah je skozi leta naraščalo, zadnji dve leti pa je opazen padec pri obiskovalcih. Razlog za to je, da so vsa leta poprej prireditev organizirali na OŠ dr. Mihajla Rostoharja, kjer so bili na prireditvi prisotni še drugi učenci omenjene šole, tudi tisti, ki ne sodelujejo v projektu »Živim in se veselim s knjižnico«. Od leta 2015 prireditev poteka v prostorih VDC Sonček Krško, kar pomeni, da niti logistično niti prostorsko ni izvedljivo, da bi prireditev spremljali vsi učenci kot do tedaj. Leto 2015 je v predstavljenem obdobju edino, v katerem so izvedli dve prireditvi: zaključek bralne značke Petra Klepca in prireditev z naslovom Mavrično potovanje. Preglednica 1: Številčni pregled sodelovanja z uporabniki s posebnimi potrebami skozi leta (2009-2017) Leto Število obiskov Število prisotnih na obiskih Število prireditev Število prisotnih na prireditvah 2009 24 305 / / 2010 30 441 1 150 2011 30 390 1 180 2012 30 403 1 170 2013 30 418 1 158 2014 29 421 1 175 2015 32 466 2 320 2016 27 400 1 90 2017 27 452 1 88 2.2 Bralna značka Petra Klepca V šolskem letu 2009/2010 je v okviru projekta »Živim in se veselim s knjižnico« nastala bralna značka, v kateri so v začetku sodelovali uporabniki VDC Krško -Leskovec in učenci OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Že od začetka bralne značke gre za skupinsko branje, ki poteka od oktobra do aprila, udeleženci preberejo od sedem Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 101 Anja Šalamon, Polona Vilar do deset knjig z lažje berljivo vsebino, nato pa jih obnavljajo in poustvarjajo na različne načine. Maja na zaključni prireditvi prebrano predstavijo v obliki lutkovne predstave ali igre, pripravijo pa tudi razstavo ilustracij o prebranih knjigah. Takrat prejmejo tudi priznanja in književne nagrade, na dogodek so povabljeni animatorji, ki skrbijo za zabavo. Bralna značka je poimenovana po eni izmed prvih prebranih knjig, ki je bila med udeleženci zelo dobro sprejeta. Pozneje, v šolskem letu 2010/2011, so se bralni znački priključili še uporabniki VDC Sonček Krško. V knjižnici si želijo, da bi v bralni znački sodelovali tudi člani Društva in naglušnih Posavja, kar predstavlja velik izziv (Amon, 2013). V šolskem letu 2017/2018 je za bralno značko Petra Klepca bralo 38 bralcev (Retelj, 2018). 2.3 Valvasorjeva knjižnica Krško in druge oblike sodelovanja za različne skupine uporabnikov s posebnimi potrebami V Valvasorjevi knjižnici Krško se uporabnikom s posebnimi potrebami skušajo približati še na naslednje načine (Amon, 2013): - občasno individualno izobraževanje za samostojno uporabo knjižnice (uporaba kataloga OPAC, učenje samostojnega iskanja gradiva); - računalniško opismenjevanje - občasno individualno izobraževanje; - priprava kotičkov s knjigami za lažje branje; - pripravljanje seznamov knjig za lažje branje; - nudenje izposoje bralnih očal; - mesečno sodelovanje z Domom starejših občanov Krško; - načrtovanje sodelovanja z Društvom upokojencev Posavje in - nudenje prostorov za predstavitvene dejavnosti. V knjižnici opažajo porast izposoje strokovnega gradiva o disleksiji, zato se trudijo dopolnjevati zbirke za uporabnike z bralnimi težavami. Ponujajo tudi storitev dostava gradiva na dom, ki pa je premalo oglaševana in zato premalo koriščena. Uspešni so pri sodelovanju z Domom starejših občanov Krško, projekt »Knjižne zmenkarije« uspešno popestri vsakdanjo rutino stanovalcem in jih seznani s knjižnimi novostmi in ima posebno vlogo pri druženju stanovalcev. V Valvasorjevi knjižnici Krško se trudijo zagotavljati gradivo za različne skupine uporabnikov s posebnimi potrebami, a se ob tem srečujejo z različnimi težavami, ena od teh je slaba knjižna produkcija na tem področju. Trenutno potekata dostava odpisanih knjig in izvajanje ure pravljic prek prostovoljke v romskem naselju Kerinov Grm. Delo z njimi predstavlja izziv zaradi njihove kulture in navad. 102 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško - Zaposleni v knjižnici v tem času (1999-2018) niso imeli nobenega posebnega izobraževanja ali usposabljanja o delu z uporabniki s posebnimi potrebami oziroma posebnimi ciljnimi skupinami, razen zaposlene, ki koordinira dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami in se je pred leti udeležila seminarja o delu s slepimi in slabovidnimi. 3 Zasnova raziskave Splošne knjižnice so pomemben člen pri vključevanju oseb s posebnimi potrebami v družbeno življenje lokalne skupnosti. Zanimalo nas je, kako se s tem področjem ukvarjajo v Valvasorjevi knjižnici Krško. Raziskava je bila tako oblikovana z namenom ugotoviti: - kaj se je spremenilo od leta 2000, ko so začeli z načrtnim vključevanjem uporabnikov s posebnimi potrebami v svoje delovanje; - ali knjižnica zagotavlja namenske storitve oziroma dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami, in če da, na kakšen način; - kaj sodelovanje s knjižnico pomeni uporabnikom s posebnimi potrebami ter institucijam, v katere so vključeni, in ne nazadnje tudi knjižnici; - kje so še morebitni izzivi za Valvasorjevo knjižnico na tem področju. Specifično smo ugotavljali, kaj sodelovanje s knjižnico preko projekta »Živim in se veselim s knjižnico« pomeni za uporabnike s posebnimi potrebami, kaj o tem menijo institucije (zaposleni), s katerimi knjižnica sodeluje, ter vodstvo in zaposleni v Valvasorjevi knjižnici Krško. Na podlagi raziskovalnega problema so bila zastavljena vprašanja raziskovalnega problema: 1) v kakšni meri Valvasorjeva knjižnica Krško s svojimi storitvami zadovoljuje potrebe uporabnikov s posebnimi potrebami in kako uspešno sodeluje z ustanovami v svojem okolju; 2) kakšen vpliv ima sodelovanje z Valvasorjevo knjižnico Krško na uporabnike s posebnimi potrebami, ki so združeni v različna društva, ustanove, zveze; 3) koliko uporabnikov s posebnimi potrebami, ki so vključeni v projekt »Živim in se veselim s knjižnico«, je včlanjenih v Valvasorjevo knjižnico Krško; 4) na katerih področjih bi lahko delo z uporabniki s posebnimi potrebami še izboljšali; 5) kako je Valvasorjeva knjižnica Krško fizično dostopna in kako primerno so urejeni njeni prostori za uporabnike s posebnimi potrebami. Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 103 Anja Šalamon, Polona Vilar Prva tri raziskovalna vprašanja so se nanašala na uspešnost zadovoljevanja potreb uporabnikov s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško, medtem ko sta se četrto in peto nanašali na izzive in možnosti za izboljšanje na področju dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško. 3.1 Metodologija Celotna raziskava je bila opravljena med 6. marcem in 3. majem 2017. Uporabili smo dve raziskovalni metodi: anketo in intervju. Pridobivali smo mnenja uporabnikov s posebnimi potrebami, ki so vključeni v projekt »Živim in se veselim s knjižnico«, ter zaposlenih v institucijah, ki sodelujejo z Valvasorjevo knjižnico Krško (zaposlenimi, ki sodelujejo s knjižnico in vodstvenim kadrom). Na drugi strani smo v raziskavo vključili zaposlene v Valvasorjevi knjižnici Krško (izločili smo tiste, ki so bili vključeni v program Javnih del ter administrativnega kadra; vključili smo tudi vodstveni kader). V raziskavi je sodelovalo 39 uporabnikov s posebnimi potrebami, vključenih v projekt »Živim in se veselim s knjižnico«, sedem zaposlenih v institucijah, s katerimi sodeluje Valvasorjeva knjižnica Krško, ter 13 zaposlenih v Valvasorjevi knjižnici Krško. Vzorec je bil izbran namensko. Sodelujoči so bili seznanjeni z načinom obdelave in predstavitve zbranih podatkov za namene raziskave. Metoda anketiranja za uporabnike s posebnimi potrebami nam je omogočila vpogled v to, kakšno mnenje imajo sodelujoči o projektu »Živim in se veselim s knjižnico«. Uporabili smo dva različna vprašalnika zaradi razlik v sodelovanju. Sestavljena sta bila iz 12 vprašanj (osem vprašanj zaprtega tipa, tri vprašanja odprtega tipa in eno polodprtega tipa). K sodelovanju smo povabili 40 oseb, odzvalo se jih je 39; odziv je bil torej 97,5-odstotni. Anketiranje je potekalo osebno, na sedežih institucij, razen na OŠ dr. Mihajla Rostoharja, kjer so anketne vprašalnike reševali med poukom in smo jih izpolnjene prejeli kasneje. Nekateri anketiranci so kljub poenostavljenim vprašalnikom potrebovali dodatno razlago vprašanj, pri čemer so jim pomagali zaposleni v institucijah in mi sami, vendar smo bili pozorni na to, da so bili odgovori podani samostojno. Podatke, ki smo jih pridobili pri odprtih odgovorih, smo analizirali z metodo kvalitativne analize, posamezne podatke smo oblikovali v enote kodiranja in sorodnim pripisali enak pomen. Nato smo oblikovali kategorije s sorodnimi pojmi ter oblikovali odnose med njimi, ki smo jih kasneje opisali in razložili. Z namenom pridobivanja mnenj še iz druge perspektive smo izvedli še sedem delno strukturiranih intervjujev z zaposlenimi v institucijah, ki sodelujejo z Valvasorjevo knjižnico Krško. Pet intervjuvancev neposredno dela z uporabniki s 104 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško posebnimi potrebami, ki so vključeni v projekt »Živim in se veselim s knjižnico«,3 medtem ko smo posebej intervjuvali še vodstveni kader.4 Njihova mnenja so nam dala pomemben vpogled v to, kaj menijo o sodelovanju s knjižnico ter kaj to pomeni za njihove uporabnike, učence in člane društva. Intervjuji so prav tako potekali na sedežih institucij, razen dveh, ki sta potekala v prostorih Valvasorjeve knjižnice Krško. Odziv na intervju je bil 100 %, odzvali so se vsi povabljeni. Vnaprej smo pripravili tri delno strukturirane vprašalnike, dva sta vključevala devet vprašanj, eden pa štiri. Vprašalnika za intervjuvance, ki neposredno delajo z uporabniki s posebnimi potrebami, sta se v nekaterih vprašanjih razlikovala zaradi načina sodelovanja s knjižnico. Vprašalnik za vodstveni kader je vključeval drugačna vprašanja in je bil krajši. Intervjuji so bili izvedeni osebno, odgovore smo si zapisovali sproti. Kvalitativno zbrane podatke smo obdelali z vsebinsko analizo, z metodo selektivnega oziroma odprtega kodiranja (v besedilu odgovorov smo iskali vsebine, relevantne za naša raziskovalna vprašanja). Prav tako smo z anketo zbrali mnenja o tem, kaj o storitvah in delu z uporabniki s posebnimi potrebami menijo zaposleni v Valvasorjevi knjižnici Krško. Vprašalnik je bil sestavljen iz 10 vprašanj (osem vprašanj zaprtega tipa, eno vprašanje je bilo polodprtega tipa, eno pa je imelo ocenjevalno lestvico). Od 15 razdeljenih anketnih vprašalnikov smo dobili odgovore 12 oseb; odziv je bil torej 80-odsto-tni. Rezultati ankete so nam podali mnenja o tem, kaj o projektu »Živim in se veselim s knjižnico« menijo zaposleni ter kakšen odnos imajo do uporabnikov s posebnimi potrebami in storitev za njih. Anketiranje je potekalo tako, da smo v Valvasorjevi knjižnici Krško razdelili anketne vprašalnike in jih rešene prejeli čez nekaj dni. Analiza podatkov je bila opravljena na enak način kot pri anketiranju uporabnikov s posebnimi potrebami v prejšnjem odstavku. Prejeti smo želeli še bolj poglobljene odgovore zaposlenih v Valvasorjevi knjižnici Krško, zato smo izvedli še tri delno strukturirane intervjuje. Tako smo intervju-vali zaposleno, ki se ukvarja s področjem uporabnikov s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško, direktorico knjižnice in zaposleno, ki sodeluje z Domom starejših občanov Krško. Intervju z direktorico Valvasorjeve knjižnice Krško je obsegal 13 vprašanj, z zaposleno, ki se ukvarja z vodenjem projektov za uporabnike s posebnimi potrebami pa 14 vprašanj. Zaradi boljše primerjave odgovorov je bilo osem vprašanj enakih. Intervju z zaposleno, ki sodeluje z Domom starejših občanov Krško, je obsegal tri vprašanja, izveden pa je bil z namenom pridobivanja vpogleda v delovanje knjižnice na tem področju, saj starostniki v domovih za starejše občane pogosto spadajo med posebne ciljne skupine oziroma 3 Dva od tega sta hkrati tudi vodji institucij, vendar smo ju intervjuvali kot druge zaposlene, ker neposredno delata z uporabniki s posebnimi potrebami. 4 V dveh institucijah. Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 105 Anja Šalamon, Polona Vilar - uporabnike s posebnimi potrebami zaradi različnih oviranosti in potreb po prilagojenih storitvah. Odziv povabljenih na intervju je bil 100 %. Vsi trije intervjuji so potekali v Valvasorjevi knjižnici Krško, izvedeni so bili osebno, odgovore smo si sproti zapisovali. Obdelali smo jih z vsebinsko analizo, z metodo selektivnega oziroma odprtega kodiranja (v besedilu odgovorov smo iskali vsebine, relevantne za naša raziskovalna vprašanja). 3.2 Omejitve raziskave Anketiranje uporabnikov s posebnimi potrebami je potekalo na različne načine, saj ga je bilo treba delno prilagoditi njihovim omejitvam. Kljub poenostavljenim vprašalnikom so nekateri potrebovali tehnično pomoč (obkroževanje, pisanje) ali obrazložitev posameznega vprašanja. Ne glede na oviranosti, ki jih imajo anketiranci, menimo, da so rezultati verodostojni. Glavno omejitev raziskave vidimo predvsem v tem, da so vanjo vključene samo osebe s posebnimi potrebami, ki preko projekta »Živim in se veselim s knjižnico« poznajo delovanje knjižnice, medtem ko ne vemo, koliko je oseb s posebnimi potrebami, ki niso vključene v nobeno od institucij, in ne vemo, kakšno je njihovo poznavanje delovanja knjižnice ter kakšne so njihove potrebe po knjižničnih storitvah. Pri vseh udeležencih raziskave, tako pri intervjuvancih kot anketirancih, smo bili pozorni, da nismo sugerirali odgovorov, saj smo želeli pridobiti čim bolj realno sliko o področju dela uporabnikov s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško. 4 Rezultati 4.1 Rezultati ankete med uporabniki s posebnimi potrebami, ki sodelujejo v projektu »Živim in se veselim s knjižnico« 4.1.1 Članstvo in obiskovanje knjižnice Želeli smo izvedeti, koliko anketirancev je članov splošne knjižnice. Na vprašanje so odgovorili vsi anketiranci. Večina anketirancev (28 oziroma 72 %) je na vprašanje, ali so člani splošne knjižnice, odgovorila NE, 11 udeležencev ankete (28 %) pa DA. Največ anketirancev, ki so člani knjižnice, prihaja iz DGN Posavja (4) in OŠ dr. Mihajla Rostoharja (3). Rezultati so razvidni s Slike 1. Zanimalo nas je, ali anketiranci obiskujejo knjižnico ter na kakšen način. Štirinajst anketirancev (36 %) je odgovorilo, da knjižnico obiskujejo organizirano. Dvanajst anketirancev (31 %) je odgovorilo, da knjižnice ne obiskujejo. Pri tem 106 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško najbolj izstopajo odgovori VDC Leskovec, kjer je večina anketirancev (9) odgovorila, da knjižnice ne obiskuje, medtem ko jih je majhno število odgovorilo, da knjižnico obiskujejo. Sedem anketirancev (18 %) je odgovorilo, da knjižnico obiskujejo samostojno; največ jih prihaja iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja (3), iz DGN Posavja in VDC Leskovec sta dva, nihče od anketirancev, ki so prihajali iz VDC Sonček Krško, pa knjižnice ne obiskuje samostojno. Najmanj anketirancev (šest oziroma 15 %) je odgovorilo, da obiskujejo knjižnico tako organizirano kot samostojno. Ti so prihajali le iz DGN Posavja (4) in OŠ dr. Mihajla Rostoharja (2). Odgovori so razvidni s Slike 2. Slika 1: Članstvo anketirancev v knjižnici po institucijah, v katere so vključeni 10 2 ■!■ Samostojno obi- Organizirano obi- Oboje Ne obiskujem skovanje knjižnice skovanje knjižnice knjižnice DGN Posavja (št. odgovorov) VDC Sonček Krško (št. odgovorov) | Oš dr. Mihajla Rostoharja (št. odgovorov) | VDC Leskovec (št. odgovorov) 8 6 4 Slika 2: Število anketirancev in način obiskovanja knjižnice po institucijah, v katere so vključeni Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 107 Anja Šalamon, Polona Vilar 4.1.2 Potrebe in želje uporabnikov s posebnimi potrebami po knjižničnih storitvah Vprašanje o vrstah knjižničnih storitev, ki bi jih želeli anketiranci, je dalo rezultate, ki jih lahko razberemo s Slike 3. Izbrati je bilo mogoče več odgovorov. 16, oziroma 42 %, udeležencev je odgovorilo, da bi si želeli predstavitve knjig. Največ anketirancev, ki so izbrali ta odgovor, prihaja iz DGN Posavja. 13, oziroma 33 %, anketirancev je odgovorilo, da bi želeli organizirane obiske knjižnice. 11, oziroma 28 %, jih je odgovorilo, da bi si želeli ustvarjalne delavnice. Sedem anketirancev, oziroma 18 %, je izbralo odgovor, da bi želeli samostojno obiskovati knjižnico. Dva anketiranca na vprašanje nista odgovorila, nihče pa ni odgovoril, da knjižnice ne želi obiskovati. 10 2 J^k Jrl i Organizirani Samostojni Ustvarjalne Predstavitev Ne želim Ni odgovora obiski obiski delavnice knjig obiskovati knjižnice DGN Posavja (št. odgovorov) | VDC Sonček Krško (št. odgovorov) | Oš dr. Mihajla Rostoharja (št. odgovorov) | VDC Leskovec (št. odgovorov) Slika 3: Vrste knjižničnih storitev, ki bi si jih želeli anketiranci po institucijah, v katere so vključeni Pri vprašanju, kakšno gradivo bi si želeli v splošni knjižnici izposojati, je bilo mogoče izbrati več odgovorov. Največ anketirancev (54 %) je odgovorilo, da bi si želeli izposojati poučno in strokovno gradivo, sledijo DVD-ji (38 % anketirancev je izbralo ta odgovor). Najmanj anketirancev (8 %) je izrazilo željo po zvočnih knjigah. Podrobnejše odgovore prikazuje Slika 4. DGN Posavja je edina od institucij, ki so bile vključene v raziskavo in ne sodeluje v bralni znački Petra Klepca. Odgovori, razvidni s Slike 5, kažejo, da anketirani člani DGN Posavja niso navdušeni nad sodelovanjem v bralni znački. Štirje anketiranci, oziroma 36 %, so odgovorili, da si sodelovanja ne želijo. Dva anketiranca, 8 108 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško oziroma 18 %, sta odgovorila, da ne vesta, kaj je bralna značka Petra Klepca, dva pa, da bi bilo njuno sodelovanje v bralni znački odvisno od načina sodelovanja. Prav tako dva anketiranca nista odgovorila na vprašanje, medtem ko je le eden od anketirancev odgovoril, da bi želel sodelovati v bralni znački Petra Klepca. llrJlUnll i. i Knjige za Leposlovje Poučno in CD plošče Zvočne knjige DVD otroke strokovno gradivo DGN Posavja (št. odgovorov) | VDC Sonček Krško (št. odgovorov) | Oš dr. Mihajla Rostoharja (št. odgovorov) | VDC Leskovec (št. odgovorov) 8 6 4 2 0 Slika 4: Vrste gradiva, ki bi si ga želeli izposojati anketiranci po institucijah, v katere so vključeni g2 Ne vem, kaj je to Odvisno od sodelovanja Ni odgovora Da 4 3 1 0 Slika 5: Žeje po sodelovanju pri bralni znački Petra Klepca (člani DGN Posavja) 4.1.3 Zadovoljstvo uporabnikov s posebnimi potrebami s projektom »Živim in se veselim s knjižnico« in bralno značko Petra Klepca Rezultati so pokazali, da je večina anketirancev zadovoljna z gradivom, ki je vključeno v projekt »Živim in se veselim s knjižnico« oziroma bralno značko Petra Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 109 Anja Šalamon, Polona Vilar Klepca. Vprašanje je bilo odprtega tipa, udeležence smo pozvali, da podajo svoje mnenje, in če je mogoče, svoj odgovor natančneje opredelijo (kaj jim je všeč oziroma kaj jim ni všeč). Tako je 74 % oziroma 29 anketirancev odgovorilo, da so z gradivom zadovoljni. Največ anketirancev, ki niso zadovoljni z izbiro gradiva, prihaja iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja (26 %). Dva anketiranca (5 %), ki prihajata iz DGN Posavja, sta prav tako izrazila, da z gradivom nista zadovoljna. Rezultati so razvidni s Slike 6. 10 8 4 0 Da Ne DGN Posavja (št. odgovorov) | VDC Sonček Krško (št. odgovorov) | Oš dr. Mihajla Rostoharja (št. odgovorov) | VDC Leskovec (št. odgovorov) Slika 6: Zadovoljstvo anketirancev z gradivom, vključenim v projekt »Živim in se veselim s knjižnico«, po institucijah, v katere so vključeni Pozvali smo jih k natančnejši opredelitvi, kaj jim je na gradivu všeč oziroma kaj jim ni všeč, vendar več kot polovica anketirancev (21 oziroma 54 %) ni utemeljila svojih odgovorov (odgovorili so samo z »DA«, »všeč mi je« ali »NE«, ali pa na vprašanje niso odgovorili). Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato smo z analizo vsebine združevali odgovore v določene kategorije. Odgovori so razvidni v Preglednici 2, na levi strani so kategorije odgovorov, sledijo vrednosti, kolikokrat so anketiranci posameznih institucij navedli določen odgovor. Tisti, ki so utemeljili svoj odgovor, so največkrat navedli, da jim je všeč določena vrsta gradiva, ki je vključena v projekt, ta odgovor se je pojavil trinajstkrat, sledi mu vsebina gradiva (pojavi se petkrat). Eden od anketirancev je poudaril, da mu je všeč, da knjižničarka upošteva individualne želje po gradivu, ki jih izražajo na srečanjih. 110 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško Preglednica 2: Utemeljitve zadovoljstva anketirancev z gradivom, vključenim v projekt»Živim in se veselim s knjižnico«, po institucijah, v katere so vključeni Odgovori Število odgovorov anketirancev po institucijah DGN Posavja VDC Sonček Krško OŠ dr. Mihajla Rostoharja VDC Leskovec Skupaj Da (brez pojasnila) 6 2 1 3 12 Ne (brez pojasnila) 2 5 7 Ni odgovora 2 2 Vsebina gradiva (knjige o živalih, motorjih, avtih ...) 1 4 5 Vrsta gradiva (revije/ pravljice/pesmice/ romani) 1 4 5 3 13 Knjižničarkino upoštevanje individualnih želja uporabnikov 1 1 Za našo raziskavo je bilo pomembno tudi vprašanje, kako so zadovoljni z bralno značko Petra Klepca. Z odprtim vprašanjem smo ugotavljali, kaj jim je všeč. Odgovore smo razčlenili, jim pripisali določene vrednosti in nato združevali v kategorije po sorodnosti. Odgovori so prikazani v Preglednici 3. Le en anketiranec je navedel, da mu bralna značka Petra Klepca ni všeč. Anketirancem je najbolj všeč skupno branje (ta odgovor je bil naveden štirinajstkrat), ki ga izvajajo s knjižničarko, in pogovor ob knjigi (navedeno sedemkrat). Kot kažejo rezultati, sta bila celotna priprava in nastopanje na zaključni prireditvi (navedeno petkrat) zanje zelo pomembna. Preglednica 3: Utemeljitve anketirancev z zadovoljstvom bralne značke Petra Klepca po institucijah, v katere so vključeni Odgovori Število odgovorov anketirancev po institucijah VDC Sonček Krško OŠ dr. Mihajla Rostoharja VDC Leskovec Skupaj Skupno branje 3 9 2 14 Pogovor ob knjigi 0 7 0 7 Nastopanje na zaključni prireditvi 4 1 0 5 Skupinski obiski knjižnice 0 5 0 5 Srečanja s knjižničarko 0 0 2 2 Vsebina gradiva, izbranega za bralno značko 0 0 2 2 Sodelovanje pri vodenju prireditve 1 0 0 1 Celotna zaključna prireditev 0 1 0 1 Ni mi všeč (zaradi drugih obveznosti) 1 0 0 1 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 111 Anja Šalamon, Polona Vilar 4.2 Rezultati intervjuja med zaposlenimi v institucijah, ki skrbijo za osebe s posebnimi potrebami in sodelujejo v projektu »Živim in se veselim s knjižnico« Vse intervjuvanke so izrazile pozitivno naravnost pri sodelovanju s knjižnico. Ta ima za osebe s posebnimi potrebami, po njihovem mnenju, velik pomen. Socialna delavka iz VDC Leskovec meni, da uporabnikom sodelovanje s knjižnico pomeni odmor od dela in druženje. Specialni pedagoginji iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja menita, da učencem veliko pomenijo skupinski obiski knjižnice in pripovedovanje zgodb. Sekretarka DGN Posavja navaja, da sodelovanje s knjižnico njihovim članom pomeni predvsem spoznavanje novih vsebin in izmenjavo mnenj. Prav tako je to dobra popestritev njihovega vsakdanjika, kar sta poudarili sekratarka DGN Posavja in specialna pedagoginja iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja. Spremembe, ki jih opažajo skozi leta, odkar sodelujejo s knjižnico, so naslednje: - boljši besedni zaklad (štirje odgovori; specialni pedagoginji iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja, delovna terapevtka iz VDC Leskovec in vodja centra Sonček); - večja samozavest (štirje odgovori; specialni pedagoginji iz OŠ dr. Mihajla Ro-stoharja, delovna terapevtka iz VDC Leskovec in vodja centra Sonček) - boljše sodelovanje in zavzetost pri drugih aktivnostih (trije odgovori; specialni pedagoginji iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja in vodja centra Sonček). - izboljšana komunikativnost (dva odgovora; specialna pedagoginja iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja in delovna terapevtka iz VDC Leskovec); - več samostojnega branja (dva odgovora, specialna pedagoginja iz OŠ dr. Mi-hajla Rostoharja in vodja centra Sonček). Najpogosteje so intervjuvanke navedle, da pri uporabnikih/učencih/članih opažajo večjo samozavest in boljši besedni zaklad. Sekretarka DGN Posavja je poudarila, da so spremembe pri njihovih članih počasne in težko opazne, vendar vseeno opaža večjo samozavest in splošno razgledanost. Sodelovanje pri bralni znački Petra Klepca večini oseb s posebnimi potrebami, ki so vključene vanjo, pomeni zelo veliko, kot navajajo intervjuvanke. Pomeni jim predvsem: - užitek v branju (vse anketiranke so navedle ta odgovor); - veselje in ponos ob podelitvi priznanj (trije odgovori; delovna terapevtka iz VDC Leskovec, specialni pedagoginji iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja); - veselje ob pripravah ter nastopu na zaključni prireditvi (dva odgovora; vodja centra Sonček in specialna pedagoginja iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja); - srečevanja s knjižničarko vplivajo pozitivno, saj se pri tem počutijo pomembno (en odgovor; vodja centra Sonček); 112 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško - vključevanje v družbo ter predstavitev navzven (en odgovor; specialna pedagoginja iz OŠ dr. Mihajla Rostoharja). Sekretarka DGN Posavja, katerega člani še ne sodelujejo v bralni znački Petra Klepca, meni, da bi jim sodelovanje koristilo, saj bi tako spoznali leposlovje. Gre za specifično skupino oseb s posebnimi potrebami, ki za komuniciranje uporabljajo svoj znakovni jezik, zato jih je do branja leposlovja težko pripraviti. Poizkusili so z lažje berljivim gradivom, vendar neuspešno. Besedna zveza bralna značka jih spominja na osnovno šolo, kjer je bilo branje obvezno; zdi se jim otročje. Vse intervjuvanke so poudarile, da so zadovoljne s trenutnim sodelovanjem in nasploh delom knjižničarke, s katero dobro sodelujejo. Večjih sprememb niso predlagale, saj jih uresničujejo sproti ob dogovoru s knjižničarko. Le ena od in-tervjuvank je poudarila (vodja centra Sonček), da bi si želeli boljšo fizično dostopnost nove knjižnične zgradbe za gibalno ovirane uporabnike. Intervju z vodstvenim kadrom institucij je dal naslednje odgovore: oba intervju-vanca menita, da ima projekt »Živim in se veselim s knjižnico« za osebe s posebnimi potrebami poseben pomen. Opisala sta ga kot pozitivno izkušnjo, ob kateri udeleženci krepijo socialne odnose, spoznavajo literaturo in knjižnico. Pohvalila sta delo knjižničarke, njene sposobnosti in predanost delu, prav tako pa sta zelo zadovoljna s sodelovanjem z vodstvom knjižnice. 4.3 Rezultati intervjuja z zaposleno v Valvasorjevi knjižnici, ki dela z uporabniki s posebnimi potrebami, in direktorico Valvasorjeve knjižnice Krško Intervjuvanki sta navedli, da sta fizični dostop in urejenost zgradbe za uporabnike s posebnimi potrebami slaba. Izjema je le mladinski oddelek, ki je urejen s klančinami za invalidske vozičke in ima več prostora med policami z gradivom. Osrednji oddelek knjižnice je v etažah, brez dvigal, vrata so ozka. Prav tako ni primerna postavitev gradiva, saj gibalno oviranim uporabnikom onemogoča samostojen dostop do polic. Direktorica knjižnice je navedla, da je ena od prioritet pri načrtovanju nove knjižnice boljši dostop za uporabnike s posebnimi potrebami. Zanimalo nas je, kako intervjuvanki ocenjujeta uspešnost projekta »Živim in se veselim s knjižnico« v primerjavi z zastavljenimi cilji pred projektom. Direktorica v knjižnici takrat še ni bila zaposlena, zato na to vprašanje ni mogla odgovoriti, trenutno stanje pa je ocenila kot zelo dobro. Druga intervjuvanka je navedla, da si visokih ciljev ni upala postavljati, želela je le približati knjigo osebam s posebnimi potrebami. Cilji so nastajali postopoma, sproti. Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 113 Anja Šalamon, Polona Vilar Zaposlena, ki se ukvarja z posebnimi potrebami, meni, da projekt sodelujočim pomeni poživitev vsakdana in da jim knjige in projekt vlivajo samozavest. Opazne so spremembe na sodelujočih skozi leta, kot so: - kognitivni napredek; - večja odprtost, komunikativnost in - napredek na socialnem področju. Opaža tudi boljšo sprejetost in odnos do knjig in njenih obiskov. Kot zelo pomembno ocenjuje tudi sodelovanje z zaposlenimi v institucijah, ki na tem področju s sodelujočimi v projektu delajo vsak dan. 4.4 Rezultati ankete z drugimi zaposlenimi v Valvasorjevi knjižnici Krško Anketiranje zaposlenih v Valvasorjevi knjižnici Krško smo opravili z namenom, da bi pridobili rezultate o tem, kako pogosto se pri svojem delu srečujejo z uporabniki s posebnimi potrebami. Zanimalo nas je tudi, s katerimi skupinami uporabnikov s posebnimi potrebami se srečujejo najpogosteje. S Slike 7 je razvidno, da se je večina anketirancev (58 %) pri vprašanju o pogostosti srečevanja odločila za najbolj nevtralen odgovor (niti pogosto niti redko). Anketiranci so bili v nadaljevanju pozvani, da pogostost srečevanja z različnimi skupinami uporabnikov s posebnimi potrebami razvrstijo s številkami od 1 do 11, pri čemer je 1 pomenila najbolj pogosto in 11 najmanj pogosto. Rezultati v Preglednici 4 kažejo, da se pri svojem delu najpogosteje srečujejo z upokojenci, brezposelnimi ter socialno--ekonomsko prikrajšanimi, najmanj pa z gluhimi in naglušnimi, nepismenimi in brezdomci. Izračunane so bile srednje vrednosti odgovorov. Številke v tabeli prikazujejo vrstni red pogostosti srečevanja z različnimi skupinami uporabnikov s posebnimi potrebami. > 6 o o > o M 4 . 2 Zelo pogosto Pogosto Niti pogosto niti redko Redko Zelo redko Slika 7: Mnenje o pogostosti srečevanja z uporabniki s posebnimi potrebami in posebnimi ciljnimi skupinami uporabnikov pri delu v knjižnici (zaposleni v Valvasorjevi knjižnici) 8 0 114 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško Preglednica 4: Mnenje o pogostosti srečevanja z različnimi skupinami uporabnikov s posebnimi potrebami pri delu v knjižnici 1 Upokojenci 5 Kognitivno ovirani 9 Gluhi in naglušni 2 Brezposelni 6 Gibalno ovirani 10 Nepismeni 3 Socialno-ekonomsko prikrajšani 7 Priseljenci 11 Brezdomci 4 Pripadniki etničnih skupin 8 Vizualno ovirani Želeli smo izvedeti tudi, kako bi knjižnica lahko še bolj prilagodila storitve in prostore uporabnikom s posebnimi potrebami in jih na ta način bolje vključila v svoje delovanje. Vprašanje je bilo zastavljeno tako, da so anketiranci lahko izbrali več odgovorov, lahko pa so tudi dopisali svojega, vendar tega ni storil nihče od anketirancev. S Slike 8 je razvidno, da je največ anketirancev (10 oziroma 83 %) odgovorilo, da je za to pomembna ureditev prilagojenega dostopa do zgradbe. Sedem oziroma 58 % anketirancev je odgovorilo, da bi bilo zato nujno dopolniti zbirko z več gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami. Štirje anketiranci (oziroma 33 %) pa menijo, da bi bile za to nujne dodatne aktivnosti, prireditve oziroma organizirane dejavnosti. 10 8 1 6 o > o M 4 Prilagojen Več gradiva Dodatne aktivnosti, Drugo dostop do za uporabnike s prireditve, zgradbe posebnimi potrebami organizirane (lažje berljivo gradivo, dejavnosti zvočne knjige ...) 2 0 Slika 8: Predlogi za vključevanje uporabnikov s posebnimi potrebami v delovanje Valvasorjeve knjižnice Krško Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 115 Anja Šalamon, Polona Vilar 5 Razprava 5.1 Uspešnost pri zadovoljevanju potreb uporabnikov s posebnimi potrebami in vpliv trenutnega sodelovanja na uporabnike s posebnimi potrebami Zadovoljstvo uporabnikov s posebnimi potrebami s knjižničnimi storitvami smo ugotavljali s pomočjo anketiranja oseb s posebnimi potrebami, kar po svoje predstavlja omejitev, saj predvidevamo, da je v občini Krško, ki jo pokriva Valvasorjeva knjižnica, še veliko oseb s posebnimi potrebami, ki niso vključene v nobeno od institucij ali društev. Vprašalniki so bili prilagojeni in poenostavljeni, zato menimo, da so kljub različnim omejitvam udeleženci podali realne odgovore. Za boljši pregled nad področjem smo intervjuvali zaposlene v institucijah, ki sodelujejo z Valvasorjevo knjižnico Krško, in zaposlene v Valvasorjevi knjižnici Krško. Če se osredotočimo na projekt »Živim in se veselim s knjižnico«, lahko iz rezultatov sklepamo, da je uspešen in dragocen za vse udeležence. Odgovori anketirancev in intervjuvancev iz institucij, s katerimi knjižnica sodeluje, kažejo visoko stopnjo zadovoljstva s samo zasnovo, izvedbo in vključenim gradivom. Izraženo je bilo tudi veliko zadovoljstvo s knjižničarko, ki projekt vodi od samega začetka. Poudarili bi, da so napredki udeležencev projekta po mnenju/oceni intervjuva-nih oseb, zaposlenih v institucijah, ki delajo z osebami s posebnimi potrebami in sodelujejo z Valvasorjevo knjižnico Krško, skozi leta vidni in se izražajo na različne načine. Tako intervjuvani zaposleni navajajo, da so uporabniki s posebnimi potrebami napredovali na področju komunikacije, besednega zaklada, da so pridobili samozavest, izoblikovali boljšo samopodobo, dosegli kognitivni napredek, spremenil se je njihov odnos do branja in zdaj da berejo več, hkrati pa so aktivnejši tudi pri drugih dejavnostih. Poseben pomen imata za njih bralna značka Petra Klepca in zaključna prireditev s podelitvijo priznanj. Na zaključek se zavzeto in aktivno pripravljajo. Le člani Društva gluhih in naglušnih Posavja se za sodelovanje v omenjeni bralni znački še niso odločili, niti ne kažejo za to posebnega interesa. Razlogov je več, predvsem so problematični komunikacija, okrnjen besedni zaklad in odpor do branja leposlovja. Bralna značka za uporabnike s posebnimi potrebami v smislu, kot jo izvajajo v Valvasorjevi knjižnici Krško, se jim zdi neprimerna in otročja. Vendar pa je projekt »Živim in se veselim s knjižnico« le en del, s katerim knjižnica poskrbi za uporabnike s posebnimi potrebami. Knjižnica mora poskrbeti tudi za tiste uporabnike s posebnimi potrebami, ki niso vključeni v nobeno od institucij, ki sodeluje s knjižnico. Prvotni oviri sta fizični dostop in urejenost knjižnice. Z izjemo mladinskega oddelka so prostori knjižnice neprimerni za dostop določenih skupin uporabnikov s posebnimi potrebami (npr. gibalno oviranih, slepih in slabovidnih ...). Rezultati raziskave so tako pokazali, da knjižnico od 116 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško skupin uporabnikov s posebnimi potrebami najpogosteje obiskujejo brezposelni, ekonomsko prikrajšani in upokojenci, to pa so skupine, ki potrebujejo več pozornosti, vendar sklepamo, da nimajo nujno fizičnih oviranosti, zaradi katerih bi bil dostop do knjižnice zanje otežen. Anketiranci (uporabniki s posebnimi potrebami) sicer vedo za delovanje knjižnice in jo tudi bolj ali manj obiskujejo vsaj skupinsko, ne vemo pa, kakšna je celotna slika in ali vsi potencialni uporabniki s posebnimi potrebami sploh vedo za delovanje knjižnice. V Valvasorjevi knjižnici Krško se trudijo zagotavljati gradivo za različne skupine uporabnikov s posebnimi potrebami, a se ob tem srečujejo z različnimi težavami, ena od teh je slaba knjižna produkcija na tem področju. 5.2 Izzivi in možnosti za izboljšanje na področjju dela z uporabniki s posebnimi potrebami za Valvasorjevo knjižnico Krško Prvi in najpomembnejši izziv za Valvasorjevo knjižnico Krško je zagotovo primerna ureditev prostorov in fizični dostop do knjižnične zgradbe za uporabnike s posebnimi potrebami. Rezultati intervjuja z direktorico knjižnice kažejo na to, da bodo z novo zgradbo, ki se obeta, prišle tudi nove možnosti za boljšo vključitev uporabnikov s posebnimi potrebami in možnosti za odpravljanje trenutnih pomanjkljivosti. Željo po omogočenem dostopu so izrazili tako uporabniki s posebnimi potrebami, vključeni v raziskavo, kot tudi zaposleni v institucijah, ki sodelujejo s knjižnico. Izkazalo se je, da bi želeli večkrat priti na organizirane obiske, sklepamo pa, da bi se s tem povečala članstvo in obisk tudi med drugimi osebami s posebnimi potrebami. Poudariti je treba tudi, da za trenutno stanje nista kriva le dostop do knjižnice in ureditev prostorov, ampak tudi težave, ki jih imajo institucije pri zagotavljanju spremstva in pri logistiki. Knjižnica je namreč precej oddaljena od nekaterih instituciji, s katerimi sodeluje. Z novo knjižnično zgradbo, ki bi bila primerno urejena za uporabnike s posebnimi potrebami, bi lahko začeli izvajati tudi nove storitve in povezovanja z institucijami, skupaj z njimi bi nato morali poiskati skupne rešitve pri reševanju logističnih težav. Prav tako bo v novih prostorih možnost za izboljšanje knjižnične zbirke za uporabnike s posebnimi potrebami in izpostavljanje gradiva. Vsekakor je vredno razmisliti, ali je smiselno vključevati člane DGN Posavja v obstoječo bralno značko Petra Klepca ali bi bil za njih morda primernejši kak nov, drugačen način, da bi jih spodbudili k uporabi knjižničnih storitev in na splošno k pogostejšemu branju. Njihovo pozornost bi morda lahko pritegnili z literaturo, ki so jo že sprejeli (poljudnoznanstveno, priročniki), in nato nadaljevali z leposlovjem. Dobro bi bilo tudi, da bi vsaj vsaj eden od zaposlenih v knjižnici znal slovenski znakovni jezik. Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 117 Anja Šalamon, Polona Vilar Rezultati ankete med zaposlenimi v Valvasorjevi knjižnici Krško kažejo, da bi v knjižnici največ pozornosti potrebovale osebe, ki ne morejo zapustiti doma in zato spadajo pod posebne ciljne skupine. To bi lahko izboljšali z večjo promocijo storitve gradivo na dom. Glede na to, da se zaposleni pogosto srečujejo z brezposelnimi in socialno- ekonomsko prikrajšanim, bi bilo vredno razmisliti, kakšne storitve bi lahko ponovno uvedli za njih. Dobra poteza je, da knjižnica nudi tem uporabnikom brezplačno članarino, vendar pa to ne pomaga neposredno pri rešitvi njihovega položaja. Predvsem brezposelnim bi lahko pomagali pri izboljšanju možnosti za zaposlitev, morda po zgledu Borze dela v Mestni knjižnici Ljubljana. Romi so v občini Krško prisotna etnična skupina in so tudi uporabniki Valvasorjeve knjižnice Krško. Intervjuja z direktorico Valvasorjeve knjižnice Krško in z zaposleno, ki se ukvarja s področjem dela z uporabniki s posebnimi potrebami, sta pokazala, da delo z njimi zaradi njihove kulture in navad predstavlja izziv. Priložnosti za vključevanje skupin uporabnikov s posebnimi potrebami in je še veliko, vendar je za vse to potreben tudi ustrezno usposobljen in dovolj številčen kader z interesi za nenehno izpopolnjevanje. Valvasorjeva knjižnica Krško kaže naravnanost k vključevanju uporabnikov s posebnimi potrebami in se trudi preseči svoje omejitve na tem področju. 6 Zaključki Rezultati raziskave kažejo, da je Valvasorjeva knjižnica Krško uspešno povezana z ustanovami, ki združujejo osebe s posebnimi potrebami v svojem okolju preko projekta »Živim in se veselim s knjižnico«. Povezava je dragocena za vse, tako za institucije, knjižnico in predvsem uporabnike s posebnimi potrebami, ki so skozi leta po mnenju intervjuvanih zaposlenih v institucijah, ki združujejo uporabnike s posebnimi potrebami, in mnenju knjižničarke, ki se ukvarja z delom z uporabniki s posebnimi potrebami, razvili pozitiven odnos do knjig in branja, hkrati pa napredovali na različnih področjih v vsakodnevnem življenju. Ob graditvi nove knjižnice bi bilo priporočljivo, da bi imela primeren dostop in postavitev gradiva za uporabnike s posebnimi potrebami, hkrati pa tudi primerno zbirko gradiva za tovrstne uporabnike. Izzivi ostajajo, saj je na področju dela z uporabniki s posebnimi potrebami in posebnimi ciljnimi skupinami možnosti za izboljšave zelo veliko. Če bodo knjižnice spodbujale in podpirale delo z uporabniki s posebnimi potrebami ter motivirale in izobraževale zaposlene za delo z uporabniki s posebnimi potrebami, smo kot družba na dobri poti, da dosežemo cilj: omogočiti jim čim bolj samostojno, enakopravno in običajno življenje v skupnosti, katere del so. 118 Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 Pregled in predstavitev dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško Navedeni viri Amon, A. (2012). Valvasorjeva knjižnica Krško. V Dajem ti roko - v pomoč: zbornik ob 50-le-tnici delovanja Društva gluhih in naglušnih Posavja Krško: 1962-2012 (str. 51-53). Krško: Društvo gluhih in naglušnih Posavja. Amon, A. (2013). Živim in se veselim s knjižnico: projekt sodelovanja z uporabniki s posebnimi potrebami. V Tudi mi beremo: različni bralci z različnimi potrebami: zbornik Bralnega društva Slovenije ob 10. strokovnem posvetovanju v Ljubljani. Del 2 (str. 20-26). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Amon, A. in Medic, M. (2000). Uporabniki s posebnimi potrebami v splošnih knjižnicah Dolenjske in Posavja. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. IFLA/UNESCO public library manifesto 1994. (2016). Haag: IFLA. Pridobljeno 6. 7. 2017 s spletne strani: http://www.ifla.org/publications/iflaunesco-public-library-manifesto-1994 Library services to people with special needs section. (2015). Haag: IFLA. Pridobljeno 25. 11. 2016 s spletne strani: http://www.ifla.org/lsn Retelj, R. (2018, 10. maj). V tem šolskem letu 38 prejemnikov bralne značke Peter Klepec. Posavski obzornik. Pridobljeno 27. 6. 2018 s spletne strani: http://www.posavskiobzornik. si/panorama/v-tem-solskem-letu-38-prejemnikov-bralne-znacke-peter-klepec Starman, A. B., Južnič, P. in Žagar, D. (2011). Pomen izobraževanja in usposabljanja bibliotekarjev za delo z uporabniki s posebnimi potrebami. Knjižnica, 55(2-3), 63-86. Šalamon, A. (2017). Pregled dela z uporabniki s posebnimi potrebami v Valvasorjevi knjižnici Krško in odzivnost skozi leta. Magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Anja Šalamon Osnovna šola Brežice, Levstikova ulica 18, 8250 Brežice e-pošta: anja366@gmail.com dr. Polona Vilar Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana e-pošta: polona.vilar@ff.uni-lj.si Knjižnica, 2018, 62(3), 97-119 119 Skrb za zdravje in varnost zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana: priprava predloga načrta promocije zdravja Care for the health and safety of the employees at the Ljubljana City Library: preparation of a health promotion plan proposal Suzana Štrempfelj Oddano: 13. 4. 2018 - Sprejeto: 4. 7. 2018 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 331.47:027.022(497.4Ljubljana) Izvleček Skrb za zdravje in varnost pri delu sta ključna elementa pri zagotavljanju bolj zdravega, produktivnega in daljšega poklicnega življenja. Delo in delovno okolje neposredno vplivata na zdravje, saj ljudje veliko časa preživimo na delovnem mestu, zato je obvladovanje psihosocialnih tveganj in stresa v delovnem okolju ter zagotovitev zdravja in varnosti pri delu pomemben dejavnik, katerega mora delodajalec tudi zakonsko upoštevati. Namen prispevka je ugotoviti, ali Mestna knjižnica Ljubljana oziroma njeno vodstvo skrbi za zdravje in varnost svojih zaposlenih, katere aktivnosti že izvaja in kaj še lahko stori za izboljšanje stanja na tem področju. Pregled stanja je bil izveden na osnovi teoretičnih izhodišč in preučitve dejanskih aktivnosti, ki se že izvajajo v okviru skrbi za zdravje zaposlenih. Prispevek je sestavljen iz treh delov. V prvem delu je izvedena analiza aktivnosti, ki se že izvajajo v Mestni knjižnici. V drugem delu prispevka je pripravljen predlog načrta promocije zdravja, katerega namen je informiranje, ozaveščanje, motiviranje zaposlenih in vodstva k zavestnemu, dejavnemu izvajanju in sodelovanju pri aktivnostih promocije zdravja. V tretjem delu pa so podani primeri dobrih praks oziroma predlogi aktivnosti za izboljšanje promocije zdravja. Iz prispevka je razvidno, da se v Mestni knjižnici Ljubljana poleg zakonsko določenih aktivnosti že izvaja tudi vrsta drugih aktivnosti za izboljšanje promocije zdravja zaposlenih. Veliko je že storjenega, še vedno pa ostaja veliko prostora za nove predloge, katerih uvedba bi pripomogla k izboljšanju, izpopolnjevanju in večanju zdravja ter varnosti zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana. Ključne besede: skrb za zdravje, zdravje pri delu, promocija zdravja, dejavnosti promocije zdravja, splošne knjižnice 121 Suzana Štrempfelj Abstract Care for health and safety at work is a key element for ensuring a healthier, more productive and longer working life. As workers, we spend a fair amount of time at workplace, which means that our work and working environment have a direct impact on our health. Coping with psychosocial risks and stress, and health and safety at work are therefore important factors, which the employer is also legally bound to ensure. The main purpose of the contribution is to determine whether the Ljubljana City Library and its management are taking action to ensure health and safety of the employees, which activities are already being implemented and what more could be done to improve the situation in this area. The overview is based on theoretical background and the examination of activities, which are already being implemented in the context of the employee health care. The contribution consists of three parts. The first part entails the analysis of activities that were already being implemented at the Ljubljana City Library. The second part consists of a proposal for a health promotion plan, the aim of which is to inform and raise awareness, as well as to motivate employees and management to consciously and actively implement and participate in health promotion activities. The third part comprises examples of good practices and proposals for activities to improve health promotion. It is evident that in the Ljubljana City Library many other activities, besides those that are legally required, are implemented to improve the promotion of their employees' health. Much has already been done but there is still plenty of space for the proposed activities, which would help improve the health and increase the safety of the employees at the Ljubljana City Library. Keywords: health care, health at work, health promotion, health promotion activities, public libraries 1 Uvod Delovne organizacije so odvisne od svojih zaposlenih, pa tudi zaposleni so odvisni od svojih delovnih organizacij. Današnji hiter tempo življenja, z vedno novimi spremembami, novimi tehnologijami in prilagajanjem konkurenci in trgu, je stresen in zahteva od zaposlenih in delodajalcev veliko strokovnega, psihičnega in fizičnega prilagajanja in udejstvovanja. Potreba po skrbi za zdravje zaposlenih se povečuje, saj številne raziskave kažejo, da so zdravi in zadovoljni zaposleni eden glavnih temeljev uspešnosti organizacije (Štandeker, 2017, str. 16). Delodajalci, ki vlagajo v zdravje zaposlenih, posredno vplivajo na uspešnost podjetja, višino stroškov zaradi bolniških odsotnosti in poškodb pri delu, povečuje se motiviranost, pripadnost in zadovoljstvo zaposlenih (Stergar in Urdih Lazar, 2012, str. 17). V prispevku je na osnovi teoretičnih izhodišč opredeljeno zdravje, njegovo dojemanje in pojmovanje. Podani so teoretična opredelitev in pričakovani pozitivni učinki promocije zdravja na delovnem mestu. V nadaljevanju je predstavljen pregled stanja v Mestni knjižnici Ljubljana, ki zajema predstavitev knjižnice, 122 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana predstavitev strukture zaposlenih po starosti in spolu, opis delovnih mest in okoliščin dela v knjižnici, opredelitev potencialnih dejavnikov za razvoj zdravju škodljivih tveganj in popis aktivnosti promocije zdravja, ki se že izvajajo v knjižnici. Na osnovi teoretičnih izhodišč in preučitve stanja je pripravljen predlog načrta promocije zdravja. Cilj tega predloga je sistematično ozaveščanje zaposlenih o ci-ljanih aktivnostih, ki se že izvajajo v knjižnici z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Načrt promocije zdravja bi dejavno zavezoval obe udeleženi strani, tako vodstvo, ki bi se zavezalo, da poskrbi za zagotovitev zdravih delovnih in organizacijskih razmer, kot zaposlene, ki bi se zavezali k dejavnemu sodelovanju pri izvedbi načrta. Podani pa so tudi predlogi aktivnosti oziroma primeri dobrega ravnanja za izboljšanje trenutnih aktivnosti promocije zdravja, ki se v Mestni knjižnici Ljubljana že izvajajo. 2 Promocija zdravja 2.1 Zdravj'e Dojemanje in pojmovanje zdravja se je spreminjalo skozi zgodovino. Sprva so zdravje opredeljevali kot odsotnost bolezni, v zadnjih desetletjih pa se je ta definicija dopolnila in postala širša vrednota in norma. Med sodobnimi opredelitvami zdravja je najbolj znana opredelitev Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) iz leta 1948, ki navaja: »Zdravje je stanje popolnega telesnega (fizičnega), duševnega (mentalnega) in socialnega blagostanja/ugodja in ne zgolj stanje odsotnosti bolezni ali betežnosti/nemoči.« (Constitution of WHO, 2018) Stergar in Urdih Lazar (2012, str. 30) pojasnjujeta zdravje kot »proces nenehnega vzpostavljanja ravnotežja na treh razsežnostih: duševni, telesni in socialni. Je relativno, saj odraža stopnjo, do katere se je človek v okviru dedne zasnove, fizičnega in kulturnega okolja sposoben prilagajati spreminjajočim se okoliščinam in je sposoben izvajati pomembna opravila.« Kot pravi Kaminova (2006, str. 16): »Zdravje ni le stanje, prizadevanje zanj je proces, ki se nikoli ne izčrpa. Zdravja ni nikoli dovolj, nikoli si ga ne moremo nabrati toliko, da bi nas zanj lahko nehalo skrbeti. Naložba vanj je naložba sedanjosti za varno prihodnost.« Zdravje je najpomembnejša vrednota v življenju vsakega posameznika in je bistvenega pomena za kvalitetno življenje (Evropska ..., 2018). Javno zdravstvo, zdravniki, mediji in druga industrija, od živilske, športne, kozmetične do farmacevtske, nas ves čas opozarjajo na pomen, ki ga imajo zdrav način življenja, Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 123 Suzana Štrempfelj zmerno in zdravo prehranjevanje ter vsakodnevno gibanje. Za naše zdravje pa so zelo pomembni tudi delo, delovno mesto oziroma delovno okolje. V službi preži-vimo vsaj tretjino svojega življenja, zato predstavlja primeren kraj za spodbujanje zdravega načina življenja. Zdravi in zadovoljni zaposleni, ki delajo v varnem in pozitivnem delovnem okolju, so produktivnejši, ustvarjalnejši in redkeje zbolijo, prav tako pa ostajajo zvesti organizaciji oziroma delodajalcu (Zdravje na delovnem mestu, 2018). 2.2 Zakonske določbe V Sloveniji je leta 2011 stopil v veljavo novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki v prvem odstavku prvega člena navaja, da se »s tem zakonom določajo pravice in dolžnosti delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu«. Namen zakona je zagotoviti varno in zdravo delovno okolje. Zakon delodajalcem nalaga načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. V 3. členu razberemo, da gre pri promociji zdravja za aktivnosti in ukrepe, ki jih delodajalci izvajajo z namenom ohranjanja zdravja delavcev. V 24. členu zakon zavezuje delodajalca tudi k sprejetju ukrepov, ki preprečujejo, odpravljajo in obvladujejo primere nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih. V 6. in 32. členu omenjeni zakon delodajalcem narekuje, da morajo načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu ter zanjo nameniti ustrezna finančna sredstva. Zakon dovoljuje, da delodajalci sami z internimi pravilniki določijo ukrepe v skladu s potrebami in razpoložljivimi finančnimi sredstvi. 2.3 Definicija promocije zdravja Promocija zdravja je strategija, usmerjena v aktivnosti, ki vodijo v ohranjanje in izboljšanje zdravja, kar je osnovni pogoj za normalno življenje in delo. »Vizija promocije zdravja pri delu so zdravi ljudje v zdravih organizacijah.« (Stergar in Urdih Lazar, 2012, str. 31) Stergar in Urdih Lazar (2012, str. 31) opredeljujeta promocijo zdravja kot nabor aktivnosti, s katerimi skušajo organizacije večati vire za izboljševanje zdravja in dobrega počutja delovne sile in preprečevati slabo zdravje zaposlenih (vključno z boleznimi, povezanimi z delom, nezgodami, poškodbami, poklicnimi boleznimi in stresom). Proces promocije zdravja vključuje delodajalce, zaposlene in družbo. 124 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana Petruša in Remec (2010, str. 13) opredeljujeta promocijo zdravja na delovnem mestu kot skupen trud delodajalcev, delavcev, zdravstvenih služb in družbe za izboljšanje zdravja, psihofizičnega dobrega počutja ter kakovosti življenja v delovnih okoljih. Na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu OSHA je zapisano, da »Promocijo zdravja na delovnem mestu sestavljajo sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki so namenjeni vsem delavcem in se izvajajo za vse delavce pod enakimi pogoji, z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Gre za kombinacijo sprememb fizičnega in socialnega okolja ter z zdravjem povezanega življenjskega sloga.« (Evropska ..., 2018) Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je leta 2010 oblikovala izhodišča za oblikovanje promocije zdravja pri delu (Evropska ., 2018): - Izboljšanje organizacije dela in delovnega okolja, na primer uvedba gibljivega delovnega časa, delo na domu, aktivno sodelovanje zaposlenih v procesu izboljševanja delovnega okolja. - Spodbujanje zaposlenih, da se udeležujejo zdravih dejavnosti, na primer promocija telesne dejavnosti, razgibavanje in programi telesne vadbe na delovnem mestu. - Omogočanje izbire zdravega načina življenja, na primer zdrava in pravilna prehrana. - Spodbujanje osebnostnega razvoja, na primer ponudba predavanj na temo prepoznavanja in obvladovanja stresa, delavnice za izboljšanje komunikacijskih veščin, pomoč zaposlenim pri opuščanju kajenja. 2.4 Pozitivni učinki izvajanja promocije zdravja Delovanje v varnem, zdravem in za posameznika prijaznem delovnem okolju predstavlja osnovno civilizacijsko normo poslovnega sveta. Vse več podjetij se zaveda, da boljše delovno okolje (bolj varno, bolj zdravo, bolj prijazno) predstavlja eno izmed ključnih poti do uspeha podjetja, zaposlenim pa pot do zadovoljstva in zadovoljitve potreb (Stare, 2012, str. 7). Številni primeri dobrega ravnanja kažejo, da je mogoče z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu vplivati na bolj varno, bolj zdravo, bolj prijazno delovno okolje in motiviranje zaposlenih k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Pričakovane koristi učinkov promocije zdravje je mogoče opredeliti na ravni podjetja, zaposlenega in družbe, pri tem pa je treba upoštevati, da se celoviti rezultati pokažejo v obdobju, dolgem 3-5 let. Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 125 Suzana Štrempfelj Pričakovane koristi dejavnega in skrbnega izvajanja promocije zdravja za delodajalca so (Podjed, 2016b, str. 30): - zmanjšanje stroškov, vezanih na bolezni in bolniško odsotnost (povprečno 12-36 % v 3-5 letih), - zmanjšanje bolniških odsotnosti, - zmanjšanje stroškov prezentizma, ki se definira kot prisotnost na delu kljub bolezni (zdravstveni prezentizem), kar se odraža v slabši storilnosti in učinkovitosti. Stroški prezentizma so bistveno višji od stroškov bolniških odsotnosti: ocenjujejo se kot 4- do 5-krat višji strošek od stroškov bolniške odsotnosti (Weinberg, Southerland in Cooper, 2010). - zmanjšanje delovne invalidnosti, - zmanjšanje menjav in premeščanja zaposlenih, - večja kakovost proizvodov in storitev, - povečanje motiviranosti, produktivnosti in števila inovacij, do 20 %, - visoka donosnost oziroma ekonomičnost naložb (2,5-4,8 EUR na vložen EUR v 3-5 letih), - povečanje ugleda in javne podobe podjetja ter zadovoljstvo zaposlenih in strank, - boljši odnosi med zaposlenimi. Največje pozitivne učinke uvedbe promocije zdravja pri delu lahko pričakujejo zaposleni. Urejeno in spodbudno delovno okolje omogoča zaposlenemu, da vzdržuje in krepi svoje zdravje, omogoča doseganje boljših rezultatov, lažje napreduje in se pri delu razvija. Programi promocije zdravja zaposlene spodbujajo, da prevzamejo odgovornost za lastno zdravje in da zdravje izboljšajo s pomočjo različnih dejavnosti v okviru teh programov. S programi se zaposlene spodbuja k večji telesni aktivnosti, zdravemu življenjskemu slogu (ta poleg drugega vključuje tudi prehranjevalne navade) in zmanjševanju stresa ((P)Ostanimo zdravi, 2014, str. 4). Zaposleni cenijo uvajanje sprememb v delovno okolje, ki koristijo zdravju, in skrb podjetja za njihovo zdravje. Ozaveščanje, informiranje in motiviranje zaposlenih k vzpostavitvi bolj zdravega načina lastnega delovanja tako v delovnem okolju kot zunaj njega vpliva na večanje duševnega in telesnega zadovoljstva zaposlenih, doseganje boljših delovnih rezultatov, lažje napredovanje in izboljšanje odnosa do dela ter odnosov med zaposlenimi in nadrejenimi. Pričakovani učinki promocije zdravja vplivajo na zmanjšanje potreb po storitvah zdravstvenega sistema in zmanjšanje izdatkov za javno zdravstveno službo. Zdravstvena blagajna je manj obremenjena, ker se zmanjša število bolniških 126 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana odsotnosti, znižajo se stroški zdravljenja in rehabilitacije (Stergar in Urdih Lazar, 2012, str. 12). 3 Skrb za zdravje zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana 3.1 Predstavitev Mestne knjižnice Ljubljana »Mestna knjižnica Ljubljana je knjižnica glavnega mesta, ki skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti za prebivalce Mestne občine Ljubljana in njene obiskovalce. Knjižnica tako predstavlja kulturno, informacijsko, izobraževalno, socialno in komunikacijsko stičišče posameznikov, skupin, lokalne skupnosti, kulturnih ustanov in organizacij. Svojim obiskovalcem omogoča demokratičen dostop do vseh vsebin svojih zbirk (poučnih, umetniških, razvedrilnih in drugih), tako da jim posreduje gradivo in informacije, shranjene na tradicionalnih in digitalnih nosilcih. S spodbudnim delovnim okoljem in permanentnim izobraževanjem zaposlenih zagotavlja, da ti s svojim znanjem omogočajo uresničevanje zastavljenih nalog.« (Povsod v mestu, 2016) V Mestni knjižnici Ljubljana je zaposlenih 219 delavcev, od tega 61 moških in 158 žensk (stanje na dan 1. 5. 2018). Preglednica 1: Število zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana po spolu in starosti Starost Moški Ženske Skupaj 21-30 let 1 6 7 31-40 let 16,5 32,5 49 41-50 let 10 56 66 51-60 let 23,5 52,5 76 nad 61 let 10 11 21 Skupaj 61 158 219 Mestna knjižnica Ljubljana ima izdelano izjavo o varnosti z oceno tveganja, katere namen je jasna določitev ciljev za zdravje in varnost delavcev in zavezanost delodajalca za izboljšanje učinkov varnosti in zdravja. Opravljena je analiza delovnih mest, evidentiranje nevarnosti in škodljivosti na delovnih mestih. Zaposleni so izpostavljeni naslednjim obremenitvam in škodljivostim (Izjava ..., 2012): - Ekološke obremenitve in škodljivosti: razsvetljava - dnevna in umetna; v kletnih skladiščih pojav plesni, ki lahko povzroči alergije; zaprašenost/izposta-vljenost prahu. Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 127 Suzana Štrempfelj - Fizične obremenitve: hoja po ravnem in hoja po stopnicah; občasno delo na višini/lestvi; dvig in nošenje bremen - knjige, zaboji knjig; iskanje in pospravljanje knjig - globoko sklanjanje (čepenje) ali dvigovanje nad glavo; statična in dinamična mišična obremenjenost - obremenjeni ramenski sklepi, zapestje, hrbtenica; senzorna obremenjenost - sluh in vid. - Psihične obremenitve: izmensko delo; monotono, enolično delo; močan časovni pritisk in vsiljen ritem dela: delo s strankami - možnost psihičnega, verbalnega in fizičnega napada uporabnikov na zaposlene; možnost tatvin in vandalizma uporabnikov; občutek strahu predvsem v enotah, kjer dela en sam zaposleni. 3.2 Aktivnosti, ki jih v okviru skrbi za zdravje zaposlenih že izvaja Mestna knjižnica Ljubljana Na delovnem mestu obstaja niz dejavnikov, ki neposredno vplivajo na zdravje zaposlenih, hkrati pa tudi na dejavnike zunaj delovnega mesta. Storitev v knjižnici, ne glede na to ali je to nudenje informacij ali klasična izposoja gradiva, poteka med uporabnikom knjižnice in knjižničarjem informatorjem ali izposo-jevalcem. Značilnosti dela v knjižnici (Ocena tveganja, 2012): delo je samostojno ali skupinsko, zajema nadzor in izvajanje knjižničarske dejavnosti, sestanke, delo z zunanjimi partnerji in institucijami. Delo poteka za računalnikom, nujno je znanje tujega jezika, je odgovorno in občasno stresno. Poleg dela z gradivom (vsebinsko poznavanje in tehnična obdelava) velik del dela poteka v interakciji z ljudmi, reševanju konfliktnih situacij, dela se s težavnimi uporabniki. Delo poteka večinoma sede, z občasno hojo, je tudi stoječe delo (informatorji; vzdrževalci), delo z rokami, pojavljajo se fizične obremenitve (prenašanje bremen, potiskanje bremen), sklanjanje, čepenje. Narava in okoliščine dela v knjižnici: - Evidenca izposoje: delo poteka večinoma sede ob računalniku, cca. 6 h, gibi so ponavljajoči in obremenjujoči za zgornji del hrbtenice, ramenski obroč in zapestje. - Delo na informacijah: delo poteka deloma sede ob računalniku cca. 4-6 h, deloma stoje, hode, čepe (iskanje, pospravljanje, sklanjanje pri iskanju gradiva, prenašanje gradiva itd.). - Skupne službe: delo poteka deloma sede ob računalniku, cca. 6 h, deloma stoje, hode, delo je zelo odgovorno. - Tehnična služba: delo poteka deloma sede ob računalniku, deloma stoje, hode, s pripogibanjem, fizičnimi obremenitvami, uporabo transportnih sredstev. 128 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana V knjižnici se že izvaja vrsta aktivnosti v okviru promocije zdravja, s katerimi vodstvo želi izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih, saj se zaveda, da so zdravi in zadovoljni zaposleni pogoj za večjo učinkovitost in uspešnost knjižnice. 3.2.1 Aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju organizacije dela in delovnega okolja V knjižnici se že izvajajo naslednje zakonsko določene in tudi prostovoljne/ne- obvezujoče aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju organizacije dela, delovnega okolja in vplivajo na organizacijsko kulturo in klimo: - Gibljiv delovni čas: v Pravilniku o delovnem času v Mestni knjižnici Ljubljana (2018) je v 6. členu opredeljen gibljiv delovni čas. Zapisano je, da je »premakljivi delovni čas oblika delovnega časa, pri kateri lahko zaposleni dela v dovoljenem delovnem času pred obveznim delovnim časom in po njem. Premakljivi delovni čas zaposlenim omogoča, da sami izbirajo čas prihoda na delo in odhoda z dela znotraj okvira, ki ga omejujeta obvezni in dovoljeni delovni čas. Zaposleni morajo v okviru premakljivega delovnega časa skrbeti, da dosegajo kvoto ur na mesečni ravni.« - Usposabljanje za varstvo pred požarom: redno usposabljanje zaposlenih za varno delo in varstvo pred požarom, ki se obnavlja vsaka tri leta. - Zagotavljanje obdobnih preventivnih zdravniških pregledov. - Dodatni dan dopusta zaposlenemu, ki v preteklem letu ni bil več kot tri dni bolniško odsoten. - Skrb in spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov z organiziranjem različnih družabnih in kulturnih dogodkov: vsako leto je decembra organiziran obisk gledališča in maja strokovna ekskurzija v druge slovenske knjižnice. Ob koncu leta pa so zaposleni vabljeni na novoletno druženje v okviru velike mestne družine, ki ga organizira Mestna občina Ljubljana - Ob božiču obdaritev otrok zaposlenih, vse do dopolnjenega desetega leta. - Vsako leto marca je organizirano srečanje direktorice in pomočnice direktorice z zaposlenimi v območnih enotah. Na srečanju predstavita Poročilo o delu v preteklem letu in Program dela za tekoče leto. Zaposleni imajo možnost izraziti svoje pohvale, pripombe, težave. - V območnih enotah so organizirani tedenski sestanki. Vodja območne enote poroča s seje kolegija Mestne knjižnice. Na sestankih se govori tudi o novostih pri delu, tekočem delu in aktivnostih v preteklem in naslednjem tednu. - V začetku leta potekajo redni letni razgovori, ki jih opravi vodja območne enote s svojimi zaposlenimi. - V letu 2017 je bila pod okriljem zunanjega izvajalca Biro Praxis, d. o. o., izvedena meritev organizacijske klime, ki je bila usmerjena na povezavo zadovoljstva z rezultati pri delu. Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 129 Suzana Štrempfelj 3.2.2 Aktivnosti, ki spodbujajo zaposlene k redni telesni aktivnosti Za spodbujanje, vzdrževanje in krepitev telesne dejavnosti so v knjižnici organizirane naslednje športne dejavnosti: - Organizirana vadba v prostorih knjižnice. Od oktobra do aprila poteka organizirana vadba po enotah. Vadba poteka ob 20.00 ali 20.30. Ob ponedeljkih telovadba v enoti Bežigrad in pilates v enoti Fužine; ob sredah pilates v enoti Vič in ob četrtkih joga v enoti Šiška. Ob torkih zjutraj ob 7.00 pa je organizirana jutranja joga v enoti Knjižnice Otona Župančiča. K vadbi so vabljeni vsi zaposleni iz vseh enot. - Plavanje v Tivoliju od februarja do konca junija, nakup prenosljive plavalne karte za zaposlene. - Tek na smučeh: organizirani sta dve skupini. Koriščenje kart za tek na smučeh z najeto ali lastno opremo in organiziran popoldanski ali sobotni tečaj teka na smučeh, z najeto ali lastno opremo. - Na intranetu sta v okviru varstva pri delu objavljena dva sklopa vaj: Vaje za aktiven odmor in Vaje za oči (Varstvo pri delu, 2018). 3.2.3 Aktivnosti, ki omogočajo izbiro zdravega načina življenja in prehranjevanja Zdrava prehrana in aktiven življenjski slog vplivata na boljše počutje. Aktivnosti, ki se v knjižnici že izvajajo z namenom izboljšanja zdravega načina in prehranjevanja zaposlenih: - Zakon o varnosti in zdravju pri delu iz leta 2011 (ZVZD-1) v 51. členu prepoveduje delo pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc. V Mestni knjižnici Ljubljana je sprejet Pravilnik o izvajanju notranje kontrole za ugotavljanje prisotnosti alkohola in nedovoljenih psihoaktivnih substanc pri zaposlenih v MKL-ju. Pravilnik je objavljen na interni spletni strani knjižnice. V njem je zapisano, »da se od zaposlenih pričakuje, da pred nastopom dela in na delovnem mestu ne uživajo alkohola, drog ali drugih prepovedanih psiho-aktivnih substanc« (Pravilnik o izvajanju ..., 2010). - V skladu z zakonom o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki v 39. členu prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, je v prostorih knjižnice in njeni bližnji okolici prepovedano kaditi (Zakon o ., 2017). - Vsako leto je na interni strani knjižnice objavljeno, kdaj poteka brezplačno preventivno cepljenje proti gripi. - Za pripravo obroka je v večjih knjižnicah na voljo čajna kuhinja. - V vsaki knjižnici je omogočen dostop do pitne vode. Po knjižnicah so postavljeni viri pitne vode, tako v prostorih za uporabnike kot v internih prostorih. 130 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana - 3.2.4 Aktivnosti, ki omogočajo spodbujanje osebnostnega razvoja Za uspešno opravljanje dela sta poleg sposobnosti in motiviranosti nujna tudi stalno izobraževanje in usposabljanje za delo. Aktivnosti za spodbujanje osebnostnega razvoja in izobraževanja za delo, ki so organizirana v knjižnici, so: - Organiziranje in možnost udeležbe na izobraževanjih. V preteklem letu so se izobraževali vsi zaposleni, v skupnem številu 6288 ur. Organizirana so bila izobraževanja in izpopolnjevanja naslednjih znanj: IKT-znanja; knjižničarska znanja, izobraževanja s kadrovsko-finančnega področja, pa tudi znanja za izpopolnjevanje mehkih veščin, kot so aktivno poslušanje, komunikacijske spretnosti in obvladovanje stresnih situacij. Izobraževanja so organizirana znotraj Mestne knjižnice Ljubljana, kjer deluje Učni center, ki vsako leto pripravi zanimiv in raznovrsten izbor izobraževanj. - Prijava in udeležba na zunanjih strokovnih izobraževanjih, ki jih organizirata NUK in IZUM. - Možnost udeležbe na izobraževanjih, ki so jih izvajali drugi zunanji izvajalci, in sicer Andragoški center Slovenije, Legama, openIT, Pripovedovalski variete, Združenje splošnih knjižnic. - Možnost udeležbe na različnih simpozijih, posvetovanjih in strokovnih srečanjih v Sloveniji in tujini. - Omogočen obisk sejma otroških knjig v Bologni; sejma Frankfurt po Frankfur-tu in Slovenskega knjižnega sejma. - Sprejet (november 2017) je bil koncept izobraževanja zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana na področju IKT-ja. Vzpostavljena je spletna učilnica, ki je namenjena pridobivanju novih IKT-znanj ter osveževanju že usvojenih spretnosti. Katalog znanj je sestavljen iz specifičnih znanj v MKL-ju in splošnih znanj o programski in strojni opremi. 4 Predlog načrta promocije zdravja v Mestni knjižnici Ljubljana Zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja je predpogoj za uspešno delovanje organizacije. Čeprav je promocija zdravja zakonska obveznost delodajalca, v praksi vse preveč pogosto naletimo na neresen pristop do tega resnega problema. Delodajalci se premalo zavedajo, kako pomembno je zdravje zaposlenih, in to ne le med delovnim časom, ampak tudi zunaj njega (Podjed, Bajt in Jeriček Klanšček, 2016, str. 7). Vodstvo Mestne knjižnice Ljubljana se zaveda pomena zdravja zaposlenih in izvaja vrsto aktivnosti s področja skrbi in varstva za zdravje zaposlenih. V izjavi o varnosti z oceno tveganja je vključeno tudi področje Promocije zdravja na Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 131 Suzana Štrempfelj delovnem mestu. Promocijo zdravja je knjižnica dolžna v skladu z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) načrtovati in izvajati, zagotoviti sredstva ter način spremljanja njenega izvajanja. Bolj sistematično, načrtno in dosledno izvajanje ciljanih aktivnostih in ukrepov bi knjižnica lahko dosegla s sprejetjem predloga načrta promocije zdravja na delovnem mestu. Namen in cilj priprave predloga načrta je preko ozaveščanja delodajalca in zaposlenih doseči boljše zdravje in ozavestiti pomen zdravega življenjskega sloga, zmanjšati tveganje za poškodbe in bolniško odsotnost ter povečati zdravje, zadovoljstvo in osebnostni razvoj zaposlenih. Sprejeti predlog načrta aktivnosti promocije zdravja bi lahko vplival na bolj zavestno in zavzeto delovanje vodstva, vzbudil bi zanimanje in zaupanje zaposlenih in bi tako zaposlene kot vodstvo moralno zavezoval k večji skrbi za varnost in zdravje. Dobra praksa izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu, ki jo bi v primeru sprejetega predloga načrta promocije zdravja implementirala tudi knjižnica, zajema šest korakov (Podjed idr., 2016, str. 10): - uvodne aktivnosti, - priprava na izvajanje, - analiza stanja zdravja in počutja zaposlenih, - izdelava načrta promocije zdravja, - izvajanje ukrepov, - spremljanje, evalvacija, izboljšave ter pripravo na nov krog aktivnosti promocije zdravja. V nadaljevanju je na osnovi preučitve dejanskega stanja v Mestni knjižnici in teoretičnih izhodišč pripravljen predlog načrta promocije zdravja za Mestno knjižnico Ljubljana. 4.1 Uvodne aktivnosti in priprava predloga načrta 4.1.1 Določitev odgovornosti za zdravje Pomemben vidik izvajanja promocije zdravja na delovnem mestu je zavezanost vseh udeležencev k izvajanju. Je skupek prizadevanj vodstva, zaposlenih in njihovih predstavnikov za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu, nadzor nad izvajanjem in merjenjem učinkovitosti. »Čeprav je promocija zdravja na delovnem mestu ena najbolj donosnih investicij v poslovanju podjetja, žal številni vodilni v podjetjih in organizacijah promocijo zdravja še vedno razumejo kratkoročno, kot strošek, ter ne upoštevajo 132 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnost zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana dolgoročnih in širših koristi za podjetje.« (Podjed, 2016b, str. 46) Za uspešno izvajanje promocije zdravja je pomembna zavezanost vodstva. Ključno je, da razume pomen in koristi promocije zdravja na delovnem mestu in podpira delo skupine za zdravje. Aktivnosti delovne skupine za zdravje za pridobitev podpore vodstva so srečanje in predstavitev pripravljenega načrta vodstvu in vključitev vodstvenih zaposlenih v delovno skupino za zdravje. Vodstvo tudi določi odgovorno osebo za promocijo zdravja na delovnem mestu ter zagotovi vire in sredstva. Koordinator naj bo nekdo, ki dobro pozna organizacijo dela v knjižnici, njeno strukturo, zaposlene in komunikacijo z vodstvom in zaposlenimi. Pri načrtovanju in izvajanju promocije zdravja sodelujejo vsi zaposleni oziroma njihovi sindikalni predstavniki, ki najbolje poznajo delo in težave, povezane z zdravjem, ki se pri delu pojavljajo (Stergar in Urdih Lazar, 2012, str. 17). Ključno je, da »zaposleni, predstavniki zaposlenih ter vodstvo na otok dobrega počutja veslajo v istem čolnu in v isto smer« (Podjed idr., 2016, str. 11). Vodstvo zagotovi finančna sredstva ter zavzeto izvajanje in spremljanje aktivnosti promocije zdravja ter informira zaposlene in jih motivira k sodelovanju in izvajanju aktivnosti, ki vodijo v izboljšanje zdravja in življenjskega sloga. 4.1.2 Področje veljavnosti Sprejeti predlog načrta bi veljal za celotno knjižnico, ki vključuje osrednjo knjižnico z upravo, skupnimi službami in knjižnično mrežo z območnimi enotami in njihovimi krajevnimi knjižnicami. 4.1.3 Oblikovanje delovne skupine za zdravje Vodstvo izda sklep o oblikovanju delovne skupine za zdravje, ki je odgovorna za načrtovanje in izvedbo promocije zdravja na delovnem mestu. Priporočljivo je, da so v njej posamezniki z ustreznim znanjem s področja promocije zdravja, varnosti pri delu oziroma upravljanja s človeškimi viri. Nujno je, da člani delovne skupine razumejo razliko med promocijo zdravja na delovnem mestu ter varnostjo in zdravjem pri delu. Določijo se naloge in odgovornosti posameznih članov ter časovna aktivnost delovanja in sestajanja skupine. Sodelovanje v skupini je prostovoljno, vsaj na začetku oziroma po potrebi se skupini pridruži zunanji strokovnjak. Predlaga se, da delovna skupina šteje 12 članov, v njej pa naj bi bili: - direktorica ali namestnica direktorice, Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 133 Suzana Štrempfelj - vodja kadrovske službe, - pooblaščen izvajalec medicine dela, - odgovorni strokovni delavec za zdravje in varnost pri delu, - predstavnik sindikata, - predstavnik sveta delavcev, - predstavniki zaposlenih, iz vsake območne enote, V tem koraku se o uvedbi programa promocije zdravja obvesti vse zaposlene, in sicer preko interne spletne strani knjižnice in rednih delovnih sestankov. 4.2 Analiza zdravja in počutja zaposlenih Kakovostna analiza stanja predstavlja temelj za opredelitev ključnih problemov. Z analizo se ugotavlja problematika na področju zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Namen analize je pridobitev podatkov o zdravstvenem stanju zaposlenih, obremenitvah, tveganjih ter izpostavljenosti stresorjem na delovnih mestih. Dobra analiza pomaga odkriti tista področja, na katerih lahko z ukrepi dosežemo največ (Podjed idr., 2016, str. 12). 4.2.1 Viri podatkov za analizo zdravja in dobrega počutja Praviloma bi bilo treba spremljati podatke o tem, kako zdravi so zaposleni. Vendar knjižnica teh podatkov nima, zato načrtuje spremljanje podatkov o boleznih, poškodbah, psihosocialnih obremenitvah in stresu. To so tako imenovani pokazatelji negativnega zdravja, na osnovi katerih se ugotavlja, kaj bi bilo treba storiti, da se zdravje zaposlenih izboljša, in sicer: - Spremljanje bolniške odsotnosti na podlagi bolniških listov: delovna skupina za zdravje ugotavlja pogostost, trajanje in vzroke bolniške odsotnosti (zaradi bolezni, poškodbe, nege družinskega člana) v zadnjih petih letih. - Anketa o zdravju: delovna skupina za zdravje pripravi anketni vprašalnik za zaposlene z namenom pridobitve podatkov o vrsti zdravstvenih težav; ključnih razlogih za bolniško odsotnost; vprašalnike za ocenitev psihosocialnih obremenitev; zadovoljstva zaposlenih z delom in delovnim mestom; življenjskega sloga zaposlenih in kontrolnimi listi s področja varnosti in zdravja pri delu. - Poročilo o preventivnih zdravstvenih pregledih zaposlenih, ki jih za knjižnico izda pooblaščeni izvajalec medicine dela. Iz poročila je razvidno, katere so najpogostejše zdravstvene težave, ki so bile odkrite pri obdobnih zdravstvenih pregledih in predlogi za izboljšavo zdravja zaposlenih. - Podatki o poškodbah pri delu: delovna skupina zbere podatke o številu poškodb, vrsti in analizi nastanka poškodb ter o delovnem mestu in drugih 134 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnost zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana okoliščinah nastanka poškodbe. Skrbno se analizira vsaka nezgoda posebej, določijo se vzrok in ukrepi za preprečitev. Delovna skupina za zdravje določi potek in izbor aktivnosti za pridobitev kakovostne analize o zdravju in počutju zaposlenih. Ko so analize opravljene, pripravi povzetek ključnih ugotovitev. Na podlagi ugotovitev izbere prednostno področje in pripravi načrt ukrepov za izvedbo. Delovna skupina prav tako določi pooblaščeno oziroma odgovorno osebo, ki bo imela dostop do osebnih podatkov zaposlenih. Naloga odgovorne osebe je zagotoviti ustrezne varnostne ukrepe in postopke za zavarovanje podatkov in zaščititi temeljne pravice zaposlenih glede uporabe in varstva osebnih podatkov. 4.2.2 E-OPSA - orodje za celovito podporo promociji zdravja Vodstvo knjižnice in delovna skupina za zdravje si pri pripravi ocene psihosoci-alnih tveganj lahko pomagata tudi z uporabo prosto dostopnih spletnih orodij, ki so bila že razvita. »V Sloveniji obstaja izvrstno in slovenskemu prostoru prilagojeno orodje e-OPSA, ki predstavlja najnovejšo različico orodij za ocenjevanje psihosocialnih obremenitev in celovito podporo promociji zdravja na delovnem mestu. Razvil ga je Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU in je prosto dostopen na spletni strani (e-OPSA, 2018). Orodje je prilagojeno slovenskim razmeram in preizkušeno v praksi, delodajalcem pa ponuja tudi nabor ukrepov za obvladovanje ugotovljenega tveganja. Na voljo so tudi brezplačne delavnice za delo z orodjem e-OPSA.« (Šprah, 2017, str. 52) Orodje e-OPSA meri obremenitve zaposlenih na sedemnajstih različnih področjih. Namen je opredeliti vrsto, moč in škodljive posledice psihosocialnih tveganj, ki so jim izpostavljeni zaposleni v delovnem okolju in zasebnem življenju. Orodje e-OPSA na podlagi natančne analize oblikuje tudi nabor ukrepov za obvladovanje psihosocialnih tveganj. Namenjeno je tako delodajalcem oziroma tistim, ki v podjetju skrbijo za področje spremljanja varnosti in zdravja pri delu, kot zainteresiranim posameznikom, ki jih zanima lastna ocena obremenitev na delovnem mestu (Šprah, 2017, str. 54). 4.3 Izdelava predloga načrta promocije zdravja Zaradi svojevrstnosti organizacij in zavodov je priporočljivo, da načrt promocije zdravja pripravi vsaka organizacija sama. Zato je vsak dober načrt promocije zdravja unikaten, optimalno prilagojen organizaciji in zaposlenim (Podjed in Že-ljeznov Seničar, 2016, str. 20). Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 135 Suzana Štrempfelj Načrt temelji na zaključkih iz analize zdravja ter prioritet ukrepanja. Posebna skrb je namenjena zaposlenim, njihovemu ozaveščanju, motiviranju za sodelovanje in udeležbo. Načrt je kratek, realen, merljiv, dosegljiv in jasno določa vrsto ukrepov in aktivnosti za izvedbo posameznega ukrepa (Podjed idr., 2016, str. 13). 4.3.1 Predlog načrta promocije zdravja Delovna skupina za zdravje na osnovi ugotovitev iz opravljenih analiz stanja zdravja zaposlenih pripravi načrt promocije zdravja. V tej fazi se določi konkretne cilje in postopke za doseganje teh ciljev, določi se časovni okvir, oceni morebitne stroške, pripravi nabor izvajalcev in odgovornih oseb za izvajanje načrta ter načrt vrednotenja doseženega. Načrt naj temelji na skupni zavezi vodstva in vseh zaposlenih v knjižnici. Udeležba pri aktivnostih promocije zdravja je za zaposlene prostovoljna in brezplačna. Zaposleni, ki se aktivnosti promocije zdravja ne udeležijo, ne smejo biti v manj ugodnem položaju ali kakorkoli drugače sankcionirani. Pripravljen predlog načrta promocije zdravja Mestne knjižnice Ljubljana: - Vodstvo sprejme načrt za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. Načrt je pisni dokument, ki vsebuje ciljne aktivnosti in ukrepe, s katerimi se vodstvo zavezuje k skrbi za zdravje in varnosti zaposlenih. Določi se področje veljavnosti in tudi, kdo je odgovoren za izvajanje programa. Odgovorna je delovna skupina za zdravje, ki si strokovne naloge porazdeli in določi terminski načrt sestajanja skupine. - Uvod in namen: kratka predstavitev promocije zdravja; opredelitev ciljnih aktivnosti in ukrepov za spodbujanje zdravja in dobrega počutja zaposlenih. Pregled in ocena uveljavljenih aktivnosti: zaposlene se seznani z aktivnostmi, ki jih knjižnica že zagotavlja za zdravje in glavnimi ukrepi iz načrta promocije zdravja. - Opredelitev ključnih težav na področju zdravja in dobrega počutja zaposlenih: iz pregleda rezultatov analiz se sestavi krajši povzetek ključnih ugotovitev, ki omogočajo osredotočenje na ključne težave. - Akcijski načrt: na osnovi analize zdravja se pripravi načrt izvedbenih ukrepov za izboljšanje zdravja zaposlenih. Izbira oziroma določitev ukrepa je povezana s konkretnimi cilji promocije zdravja in podrobneje opredeli ciljne aktivnosti, ki so usmerjene v politiko organizacije, delovno okolje in spremembe vedenja posameznika. Določi se ukrep; nato delovna skupina natančno opiše ukrep; kakšne so njegove koristi; terminski načrt izvedbe ukrepa; kakšen je način ugotavljanja realizacije ukrepa; kakšni so viri in orodja za merjenje ukrepa ter kakšni pričakovani stroški. 136 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnost zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana Ukrepov naj ne bo preveč in uporabi naj se ukrepe, ki so dokazano učinkoviti. V pomoč pri pripravi načrta naj služi obrazec, ki je objavljen na spletni strani Ministrstva za zdravje. PROGRAM I 4 l UKREP/AKTIVNOST 1 UKREP/AKTIVNOST 2 UKREP/AKTIVNOST 3 - * Ukrepi/ Kdo je Časovni Kazalniki Viri in Napredek/ aktivnosti odgovoren okvir spremljanja sredstva učinek 1. 2. 3. Slika 1: Obrazec za pomoč pri pripravi in izvajanju načrta/aktivnosti ukrepov promocije zdravja (Smernice ..., 2015) Preglednica 2: Primer ukrepov/aktivnosti promocije zdravja UKREP/ AKTIVNOST 1: Spodbujanje pitja vode Kaj: Spodbujanje zaposlenih k zadostnemu pitju vode Kdo je odgovoren: član delovne skupine Časovni okvir: januar-december Kazalniki spremljanja: anketa med zaposlenimi Viri in sredstva: postavitev virov pitne vode Napredek/učinek: zmanjšanje zdravstvenih obolenj UKREP/ AKTIVNOST 2: Aktivni odmor med delovnim časom Kaj: Priprava vaj in poziv k aktivnemu odmoru med delovnim časom Kdo je odgovoren: član delovne skupine Časovni okvir: januar-december Kazalniki spremljanja: anketa med zaposlenimi Viri in sredstva: / Napredek/učinek: razbremenitev mišic; sproščanje stresa UKREP/ AKTIVNOST 3: Intranetni zavihek o promociji zdravja Kaj: Vzpostavitev intranetnega zavihka o promociji zdravja Kdo je odgovoren: član delovne skupine Časovni okvir: januar-december Kazalniki spremljanja: obiskanost strani, število klikov Viri in sredstva: / Napredek/učinek: informiranje zaposlenih o promociji zdravja Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 137 Suzana Štrempfelj - Finančni načrt: vodstvo se zaveže, da bo v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi zaposlenim omogočalo izvajanje začrtanih ukrepov. Veliko ukrepov se lahko izvede brez dodatnih finančnih stroškov ali z zelo nizkimi stroški. Delovna skupina pripravi okviren načrt izračuna stroškov, ki so nujni za izvedbo posameznega ukrepa iz promocije zdravja. - Način spremljanja in vrednotenja programa je sestavni del načrtovanja programa. Spremljajo in ugotavljajo se potek izvajanja aktivnosti programa, doseganje in vrednotenje zastavljenih ciljev. Spremljajo se število zaposlenih, vključenih v posamezne aktivnosti, zadovoljstvo zaposlenih, zmanjšanje bolniških odsotnosti, znižanje števila poškodb. Po potrebi se program dopolni. 4.4 Izvajanje aktivnosti promocije zdravja »Še tako dober načrt promocije zdravja ne more dati učinkov, če ne zaživi v praksi. Ključ za uveljavljanje načrta promocije zdravja so podpora vodstva ter predstavnikov delavcev, uspešno in konstantno delo skupine za zdravje ter seveda sodelovanje zaposlenih. Redno izvajanje aktivnosti in spremljanje rezultatov omogoča tako doseganje pričakovanih rezultatov promocije zdravja kot tudi razumevanje potrebnih izboljšav in prilagoditev« (Podjed in Željeznov Seničar, 2016, str. 23). Po sprejetju načrta promocije zdravja za uspešno izvedbo programa skrbi delovna skupina za zdravje, ki spremlja, koordinira in promovira program, tako med vodstvom kot med zaposlenimi. Zaposlene je treba motivirati k aktivnemu sodelovanju v konkretnih aktivnostih promocije zdravja. Treba jih je ozavestiti, da je skrb za zdravje odgovornost vsakega posameznika, saj nihče ne more pomagati osebi, ki si ne pomaga sama. Načrtovane možnosti motiviranja zaposlenih v knjižnici: - Ozaveščanje o koristnosti ukrepov promocije zdravja, ki zaposlenim omogoča nadzor nad lastnim zdravjem in boljšo skrb zase. - Ozaveščanje o koristnosti ukrepov promocije zdravja, ki segajo tudi zunaj delovnega mesta. Redna telesna aktivnost ohranja in spodbuja zdravje, kar pomeni, da bodo zaposleni ob koncu delovnega tedna imeli manj bolečin v zapestju, vratu in hrbtenici. - Informiranje zaposlenih o škodljivosti nekaterih razvad, ki slabo vplivajo na zdravje; to so kajenje, pitje alkohola, nezdravo prehranjevanje. - Aktivno vključevanje zaposlenih v načrtovanje, uvedbo in izvedbo promocije zdravja. - Aktivnosti promocije zdravja so na voljo vsem zaposlenim, v delovnem času in v prostorih ali blizu knjižnice. - Najbolj aktivni in motivirani zaposleni so najboljša reklama ter ambasadorji aktivnosti promocije zdravja. 138 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnost zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana 4.5 Spremljanje in evalvacija programa Delovna skupina za zdravje ves čas spremlja in sproti ocenjuje uspešnost in učinkovitost načrta promocije zdravja. Vrednotenje doseženega se spremlja s pomočjo rednega spremljanja in ocenjevanja kazalnikov vrednotenja ukrepov in končne ocene učinkovitosti programa (Stergar in Urdih Lazar, 2012, str. 24). Izvedba spremljanja in ocenjevanja programa v knjižnici: - Izvede se procesna evalvacija, in sicer uspešnost kazalnikov vrednotenja pri vsakem ukrepu. Ugotovi se število sodelujočih v posameznih aktivnostih in ovrednoti kazalnike zdravstvenega stanja, npr. število zaposlenih, ki so opustili kajenje. - Opravi se programska evalvacija, in sicer ponovna analiza kazalnikov, na osnovi katerih je bila narejena analiza zdravja zaposlenih in na osnovi katerih je bil pripravljen načrt promocije zdravja. Ponovno se analizirajo poročila izvajalcev medicine dela, podatki o poškodbah pri delu, odstotek bolniških odsotnosti. - Opravi se tudi analiza stroškovne učinkovitosti, višina vloženih finančnih sredstev v izvedbo programa in o prihrankih, ki izhajajo iz zmanjšanega ab-sentizma, prezentizma in zmanjšanega števila poškodb pri delu. - Ob koncu koledarskega leta se ugotovijo tudi končna učinkovitost programa, doseganje zastavljenih ciljev in priprava morebitnih sprememb, dopolnitev in nadaljevanje programa promocije zdravja za naslednje leto. 4.6 orodje NpZdM Vodstvo knjižnice in delovna skupina za zdravje si pri pripravi načrta lahko pomagata tudi z novim brezplačnim orodjem »NpZdM« za izdelavo načrta promocije zdravja na delovnem mestu. Orodje NpZdM je nastalo v sklopu projekta ProZ-DRAV2 (ProZDRAV2, 2018), ki ga je sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Namen projekta je z ozaveščanjem, promocijo in sodobnimi interaktivnimi spletnimi orodji povečati varnost in zdravje zaposlenih. Orodje NpZdM v skladu z zahtevami zakonodaje, na podlagi vstavljenih podatkov, oblikuje program promocije zdravja na delovnem mestu. Orodje je prosto dostopno na spletni strani, izdelan načrt pa se lahko izvozi v formatu pdf, shrani ali natisne (ProZDRAV2, 2018). Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 139 Suzana Štrempfelj 5 Primeri dobre prakse promocije zdravja oziroma predlogi aktivnosti za izboljšanje promocije zdravja v Mestni knjižnici Ljubljana Na osnovi preučitve aktivnosti promocije zdravja, ki se v Mestni knjižnici že izvajajo, opisa delovnih mest in okoliščin dela v knjižnici, opredelitve potencialnih dejavnikov za razvoj zdravju škodljivih tveganj smo pripravili predlog aktivnosti, ki lahko pripomorejo k izboljšanju organizacije dela in delovnega okolja. Uvede se priprava mesečnega napovednika načrtovanih dejavnosti promocije zdravja, ki se ga v začetku meseca posreduje zaposlenim po elektronski pošti. 5.1 Aktivnosti, ki pripomorejo k izboljšanju organizacije dela in delovnega okolja - Priprava Pravilnika o ukrepih za varovanje delavcev pred nasiljem, trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegovanjem ter pred drugimi oblikami psihosoci-alnih tveganj na delovnih mestih. - Izobraževanje o ergonomskih pristopih k delu in pravilni uporabi pripomočkov za delo. - Navodila za pravilno dvigovanje bremen in druga gradiva, ki govorijo o načinih preprečitve takih obolenj. - Strokovni aktivni programi za oblikovanje timov oziroma »team building programi«. - Razmislek o delu na domu - uvedba bralne ure. Priprava nabora del, ki jih zaposleni lahko opravijo na domu, in njegovo časovno ovrednotenje. - Obdoben nakup ortopedske delovne obutve. - Ustanovitev pevskega zbora Mestne knjižnice Ljubljana. - Misel za zdravje, ki se enkrat na teden posreduje zaposlenim na njihov elektronski naslov. - Varno doma: ozaveščanje zaposlenih o pomenu uporabe zaščitnih sredstev tudi pri delu doma. 5.2 Aktivnosti, ki spodbujajo zaposlene k redni telesni aktivnosti - Nakup koles za aktiven prehod med enotami (dogovor z MOL-om o postavitvi Bicikelj postaj v neposredni bližini večjih knjižnic). - Spodbujanje gibanja vsak dan z uvajanjem aktivnih odmorov med delovnim časom. Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana - Spodbujanje kolesarjenja v službo in nazaj ter ureditev kolesarnic in parkirišč za kolesa. - Poleg dvigal prilepiti hudomušno/vzpodbudno opozorilo o zdravi uporabi stopnic. - Postavitev tiskalnika v skupni prostor, oddaljen od delovnega mesta; treba je vstati in se sprehoditi do tiskalnika. - Postavitev košev za smeti na hodnik, ne pri delovnih mizah; treba je vstati in se sprehoditi do koša za smeti. - Organizirana vadba za ohranjanje zdrave hrbtenice pod vodstvom fiziotera-pevtke. - Tečaj nordijske hoje. - Organiziranje prostovoljne kolesarske/pohodniške sekcije Mestne knjižnice Ljubljana. - Organizirano igranje bovlinga. 5.3 Aktivnosti, ki omogočajo izbiro zdravega načina življenja in prehranjevanja - Ozaveščanje zaposlenih o pomenu in zadostni količini spanja. - Ozaveščanje zaposlenih o pomenu počitka po delu in pri delu. - Sodelovanje v projektu Tradicionalni slovenski zajtrk. - Zdravje v škatlici: ozaveščanje zaposlenih o pomenu in načinih priprave zdrave malice, ki si jo pripravijo doma in prinesejo v knjižnico. - Spodbujanje pitja vode; ozaveščanje o pomenu hidracije. - Testiranje za ugotovitev dejanske biološke starosti zaposlenega, določitev ukrepov pri posamezniku za izboljšanje stanja in spremljanje napredka pri posamezniku. - Izobraževanje na temo, kako zaščitimo svoje zdravje in kako ga ohranimo. Pooblaščena izvajalka medicine dela predstavi napake, ki jih pri svojem delu počnemo, in tehnike izboljšav. - Predavanje o razlogih za nastanek in načinih obvladovanja mišično skeletnih obolenj. - Izobraževanja na temo krepitve imunskega sistema in predavanja o zdravi prehrani. - Možnost dodatnega merjenja pritiska in kontrole sladkorja v krvi v sodelovanju z lokalnim zdravstvenim domom. - Organiziranje šole hujšanja v sodelovanju z lokalnim zdravstvenim domom. - Delavnica o samopregledovanju dojk v sodelovanju z lokalnim zdravstvenim domom. - Ozaveščanje moških o najpogostejši obliki raka pri moških, to je raku na prostati. - Pogostejši okulistični pregledi. Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 141 Suzana Štrempfelj - - Ozaveščanje zaposlenih o posebnih dnevih v letu; dan zdravja (7. april), svetovni dan hrane (16. oktober), tradicionalni slovenski zajtrk (november). 5.4 Aktivnosti, ki omogočajo spodbujanje osebnostnega razvoja - Izobraževanja na temo komunikacije - usposabljanje za konstruktiven dialog in bonton. - Izobraževanja na temo komunikacije - učinkovito obvladovanje konfliktov. - Organiziranje delavnic na temo prepoznavanja stresa, stresorjev, preprečevanja in primerov dobre prakse obvladovanja stresa. - Organiziranje predavanj o prepoznavanju začetnih znakov in pristopih k obvladovanju depresije. - Organiziranje psihosocialne pomoči in objava telefonske številke za psihoso-cialno pomoč. - Organiziranje predavanja o čustveni inteligenci, čuječnosti in drugih alternativnih pristopih soočanja z vsakdanjim stresom. 6 Sklepne ugotovitve Na podlagi teoretičnih izhodišč in analize stanja skrbi za zdravje v Mestni knjižnici Ljubljana so nastale naslednje sklepne ugotovitve: - V Mestni knjižnici Ljubljana se v skladu z zakonodajo že izvajajo aktivnosti promocije zdravja. - Vodstvo Mestne knjižnice Ljubljana se zaveda, da le zdravi zaposleni s svojimi vrednotami, pričakovanji, držo in vitalnostjo zagotavljajo uspešnost in konkurenčno prednost knjižnice. - V knjižnici je organiziranih veliko aktivnosti, ki zagotavljajo varno in zdravo delo, vzpostavljen je dialog med vodstvom in zaposlenimi, organizirane so vadbe, različna izobraževanja. - Kljub že uveljavljeni skrbi za zdravje zaposlenih ostaja še veliko ukrepov in aktivnosti, s katerimi se lahko pomembno izboljša sedanje stanje. - Predlaga se uvedba pripravljenega načrta promocije zdravja na delovnem mestu. Predlagan pripravljen načrt promocije zdravja poleg obveznih, zakonsko določenih aktivnosti sistematično opredeljuje tudi aktivnosti in ukrepe, ki jih je vodstvo dolžno izvajati zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih in je obvezujoč (vsaj moralno) tako za vodstvo kot zaposlene. Predlog načrta se pripravi na osnovi analize potreb in zaznanih težav v zvezi z zdravjem zaposlenih ter vpliva na spodbujanje zdravega življenjskega 142 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana - sloga zaposlenih, zmanjšanje stresa na delovnem mestu, vpliva na izboljšanje medsebojnih odnosov in komunikacije na delovnem mestu. - Veliko aktivnosti in ukrepov je mogoče vpeljati brez dodatnih finančnih stroškov ali z majhnim finančnim vložkom. - Še veliko je treba postoriti glede obveščanja in ozaveščanja zaposlenih o tem, kaj sploh je promocija zdravja, katere aktivnosti se že izvajajo v okviru skrbi za zdravje zaposlenih, o pomenu zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Še posebej je treba razmisliti o motiviranju tistih zaposlenih, ki so »pasivni in nevidni«, torej tistih, ki »hodijo v službo« in se nikoli ne udeležijo ali aktivno sodelujejo v nudenih dejavnostih. - Promocija zdravja na delovnem mestu je za vodstvo več kot samo zakonska obveza. Treba se je tudi zavedati, da so zaposleni za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami, sami morajo aktivno prispevati k skrbi za lastno zdravje in dobro počutje. Vodstvo pa naj jim pri tem pomaga z določenimi ukrepi, ki pripomorejo k oblikovanju boljšega delovnega okolja, izboljšanju delovnih procesov in razmer na področju varstva in zdravja pri delu. 7 Zaključek Pregled večjega števila znanstvenih študij pokaže, da je vlaganje v promocijo zdravja eno najdonosnejših vlaganj. »Po podatkih evropske agencije za varnost in zdravje pri delu naj bi vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, prinašal, zaradi manjših stroškov izostajanja z dela, višje produktivnosti in drugih učinkov, donos v višini od 2,5 do 4,8 evra.« (Štandeker, 2017, str. 17) Promocija zdravja je zelo donosna, če se izvaja pravilno, strokovno in zavzeto. Čeprav je izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu uzakonjeno, je v praksi zaznati veliko težav pri izvajanju. Podjetja se promocije zdravja lotevajo nestrokovno, zaznati je površno izvajanje ukrepov in nesistematičnost pristopa, primanjkuje strokovno usposobljenega kadra in zagotavljanje finančnih sredstev (Podjed, 2016a, str. 20). Prav zato se pogosto uvede le toliko ukrepov, da se zadosti zakonskim določilom. Na drugi strani pa zaposleni oblikovanje boljšega delovnega mesta razumejo kot nalogo in dolžnost delodajalcev, sami pa dostikrat niso pripravljeni storiti ničesar za izboljšanje (Stare, 2012, str. 7). Dejstvo je, da je skrb za zdravje in dobro počutje predvsem osnovna in temeljna naloga vsakega posameznika. Vodstvo in organizacija lahko zagotavljata aktivnosti za spodbujanje zdravja, toda če zaposleni aktivnosti ne bodo upoštevali in koristili, bodo nekoristne. Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 143 Suzana Štrempfelj Dejanski namen promocije zdravja je preventiven. Usmerjen je v ozaveščanje, informiranje, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, da vzpostavijo bolj zdrav način lastnega zavedanja in delovanja v korist zdravja, tako v neposrednem delovnem okolju, kot posledično tudi zunaj delovnega okolja. V nasprotju z drugimi medicinskimi orodji je promocija zdravja usmerjena v zdravje, in ne v bolezen. Zdravje je namreč osnovni pogoj za normalno življenje in delo, promocija zdravja pa zdravje spodbuja in usposablja zaposlene, da znajo zanj sami poskrbeti in ga tudi sami izboljšati. Čeprav je bil na področju promocije zdravja v zadnjem času zaznati velik napredek, bi se na omenjenem področju dalo storiti še veliko. Skupne aktivnosti promocije zdravja, zavedanje in sodelovanje vseh udeležencev, tako države, vodstva kot zaposlenih, vodi v izboljšanje zdravja in zadovoljstva zaposlenih, kar pomeni večjo učinkovitost in konkurenčnost organizacije. Vse te aktivnosti pa je velikokrat mogoče doseči s preprostimi organizacijskimi spremembami, ki ne zahtevajo niti veliko vloženega časa niti veliko vloženih finančnih sredstev. Navedeni viri Constitution of WHO: principles [spletna stran]. (2018). Geneva: World Heallth Organization. Pridobljeno 27. 5. 2018 s spletne strani: http://www.who.int/about/mission/en/ e-OPSA: e - orodje za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma [spletna stran]. (2018). Ljubljana: Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU. Pridobljeno 27. 5. 2018 s spletne strani: http://www.opsa.si/ Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. (2018). Promocija zdravja na delovnem mestu za delavce. E-facts, (94), 1-2. Pridobljeno 21. 5. 2018 s spletne strani: https://osha. europa.eu/ sl/tools-and-publications/publications/factsheets/94 Izjava o varnosti z oceno tveganja. (2012). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 24. 5. 2018 s spletne strani: http://intranet.mklj.si/images/documents/varstvo_pri_ delu/izjava.pdf Kamin, T. (2006). Zdravje na barikadah: dileme promocije zdravja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Ocena tveganja. (2012). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 24. 5. 2018 s spletne strani: http://intranet.mklj.si/images/documents/varstvo_pri_delu/11.pdf Petruša, L. in Remec, M. (2010). V zdravju je moč: veselo na delo!: promocija zdravja in telesne dejavnosti na delovnem mestu. Koper: Zavod za zdravstveno varstvo Koper. Podjed, K. (2016a). Donosnost promocije zdravja. Ekonomska demokracija, 20(4), 19-22. Podjed, K. (2016b). Vodnik v stroške in donosnost promocije zdravja. Kranj: Inštitut za produktivnost. Pridobljeno 18. 5. 2018 s spletne strani: https://dmi.zrc-sazu.si/sites/default/ files/vodnik_v_stroske_in_donosnost_promocije_zdravja.pdf 144 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 Skrb za zdravje in varnostzaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana Podjed, K., Bajt, M. in Jeriček Klanšček, H. (2016). Promocija zdravja v žepu: priročnik za sindikalne zaupnike, člane svetov delavcev in vse, ki jih to zanima. Koper: Obalna sindikalna organizacija - KS 90. Pridobljeno 5. 3. 2018 s spletne strani: http://www.nijz.si/sites/ www.nijz.si/files/publikadje-datoteke/promocija_zdravja_v_zepu_prirocnik_za_sindi-kalne_zaupnike.pdf Podjed, K. in Željeznov Seničar, M. (2016). Priročnik dobre prakse promocije zdravja v vzgoji in izobraževanju ter socialnemu varstvu. Ljubljana: Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Pridobljeno 6. 3. 2018 s spletne strani: http://www.konfederacija-sjs.si/p_szz/ media/prirocnikpromocijazdravjaeobjava.pdf (P)Ostanimo zdravi: z dobro načrtovano promocijo zdravja na delovnem mestu do zdravih in zadovoljnih zaposlenih. (2014). Ljubljana: Izobraževalno raziskovalni inštitut. Pridobljeno 26. 5. 2018 s spletne strani: http://www.iri-lj.si/images/dokumenti/kronebo-delodajal-ci-2014.pdf Povsod v mestu: strateški načrt Mestne knjižnice Ljubljana za obdobje 2017-2021. (2016). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 7. 6. 2018 s spletne strani: https://www. mklj.si/images/dokumenti/splosno/o_nas/informacije_javnega_znacaja/Strateski_nacrt_ MKL_2017-2021.pdf Pravilnik o delovnem času v Mestni knjižnici Ljubljana. (2018). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 12. 3. 2018 s spletne strani: http://intranet.mklj.si/images/docu-ments/dokumentacija/interni_pravilniki/pravilnik%20o%20delovnem%20casu%20mkl. pdf Pravilnik o izvajanju notranje kontrole za ugotavljanje prisotnosti alkohola in nedovoljenih psihoaktivnih substanc pri zaposlenih v Mestni knjižnici Ljubljana. (2010). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 24. 5. 2018 s spletne strani: http://intranet.mklj. si/images/documents/dokumentacija/interni_pravilniki/Pravilnik%20o%20ugotavlja-nju%20alkoholiziranosti.pdf ProZDRAV2. (2018). Ljubljana: Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ. Pridobljeno 15. 3. 2018 s spletne strani: http://npzdm.prozdrav2.si/ Smernice za promocijo zdravja na delovnem mestu (verzija 1.0). (2015). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Direktorat za javno zdravje. Pridobljeno 26. 5. 2018 s spletne strani: http:// www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/zdr_na_del_me-stu/Smernice_promocija_zdravja_na_delovnem_mestu-marec_2015_25012017.pdf Stare, J. (2012). Boljše delovno okolje za boljše sodelovanje: priročnik. Ljubljana: Fakulteta za upravo. Stergar, E. in Urdih Lazar, T. (2012). Zdravi delavci v zdravih organizacijah: priročnik za promocijo zdravja pri delu v mikropodjetjih. Ljubljana: Univerzitetni klinični center. Klinični inštitut za medicino dela in športa. Šprah, L. (2017). Slovenska orodja za presojo psihosocialnih tveganj in obvladovanje stresa. HR&M, 3(10), 52-56. Štandeker, K. (2017). Kako dobro v Sloveniji skrbimo za zdravje zaposlenih?. HR&M, 3(10), 16-18. Varstvo pri delu [interni dokument]. (2018). Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 12. 3. 2018 s spletne strani: http://intranet.mklj.si/index.php/varstvo-pri-delu Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 145 Suzana Štrempfelj - Weinberg, A., Southerland, J. V. in Cooper, C. L. (2010). Organizational stress management: a strategic approach. London: Palgrave Macmilan. Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTI). (2017). Uradni list RS, št. 9. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). (2011). Uradni list RS, št. 43. Zdravje na delovnem mestu [spletna stran]. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Pridobljeno 10. 3. 2018 s spletne strani: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prio-ritete/javno_zdravje/zdravje_na_delovnem_mestu/ Suzana Štrempfelj Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, 1000 Ljubljana e-pošta: suzana.strempfelj@mklj.si 146 Knjižnica, 2018, 62(3), 121-146 ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Slovenian library association Upravni odbor Kalanovega sklada pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije razpisuje na osnovi veljavnega pravilnika Kalanovega sklada Natečaj za nagrade Kalanovega sklada 1) Za nagrade Kalanovega sklada lahko kandidirajo v obdobju med 15. 7. 2017 in 15. 7. 2019 objavljena dela: • Samostojna strokovna ali znanstvena dela in prispevki na temo 'Vizija in ideje za knjižnice prihodnosti': Sodobni svet se hitro spreminja. Družbene, ekonomske, tehnološke, demografske, podnebne, migracijske in še kakšne spremembe, vsakodnevno v majhnih odmerkih in z majhnimi koraki, občasno pa z močjo in katastrofalno, vplivajo na naša življenja. Ozaveščajo nas, da so vrednote in prioritete v življenju lahko tudi drugačne od trenutno prevladujočih. Sodelovanje, povezovanje, širjenje in deljenje znanja z drugimi, spoštovanje drugačnosti in različnosti, empatija, pomoč, skrb za sočloveka in okolje, odzivnost, ustvarjalnost, inovativnost, drznost ... so lastnosti, ki izpodrivajo tekmovalnost, potrošništvo, egocentrizem, individualizem ... Od nas zahtevajo proaktivno delovanje in iskanje novih poti, na ta način nastali produkti in storitve pa imajo na novo osmišljen družbeni vpliv. Družbeno odgovorno, sodelovalno, trajnostno, angažirano in kritično knjižničarstvo so koncepti oziroma usmeritve, ki že sami po sebi intuitivno spodbujajo napredek, premišljeni in načrtovani pa krepijo in plemenitijo posameznika in skupnost, še več - imajo lahko pomemben družbeni vpliv. Prepletajo se, lahko so med seboj skladni, dopolnjujoči, vsekakor pa zastavljajo drugačno - proaktivno knjižničarstvo. Knjižničarstvo nove generacije. • Druga samostojna strokovna ali znanstvena dela in prispevki, ki so bili objavljeni v slovenskem ali tujem strokovnem oziroma znanstvenem tisku. Prednost bodo imela dela, ki bodo obravnavala temi: - uporabniška izkušnja - metoda načrtovanja storitev po meri uporabnika, - odprti dostop v kontekstu upravljanja s knjižničnimi zbirkami. 2) Strokovna in znanstvena dela, objavljena v Sloveniji ali v tujini, ki kandidirajo za nagrado Kalanovega sklada, lahko Upravnemu odboru Kalanovega sklada 149 Natečaj za nagrade Kalanovega sklada predložijo posamezna bibliotekarska društva, njihovi člani ali člani Upravnega ali Strokovnega odbora Zveze, lahko pa jih predlagajo tudi člani Upravnega odbora Kalanovega sklada sami. 3) Predlagatelj mora predložiti upravnemu odboru Kalanovega sklada predlagano strokovno ali znanstveno delo s kratko obrazložitvijo predloga. 4) Predlogi za nagrade Kalanovega sklada morajo biti predloženi upravnemu odboru Kalanovega sklada najkasneje do 1. 8. 2019. 5) Predloge za nagrade morajo predlagatelji predložiti pisno na naslov: Kalanov sklad Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Turjaška 1, 1000 Ljubljana Upravni odbor Kalanovega sklada si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, če predložena dela po njegovi presoji ne ustrezajo razpisanim pogojem. Upravni odbor Kalanovega sklada za mag. Dunja Legat 150 Knjižnica, 2018 , 62(3), 149-150 SPONZORJI sponsors Zlati sponzor EBSCO — knjižnični pomočnik do uspeha Delo vsakega knjižničarja in bibliotekarja je pomembno. EBSCO pomaga pri optimizaciji vašega dela s svojimi produkti in servisi, ki zadovoljujejo potrebe uporabnikov knjižnic. • EBSCO Discovery Service" • knjige in elektronske knjige • zbirke podatkov z vsebinami v celotnem besedilu in z arhivi (Full Text Databases in Archives) • revije, elektronske revije/elektronske zbirke • predmetna kazala (Subject Indexes) • priljubljene revije v digitalni obliki preko Flipster-ja Z vami delimo željo po uspehu. Dosezimo uspeh skupaj. EBSCO www.ebsco.com Zlati sponzor Accurate, Objective, Complete. The Web of Science provides the most comprehensive view of research and powers the tools driving discovery, assessment, and access. Web of Science C Clarivate Trust the difference Analytics Srebrni sponzor OED Oxford English Dictionary The definitive record of the English language This year sees the 90th anniversary of the publication of the completed First Edition of the Oxford English Dictionary. Visit the OED Online and celebrate with us: public.oed.com/oed90 For more information, contact us library.marketing@oup.com OXFORD UNIVERSITY PRESS Bronasti sponzor What?! You don't have access to Emerald case studies in your library? For further information visit emeraldgrouppublishing.com /products/case_studies For subscription information contact Wendy Knox wknoxtaemeraldgroup.com tenzor Napredne rešitve z dodano vrednostjo za knjižnice RFID oprema Štetje obiskovalcev Integracija s Cobiss2 / Cobiss3 / Sip2 / LDAP tenz»r www.tenzor.si Drugi sponzorji Generalni pokrovitelj REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO NAVODILA AVTORJEM guidelines for authors Navodila za prispevke v slovenščini 1 Temeljne usmeritve Revija objavlja znanstvene in strokovne prispevke v slovenskem ali angleškem jeziku, izjemoma pa tudi znanstvene prispevke v drugih jezikih (nemškem, francoskem, italijanskem, hrvaškem jeziku itd.). Druge prispevke, kot so krajši članki, ocene, poročila z znanstvenih in strokovnih posvetovanj, objave dokumentov, obvestil, razpisov Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS), njenih strokovnih teles ali področnih društev itd., pa objavlja le v slovenskem jeziku. Prispevke avtor/ji odda/jo v elektronski obliki na e-poštni naslov uredništva revije: revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si. Vsak prispevek mora vsebovati kontaktne podatke avtorja/jev ter naziv in poštni naslov ustanove, kjer je/so zaposlen/i. Avtor/ji oddanega prispevka zagotavlja/jo, da je vsak prispevek izvirno delo, ki še ni bilo objavljeno oziroma ni v postopku za objavo v drugi publikaciji. Prav tako zagotavlja/jo, da so prispevki v celoti strokovno in znanstveno korektni. V primeru objave vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju/em objavljenega prispevka, materialne avtorske pravice pa avtor/ji za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse medije neizključno, časovno in prostorsko neomejeno prenese/jo na izdajatelja revije, tj. Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. V ta namen avtor/ji podpiše/jo Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica,1 ki ga v tiskani obliki pošlje/jo na naslov uredništva revije (Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana) ali v skenirani obliki po e-pošti na naslov revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si. Če ima revija zagotovljena sredstva za izplačilo avtorskega honorarja, uredništvo pozove vsakega avtorja, da posreduje podatke za sklenitev avtorske pogodbe, ki je pogoj za izplačilo avtorskega honorarja. Ti podatki so: stalni naslov, številka tekočega računa, naziv in sedež banke, davčna številka in delež avtorstva za izplačilo višine honorarja. Avtor dovoljuje, da naročnik lahko uporabi osebne podatke za potrebe izvršitve izplačila in zahtevanega sporočanja podatkov o opravljenem delu po pogodbi. Višina izplačila je določena v letnem ceniku revije. Avtor/ji ob objavi prispevka dobi/jo en avtorski izvod številke. 1 Dovoljenje za objavo prispevka v reviji Knjižnica je dosegljivo na spletni strani revije: http://www. zbds-zveza.si/knjiznica/avtorji. Svetujemo tudi ogled predloge za pripravo prispevka. 159 Avtor/ji je/so dolžan/ni poskrbeti za jezikovno korektnost prispevkov (predvsem za terminologijo). Za lekturo ter jezikovni pregled prispevkov in prevodov poskrbi uredništvo. Znanstveni prispevki so recenzirani. Glede na recenzent-sko mnenje lahko uredništvo povabi avtorja/e, da prispevek ustrezno popravi/ jo oziroma dopolni/jo. Uredništvo si pridržuje pravico do zavrnitve vsebinsko neustreznih objav ter prispevkov z negativno recenzijo. Recenzent določi tudi tipologijo prispevka (predlaga/jo jo lahko tudi avtor/ji). Uredništvo prispelega gradiva ne vrača. 2 Tehnična navodila Naslov in podnaslov naj bosta napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Besedilo naj bo napisano prvi osebi množine ali neosebno. Avtor/ji naj bo/do vedno naveden/i z imenom in priimkom. Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red navajanja. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi njegov morebitni akademski naziv. Z izvlečkom (največ 250 besed) morajo biti opremljeni vsi znanstveni in strokovni članki. Vsebujejo naj namen članka, zasnovo, metodologijo in pristop, analizo rezultatov, omejitve raziskave in uporabnost študije v praksi ter izvirnost oziroma vrednost raziskave. Prevod v angleški jezik mora ustrezati besedilu v slovenskem jeziku. Avtor/ji določi/jo do 5 (pet) ključnih besed. Prispevki lahko vsebujejo slikovno gradivo in grafične prikaze (fotografije, grafikone, zemljevide, skice, diagrame in podobno) ter preglednice (tabele), ki naj bodo oštevilčene in naslovljene z navedbami ustreznih virov (oziroma s soglasji izdajateljev). Avtorja/je prosimo, da slike čim večje ločljivosti priložijo posebej. Naslov preglednice mora biti napisan nad njo, naslov slike pa pod njo. Zahvala naj bo navedena na koncu prispevka. Poglavja in podpoglavja naj bodo številčena po standardu SIST ISO 2145 (tj. 1, 1.1, 1.1.1 itd.). Opombe naj bodo zapisane pod črto in oštevilčene z zaporednimi arabskimi številkami od začetka do konca besedila. Vsebujejo naj samo dodatno besedilo (avtorjeve komentarje), ne pa tudi bibliografskih referenc (citatov). 160 Citati naj bodo navedeni v oklepaju v besedilu prispevka po sistemu APA (tj. sistem Ameriškega psihološkega združenja). Primeri citiranja: Vprašanje družbenega statusa knjižničarjev je bilo obravnavano večkrat (Novak, 1980; Petek, 1982, 1990a, 1990b; Kovač, Benko in Mlinar, 1987; Mohorko idr., 1990). Med novejšimi študijami bi omenili študijo Urbanije (1993), zanimivo pa je tudi izhodišče, ki ga zagovarja Tomšičeva (1996, str. 4-5), ki piše: »Danes imajo knjižničarji več kompetenc.« V tujih študijah zasledimo podatke o nizkem statusu knjižničarjev (Line, 1979 cv: Mihalič, 1984). Zakonska problematika ni natančno opredeljena (Zakon, 1982), lahko pa zasledimo nekatera stališča v knjigi Osnove knjižničarstva (Banič, 1993). Podobno definira standard o kazalcih uspešnosti knjižnic (ISO 11620, 1998). Če je avtorjev več, naj bodo njihova imena ločena z vejico. Če je navedenih več virov, so ločeni s podpičjem. Podatki o citiranih virih naj bodo zapisani na koncu prispevka v poglavju Navedeni viri. PRIMERI NAVAJANJA VIROV: Knjiga Podbrežnik, I. in Bojnec, Š. (2015). Ugotavljanje kakovosti storitev v splošnih knjižnicah. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Toyne, J. in Usherwood, B. (2001). Checking the books: the value and impact of public library book reading: final report. Sheffield: University of Sheffield, Department of Information Studies, Centre for the Public Library and Information in Society. Poglavje v knjigi Grilc, U. (2007). Knjiga in razvoj: knjiga kot ena temeljnih razvojnih kategorij družbe. V A. Blatnik ... idr. (ur.), Zgubljeno v prodaji (str. 155-184). Ljubljana: UMco. Karun B. (2009). Predgovor. V P. Štoka (ur.), Smernice delovnih skupin za domoznanstvo osrednjih območnih knjižnic z analizo vprašalnika o stanju domoznanstva v slovenskih splošnih knjižnicah in UKMza leto 2007 (str. 5-7). Ljubljana: NUK. Članek v zborniku konference, simpozija ali kongresa Bon, M. (2011). Splošne knjižnice po knjižničnih območjih v letu 2010. V M. Ambrožič in D. Vovk (ur.), Knjižnica: odprt prostor za dialog in znanje: zbornik referatov (str. 171-196). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Semlič Rajh, Z. (2012). Arhivski zapisi in postopki sledenja v arhivskem informacijskem sistemu. V Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov z dopolnilnega izobraževanja (str. 541-548). Maribor: Pokrajinski arhiv. 161 Članek v reviji ali časopisu Ambrožič, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v očeh uporabnikov: študij uporabnikov Narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1-2), 95-125. Bartol, T., Budimir, G., Dekleva-Smrekar, D., Pušnik, M. in Južnič, P. (2014). Assessment of research fields in Scopus and Web of Science in the view of national research evaluation in Slovenia. Scientometrics, 98(2), 1491-1504. doi: 10.1007/s11192-013-1148-8 Kolšek, P. (2012, 4. avgust). Osebno s Slavkom Preglom: mož, ki je odpustil samega sebe. Delo, 54, str. 28. Diplomsko, magistrsko ali doktorsko delo Kunc, U. (2011). Strategija prehoda na internetni protokol IPv6. Magistrsko delo. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede. Leskovec, M. (2005). Delo, izrazna oblika, pojavna oblika: kaj uporabniki res iščejo?. Diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Elektronski viri Narodna in univerzitetna knjižnica. (2005). Digitalna knjižnica Slovenije: dLib.si [podatkovna zbirka]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: http://dlib.si Zveza bibliotekarskih društev Slovenije [spletno mesto]. (B. d.). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: http://www.zbds--zveza.si Mestna knjižnica Ljubljana. (2018). Pravilniki [spletna stran]. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Pridobljeno 29. 8. 2018 s spletne strani: https://www.mklj.si/o-nas/pravilniki Uradni dokumenti in standardi ISO 9001:2015. Slovenski standard. Sistemi vodenja kakovosti - Zahteve. (2015). Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Podatkovni portal SI-STAT: demografsko in socialno področje. (B. l.). Ljubljana: Statistični urad RS. Pridobljeno 9. 12. 2015 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/ Dem_soc/Dem_soc.asp Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73. Statistični podatki o knjižnicah. (2005). Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, Bib-SiSt online. Pridobljeno 28. 7. 2014 s spletne strani: http://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/ index.php Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). (2004). Uradni list RS, št. 86/2004, 67/2007, 94/2007-UPB1. 162 Guidelines for contributions in English 1 Aim and scope of international cooperation The aim of the international cooperation is to stimulate scientific communication on recent development in library and information science (LIS) and profession in South Eastern and Eastern European regions. The Editorial Board welcomes research articles covering various aspects of LIS. 2 General principles Papers should be submitted to the Editorial Board by e-mail revija.knjiznica@ nuk.uni-lj.si. The submitted papers should be original (scientific) contributions and should not be under consideration for publication elsewhere at the same time. In compliance with the guidelines, formal academic style and scientific article layout should be used. Authors are asked to submit the entire paper which is expected to be grammatically correct and without spelling or typing errors. According to peer reviews of submitted papers, the Editor reserves the right to decide whether a paper is acceptable for publication, and if necessary, to require changes in the content, length or writing style. If the author is not subscribed to the journal he/she will receive a copy of the journal issue upon its publication. Authors complete and sign a Permission for Publishing where they agree to transfer the economic rights to Zveza bibliotekarskih društev Slovenije (Slovenian Library Association) when and if the article is published in the journal.2 Paper version of the permission should be sent to the postal address Uredništvo Revije Knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica (Library, journal of library and information science), Turjaška 1, 1000 Ljubljana, Slovenia, or scanned on e-mail revija.knjiznica@nuk.uni-lj.si or by fax +386 1 42 57 293. 2 See http://www.zbds-zveza.si/eng/journal_library/authors. 163 3 Technical recommendations Author/s. The title is followed by author s name and surname, institutional affiliation, address and e-mail address should also be submitted. If there are more authors, the corresponding author should be indicated. Abstract. The abstract should not exceed 250 words and is expected to be structured as follows: Purpose, Methodology/approach, Results, Research limitation, Originality/Practical implications. Keywords. The author/s suggest up to 5 keywords. Paragraphs and Headings. Headings levels should reflect the organization of the paper. The headings should be numbered by SIST ISO 2145, that is 1, 1.1, 1.1.1 etc. Footnotes. It is recommended to use footnotes only for additional explanations and not for citing or reference listing. Layout of tables and figures. All tables and figures should be headed by an Arabic numeral and a title which should be placed below the figures (and graphic presentations) and above the tables. All materials should have a note of acknowledgement (reference) to the original, if they are not original works of the paper's author. Figures should be submitted in a separate file in high resolution. Acknowledgements. The name of the person and the type of help should be stated at the end of the paper. Citing. Citing should conform to APA (American Psychological Association) citation style. Citations should be placed in the text using the author-date citation system. If you cite two or more works within the same parentheses, they should be separated by a semicolon. The citing in the text should be as follows: There were several studies on information retrieval (Smith, 1980; Johnson, 1982, 1990a, 1990b; Kovač, Benko, & Mlinar, 1987; Mohorko et al., 1990). Among recent studies the one by Urbanija (1993) should be mentioned, but the opinion of Leight (1996, pp. 4-5) is even more interesting: "The modern librarians have more competencies." Moreover, there were results published in older research (Line, 1979 as cited in Mihalič, 1984). The legal question was also raised (Act, 1982) and was described in a book The basic of librarianship (Banič, 1993). It is also stated in the international standard (ISO 11620, 1998). 164 Reference list. References and resources should be listed in the alphabetical order according to the APA style. For every in-text citation there should be a full citation in the reference list and vice versa. If the author cites more than 10 information sources which are used as primary research data (annual plans and reports, statistical data etc.) they should be listed in a separate section of resources. If the work has not been published yet it is recommended to use the phrase "in press". All the authors of the paper should be listed. The examples of references: THE EXAMPLES OF REFERENCES: Authored Book: Calhoun, K. S., & Cellentani, D. (2009). Online catalogs: what users and librarians want. Dublin, Ohio: OCLC. Case, D. O. (2012). Looking for information: a survey of research on information seeking, needs, and behavior (3rd ed.). Bingley, UK: Emerald. Chapter in an Edited Book: Hinze, A., McKay, D., Vanderschantz, N., Timpany, C., & Cunningham, S. J. (2012). Book selection behavior in the physical library: implications for ebook collections. In Proceedings of the 12th ACM/IEEE-CS joint conference on digital libraries (pp. 305-314). New York: ACM. Law, D. (2009). The changing roles and identities of library and information services staff. In G. Gordon, & C. Whitchurch (Eds.), Academic and professional identities in higher education: the challenges of a diversifying workforce (pp. 185-198). New York: Routledge. Journal Article: Florjanič, M. M., & Možina, K. (2015). Graphic arts technology students' attitude towards various media of e-books in Slovenia. Knjižnica, 59(1-2), 127-144. Glânzel, W., Debackere, K., Thijs, B., & Schubert, A. (2006). A concise review on the role of author self-citations in information science, bibliometrics and science policy. Sciento-metrics, 67(2), 263-277. doi: 10.1556/Scient.67.2006.2.8 Martindale, G., Willett, P., & Jones, R. (2015). Use and perceptions of e-books in Derbyshire libraries. Library review, 64(1-2), 2-20. Retrieved 5. 12. 2015 from: http://www.emeraldin-sight.com/doi/abs/10.1108/LR-04-2014-0030?journalCode=lr Saunders, L., Kurbanoglu, S., Boustany, J., Dogan, G., Becker, P., Blumer, E., ... Todorova, T. Y. (2015). Information behaviors and information literacy skills of LIS students: an international perspective. Journal of education for library and information science, 56(Sup-plement 1), S80-S99. 165 Newspaper Article: Flood, A. (2012, 15 May). Pay us for library ebook loans, say authors. Guardian, 190. Retrieved 15. 8. 2012 from: http://www.guardian.co.uk/books/2012/may/14/pay-us-for-library-ebook-loans Graduate, MA and PhD works: Kuhlthau, C. C. (1983). The research process: case studies and interventions with high school seniors in advanced placement English classes using Kelly's theory of constructs. Doctoral dissertation. New Brunswick, NJ: Rutgers University. Electronic resource: Firment, E. (1997). Why you should fall to your knees and worship a librarian [Web log post]. Retrieved 5. 11. 2015 from: http://librarianavengers.org/worship-2 Narodna in univerzitetna knjižnica. (2005). Digitalna knjižnica Slovenije: dLib.si [Database]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. Retrieved from: http://dlib.si Zveza bibliotekarskih društev Slovenije [Web site]. (B. d.). Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Retrieved 29. 8. 2018 from: http://www.zbds-zveza.si Mestna knjižnica Ljubljana. (2018). Pravilniki [Web page]. Ljubljana: Mestna knjižnica Ljubljana. Retrieved 29. 8. 2018 from: https://www.mklj.si/o-nas/pravilniki Legal and other documents: Barišič, D., & Bobinac, I. (2015). Citatna analiza završnih radova studenata Filozofskog fakulteta u Osijeku: akademska godina 2013./2014.: pilot-projekt 2014./2015. Osijek: Filozofski fakultet. Unpublished document. German library statistics 2010. (2011). Koln: Hochschulbibliothekszentrum des Landes Nordrhein-Westfalen. Retrieved 4. 1. 2015 from: http://www.hbz-nrw.de/dokumentencent-er/produkte/dbs/aktuell/auswertungen/gesamt/dbs_gesamt_engl_10.pdf ISO 5963:1985, Documentation - Methods for examining documents, determining their subjects, and selecting indexing terms. (1985). Geneva: ISO. 166