Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 32
Ljubljana, petek, 31. avgusta 1928.
Leto III.
Posamezna številka Din 1*50
Izhaja vsak petek. Naročnina 6 Din mesečno, 15 Din četrtletno. Za inozemstvo 10 Din mesečno. Uredništvo in uprava Ljubljana, Delavski dom, Karla Marksa trg 2, dvorišče. Čekovni račun 14.577. Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. Odgovorni urednik Wankmiillcr Franc. Ljubljana, Karla Marxa trg št. 2. Tiska tiskarna »Slovenija«. Za tiskarno odgovoren: Albert Kolman v Ljubljani.
Vsak obrat, vsaka vas imej dopisnika za „ENOTNOST“.
ENOTNOST
DELAVSKO-KMEČKI LIST
Delavci, kmetje !n vsi zatirani narodi, združite sel
Mi smo bili vedno proti izjemnim zakonom.
Obstoječi redni kazenski zakoni zadostujejo, da se da zadoščenje prekršenemu redu in kaznuje ro-vanje proti zakoniti oblasti, naj izhaja to od navadnih zemljanov ali pa od voditeljev strank.
»Slovenec« štev. 192, 24. VIII. 1928.
Torej odpravite zakon o zaščiti države in nehajte preganjati delovno ljudstvo!
Za enotno fronto v boju proti režimu hegemonije, reakcije in oderuštva.
Predlog okrožnih poslancev Delavsko-knieč- j kega republikanskega bloka.
Okrožni poslanci DKRB za Hrvaško in Dalmacijo: Kamilo Hrovatin, Ivan Krndelj in Ivo Boljkas so poslali poslovnemu odboru KDK predlog za enotno fronto delavcev in kmetov v boju proti liegemonističnemu režimu, s katerim se mi, dekalisti, v Sloveniji popolnoma strinjamo in ki ga, v znak naše pripravljenosti za sodelovanje v tem boju, objavljamo našim somišljenikom v Sloveniji, kakor je bil odposlan:
Poslovnemu odboru Kmečko-demokratske koalicije
v Zagrebu.
Kmečko-demokratska koalicija je sklenila med drugim na svoji seji z dne 1. avgusta t. 1. v svoji resoluciji poziv vsem prečanskim strankam in skupinam, da naj se pridružijo njeni akciji proti hege-monističnemu režimu v boju za ravnopravnost.
Podpisani predstavitelji razrednozavednih delavcev in kmetov in Delavsko-kmečkega republikanskega bloka izjavljamo o priliki tega sklepa in poziva Kmečko-demokratske koalicije sledeče:
Razredno-bojevno delavsko gibanje in Delav-sko-kmečki republikanski blok so vodili vedno in vodijo tudi danes nepomirljiv in odločen boj proti liegemonističnemu režimu velesrbske buržuazije, proti zatiranju	narodov	in proti odiranju,
ki se vršijo nad delovnim ljudstvom v mestu in j na deželi — za svobodo, neodvisnost in ravnoprav- j nost vseh narodov in za socialno in gospodarsko j osvoboditev delavskega razreda in kmetov. V tern boju je dalo razrednobojevno delavsko-kmečko gibanje v 10 letih obstoja te države neštevilne žrtve in jih še daje. Zakon o zaščiti države, sprejet leta 1921 najbolj dokazuje, da so belgrajski oblastniki gledali v razrednobojevnem delavskem gibanju svojega najbolj nevarnega sovražnika.
Delavci in kmetje, ki se zbirajo okrog Delavsko-kmečkega republikanskega bloka pozdravljajo vsako skupino ali stranko, ki se iskreno, odkrito in dosledno pridružuje temu boju proti velesrbskemu režimu hegemonije (nadvladja), odiranja in na-silstva. DKRB ugotavlja, da je končno tudi vodstvo KDK uvidelo, da je bila njegova politika sporazuma z belgrajskimi oblastniki na napačni poti in da je vodstvo KD koalicije končno uvidelo, da se-mora povesti odločen in trd boj proti režimu. Zato, v kolikor se ima razumevati poziv seje KD koalicije z dne 1. avgusta 1928 v tem smislu energičnega boja, DKRB pozdravlja ta poziv in nagla-šuje, da je zadnji čas, da se znajdejo v enotni fronti proti režimu vse narodne, delavske, kmečke, pa tudi druge opozicionalne sile, zakaj strahoviti zločin v belgrajskem parlamentu in vse zadržanje belgrajskih oblastnikov po 20. juniju nam jasno kažejo, da so ne samo pripravljeni za ohranitev svojega, p civiliziranega. položaja dušiti st v ,krvi, temveč. da so pripravljeni iti po tej poti naprej in da se ne bodo odrekli niti najmanjšega drobca svoje oblasti in koristi, ki izvira iz te oblasti.
Na podlagi vsega tega izjavljamo podpisani v imenu delavcev in kmetov, ki se zbirajo okrog DKRB, da je DKRB pripravljal odzvati se pozivu DK koalicije, toda poudarjamo, da je skupen boj in akcija mogoča samo na podlagi jasnih in točno
formuliranih zahtev, ki bi bile obsežene v skupni platformi, na podlagi katere bi se vodil skupen boj proti hegemonističnem režimu.
Ta platforma bi morala vsebovati najstvarnej-še, najaktualnejše zahteve kmetov in delavskega razreda ter zatiranih narodov. Brez teh treh faktorjev je nemogoče voditi v resnici uspešen boj proti režimu. Zato mora dati ta platforma jasne in stvarne odgovore na vprašanja, ki se tičejo živih interesov teh treh faktorjev, t. j. delavcev, kmetov in zatiranih narodov.
Delavci in kmetje, ki se zbirajo okrog DKRB in ki zastopajo interese najširših ljudskih mas, se ne morejo zadovoljevati z nejasnimi in neodreje-nimi parolami vodstva KD koalicije o reviziji ustave in ravnopravnosti vseh državljanov. Ravno tako smatramo, da samo politična akcija vrhov političnih strank ne more nikoli uresničiti zahtev zatiranih narodov, delavcev in kmetov, temveč, da morejo izvojevati osvobojenje samo široke 'ljudske množice s svojim bojem in s svojo akcijo ter da je za to potrebno duhovno in organizatorično pripraviti ter organizirati ia osvobodilni boj delavnega ljudstva mesta in dežele.
Imajoč vse to pred očmi. Vam predlagamo podpisani predstavitelji DKRB, da se vodi skupna akcija in skupen boj za porušenje tega režima na sledeči platformi:
Razdelitev vseli veleposestev z inventarjem vred med delovne kmete brez odškodnine.
Osvoboditev revnih kmetov in delavcev od vseh davkov in doklad.
Odprava kmečkih dolgov in davkov in zbri-sanje vseh kmečkih dolgov pri oderuhih.
Dajanje brezobrestnih in cenenih posojil kmetom.
Spoštovanje osemurnega delovnika in šesturr.o delo za mlade delavce in delavce v nezdravi industriji.
Izvajanje in paboljšanje zakona o zaščiti delavcev.
Popolna državna pomoč brezposelnim delavcem.
Odprava zakona o zaščiti države in popolno pomiloščenje za politične in vojaške jetnike.
Svoboda tiska, zborovanja, organiziranja in stavk.
Boj za pravico samoopredelitve in neodvisnost hrvaškega in vseh ostalih zatiranih narodov.
Boj proti militarizmu, proti oboroževanju in proti vojni nevarnosti.
Bcj proti imperializmu — za sporazum in prijateljstvo s Sovjetsko Rusijo in za zvezo svobodnih narodov na Balkanu.
In da bi bilo mogoče organizirati v najširših ljudskih množicah boj proti velesrbskemu fašizmu in za uresničenje teh zahtev:
Takojšnje sestavljanje odborov kmečke obrambe po vseh vaseh in delavske obrambe po mestih.
PodalzrloC Vatn te predloge, pričakujemo, če je iskren in resen Vaš sklep o boju proti režimu, da boste o njih razpravljali in nam dali v najkrajšem času odgovor.
V	Zagrebu, dne 15. avg. 1928.
Za Delavsko-kmečki republikanski blok: Okrožni poslanci:
Ivo Boljkas, Kamiio Hrovatin, Ivan Krndelj.
Veini mir.“ — Imperialistična mama.
Vi
V	ponedeljek, 27. t. iti., so zunanji ministri najbolj imperialističnih držav podpisali pakt »večnega miru«. S tem paktom se vojna »proklinja« in razglaša za nedovoljeno politično sredstvo. Po irazah teli imperialistov se bodo vsi imperialistični spori obravnavali v bodočnosti potom diplomatičnih »arbitraž«, t. j. nekakih od časa do časa izvoljenih sodišč. Značilni na tem paktu sta dve stvari, ki nam takoj povesta, kaj ta pakt je in koliko je vreden.
Prva značilna stvar je, da je ta pakt sestavila in predložila Amerika, t. j. v sedanji dobi najbolj imperialistična, najbolj bojaželjna in najbolj boja potrebna velekapitalistična država. Druga še bolj značilna stvar pa je ta, da so imperialistične države izključile od tega podpisa Sovjetsko Unijo, ki je izjavila, da je pripravljena sopodpisati ta pakt.
Amerika se nahaja v velikih skrbeh za razvoj svojega kapitalizma v bližnji bodočnosti. Gotovo je, da se njen razvoj navzgor hitro zmanjšuje in da se njen notranji trg, od katerega je živela do sedaj njena industrija, nevarno zožuje. Njeno farmarstvo propada in v industriji ima že 4 milijone brezposelnih delavcev. To stanje jo sili, da posega tako kakor vsaka druga kapitalistična država, po tujih tržiščih. Vrgla se je na latinsko Srednjo Ameriko. Znan je njen pohod v Nikaraguo. Njene čete so to deželo kratkomalo brez vojne napovedi zasedle in odločajo, kdo bo predsednik v njej. Tako je zasedla tudi Panamski prekop. Mehika je v stalni nevarnosti pred amerikanskim imperializmom in pred njim trepeta vsa .lužna Amerika. Med Zedinjenimi državami in Anglijo vlada največje nasprotstvo, ki preti, da se bo spremenilo vsak trenutek v strašno krvavo vojno. Ravno zato je bila Anglija primorana zapustiti Italiji prijazno politiko in se zvezati s Francijo. In ta imperialistični, krvavi amerikanski kolos se pojavlja danes v Parizu v oblačilu nedolžnega angelja miru z oljčno vejico v roki.
Presmešno!
Ce je gospod Kellog istih misli z vsemi ostalimi evropskimi zunanjimi ministri, zakaj( ne vstopi v Društvo narodov? Toda Kellog hoče s 'tem paktom ravno razrahljati Društvo narodov, to vzajemno podporno društvo povečini evropskih imperialistov, ki stoji pod vodstvom Anglije in Francije. Pakt »večnega miru« naj bi ravno bila prva luknja v Društvu narodov, ki bi utegnila, v danem trenutku, tvoriti nekak imperialistični blok proti Zedinjenim državam. To je Kellogova priprava na novo Anglo-Amerikansko vojno in ne oljčna vejica.
VVilson nas je osleparil s svojim geslom »samoopredelitve narodov«, Kellog bi nas rad po amerikan-sko navrtal sfsvojim »večnim mirom«.
In če so ti gospodje, ki so se zbrali v ponedeljek' v Parizu, res tako navdušeni za »večni mir«, zakaj so izključili od tega pakta ruske delavce in kmete, zakaj so izključili od sopodpisa Sovjetsko Unijo? Prav gotovo za to, ker vedo, da so delavci in kmetje vedno in povsod res za večni mir med narodi in da bi Sovjetska Unija gledala gospodom imperialistom prav budno na prste! Resničnega miru se bojijo in zato se bojijo tudi kontrole edinih resničnih zastopnikov miru, t. j. sovjetskih delavcev in kmetov.
Socialisti slavijo seveda ta pakt kot »velik korak« k uresničenju socialistične mirovne ideje in pripisujejo zaslugo zanj v veliki meri sami sebi. Njihova propaganda za mir — pravijo — je prisilila imperialiste k temu paktu. Imperialisti že vedo, zakaj imajo socialiste tako radi. To so najboljši njihovi agentje pri delavskih množicah. Namesto da bi odpirali delavcem in kmetom oči in jim kazali ta imperialistični »večni mir« v pravi luči ter jim povedali, da je mogoče zagotoviti svetu večni mir samo z vojsko delavcev in kmetov proti imperializmu, proti kapitalistom, delajo navdušeno reklamo za njihove mame, za njihova separstva. p
Ljubljanska konferenca KDK.
Predstavitelji Hrvaške kmečke stranke in Demokratske stranke, ki tvorijo stebrišče Kmečko-demokratske koalicije, so pokazali v vsej svoji akciji proti režimu od začetka pa do danes toliko konfuznosti in neodločnosti, da je dr. Korošec lahko skoro v mirni pozi čakal nadaljnjega razvoja stvari. Kaj naj si misli režim o opoziciji, ki napravi tako revolucionarno gesto, kakor KDK z ustanovitvijo drugega parlamenta v državi, v drugi pre-stolici, ki pa na prvi seji tega parlamenta izjavi, da nima nobenega programa za svojo državno politiko in za svojo akcijo proti krvavemu režimu? Kaj je moglo biti bolj smešnega, bolj operetnega, kakor da je novi »parlament« na Markovem trgu v Zagrebu izjavil, da si bo sestavil svoj akcijski in svoj državni program, ko se bo ozdravil Štefan Radič in se povrnil na vodstvo KDK?! AH je bil Štefan Radič vsa moč. vsa delovna sila in vsa pamet KDK? Ali sme biti to v resni stranki ljudskih mas? Kaj niso te množice same nič? Ali naj bi bile one samo štafaža, samo komparsa enega človeka.-' Čudni nazori o ljudskih množicah!
Štefan Radič je umrl in danes izgleda v KDK v resnici tako, kakor da je odnesel on ves pro-
gram KDK s seboj v grob? Po dveh mesecih akcije KDK se še vedno izprašujemo, kaj hoče pravzaprav ta KDK? In na to vprašanje ne dobijo ljudske množice s te strani Save in Drine nobenega odgovora. Zgovorni Pribičevič, ki povsod rije samo svojo osebo v ospredje, nam govori sicer kakor stroj o »ravnopravnosti« in »svobodi« vsega »prečanskega« ali »jugoslovenskega naroda«, toda kaj hoče dati tem svojim narodom (»Jugosloveni« in »prečani« so namreč Pribičevičevi narodi, ki jih mi do sedaj v svetovni zgodovini še nismo poznali!). kako to »ravnopravnost« in to »svobodo« uresničiti, to ostaja njegova velika tajnost in sicer tako velika, da si on. kakor nam izgleda, sam ničesar o njej ne predstavlja.
Ravnopravnost? Hoče-li Pribičevič dati kmetom zemljo brez odškodnine, da bodo imeli do nje isto pravico, kakor sedaj veleposestniki? Ali jim hoče odpraviti oderuške dolgove, da bodo imeli isto pravico do mirnega življenja, kakor sedaj bogataši. Ali jim hoče odpraviti davke, da bodo imeli isto pravico, da zadrže svoje revne groše v svojem lastnem žepu, kakor jo imajo belgrajski oblastniki, ki ne plačujejo davkov? Ali iioče dati narodom
Jugoslavije lastne parlamente, kakor ga imajo Srbi? Svoboda? Ali hoče odpraviti zakon o zaščiti države, da bodo tudi delavci svobodni in enakopravni v politiki belgrajskim mogočnjakom? Ali hoče dati brezposelnim delavcem brezposelno podporo? Ali hoče dati delavcem svobodo štrajka, osemurni delavnik, ali jim hoče zavarovati starost, kakor je zavarovana belgrajskim kapitalistom? Ali hoče dati jugoslovanskim narodom samoopredelitev. da bodo tako lahko uravnavali svojo usodo, kakor Srbi v Srbiji? — O vseh teh stvareh gospod Pribičevič molči, a to je ravnopravnost in svoboda v očeh delovnega ljudstva.
In o vseh teh stvareh molči tudi ljubljanska konferenca KDK. Na njej smo samo zvedeli, da se g. Pribičevič ni strinjal niti z neznatno akcijo Hrvaške kmečke stranke, ki je protestirala pri Inter-parlamentarni uniji, ki sedaj zboruje v Berlinu, da bi smeli belgrajski oblastniki tam zastopati tudi hrvaški narod. V čem pa se Pribičevič sploh še strinja s Hrvati? On nam izgleda v tej koaliciji samo kot velik bremzar in nič drugega.
Resolucija ljubljanske konference KDK nam ne prinaša nič novega izven fraz, s katerimi je zopet zlepljena že od vsega začetka razpokana KDK. Na mesto resolucije nain govori zopet Pribičevič. Pri-
bičevič nam pripoveduje o nekih avtonomijah? Kakšne avtonomije misli g. Pribičevič? Mar dr. Koroščeve. ki se v Belgradu zamenjujejo za ministrske stolčke?
Dovolj tega. g. Pribičevič! »Ravnopravnost« za nas je lastna država za vsak narod, je republika , delavcev in kmetov, je kruh, je razdelitev zemlje brez odškodnine, je odprava zakona o zaščiti države, je za kmeta, delavca in uradnika človeka spodobno življenje, je odprava vojne nevarnosti, je konec imperializma, je konec vseh predpravic velesrbskih hegemonistov.
O tem nam je imela govoriti v svoji resoluciji KDK na ljubljanski konferenci in o bojnih sredstvih za dosego teh stvari. Potem bi se borili vsi mi ramo ob rami ž njo proti hegemonističnemu režimu.
Nejasnost je plačal Stambulijski z življenjem. Nejasnost v politiki ljudskih množic je plačal tudi Štefan Radič s svojim življenjem. Vrhovom HSS in SDS se zgodi lahko še večje zlo: ostali bodo. ako bodo nadaljevali svojo dosedanjo pot, osme-šeni generali brez kmečkih množic, ki pojdejo v enotni fronti z delavstvom v boj za delavsko-kmečko enakopravnost in za delavsko-kmečko svobodo.	d.
XIV. mednarodni mladinski teden.
Roza Luksemburg in Karl Liebknecht, dva borca proti vojni in imperializmu. Obadva sta se že pred svetovno energično borila proti vojni nevarnosti. Liebknecht je glasoval proti vojnim kreditom v Reichstagu in 1. 1915 organiziral prve demonstracije proti vojni. Voditelja in organizatorja Špartakovcev in vsega revolucionarnega pokreta sta bila osovražena ■od buržuazije. Za časa vlade socialdemokratov, Noskeja in Scheidemanna, sta
bila ponoči 15. januarja 19J9 ubita.	S
Par mesecev potem, ko so voditelji II. internacionale izdali avgusta leta 1914 načela socializma in osramotili rdeči prapor, je mladina vstala in napravila prvi poizkus za obnovitev, oziroma upo-stavo prave proletarske mladinske internacionale. Pod najtežjimi pogoji, v času, ko je na vseh frontah divjal najbesnejši boj med imperialističnimi državami, v času, ko so v vseh državah socialistični voditelji bili najvernejši zavezniki svoje buržuazije in zato sprejemali ordene in visoke položaje, se je zbralo v Curihu ob veliki noči (4. do 6. aprila) leta 1915, kljub nesoglašanju mednarodnega tajnika, 16 delegatov, ki so zastopali 10 držav.
V	dobi II. internacionale ni imela delavska mladina svojim težnjam odgovarjajoče mednarodne zveze. 11. internacionala, ki je delavske množice predvsem zbirala in organizirala, ni primerno upoštevala mladih delavcev. Mladinska organizacija se ni mogla za časa II. internacionale primerno razviti. Proletarska mladina hoče socializem udejstvovati, kar pomeni pred zavojevanjem oblasti: voditi neizprosen in dosleden boj proti kapitalističnemu družabnemu redu, uporabljati ofenzivno taktiko proti celemu organizacijskemu ustroju kapitalizma; po zavojevanju oblasti: graditi komunistično družbo, braniti revolucionarne pridobitve, kar pomeni: akcijo.
Pred vojno je vzdrževalo vez med proletarsko mladino raznih držav mednarodno tajništvo socialistične mladine na Dunaju, to je glavno mesto avstro-marksistov, oportunistov, minister-sociali-stov, katerim je bila in je še danes država nad vse. To mednarodno tajništvo je bila zgolj pisemska posredovalnica. Mladinske organizacije so. gojile šport in mladina se je zabavala. V politiko se ni smela vtikati. Naslajala se je z idiotskim antimili-tarističnim zabavljanjem, kar je dejansko pomenilo: s pacifistično socialno-patriotičnim duhom. To se je kmalu maščevalo.
Kljub temu, da vodstvo II. internacionale, mednarodno mladinsko tajništvo in birokrati strokovnih organizacij niso dovoljevali mladini vtikati se v politiko, je vendar proletarska mladina prva spoznala, da proletariat nima z buržuazijo skupnih interesov. Miadina je prva vzdignila svoj glas in ožigosala izdajstvo social-šovinistov II. internacionale. Proletarska mladina je prva, ki je obnovila vezi med proletariatom vojskujočih se držav in pozvala proletariat celega sveta na boj proti imperialistični vojni in za socialno revolucijo.
Osrednji odbor, i&oljen na konferenci v Curihu, je bil sestavljen iz švicarskih sodrugov. Delovanje osrednjega odbora je vzbudilo pozornost buržuazje. Začela je preganjati vse zavedne so-
druge in najboljši so bili vtaknjeni v zapor —_na njihovo mesto so stopali drugi. Ves čas svetovne vojne je ta mednarodna organizacija revolucionarne mladine delovala pod najtežjimi okoliščinami. Kliub najbesnejši reakciji je osrednji odbor deloval ves čas svetovne vojne. Izdajal je časopis »Jugend-internationale«, organiziral antimilitaristične in protivojne demonstracije. Vsako leto je prvi teden v septembru veljal kot mednarodni agitacijski teden proletarske mladine.
Po končani imperialistični vojni je bilo treba misliti na to, da se v močni mladinski internacionali povežejo vse organizacije, vsi sodrugi, ki za časa vojne niso šli v meščanski tabor. Spomladi leta 1919 so istočasno sodrugi iz treh držav — nevede eden za drugega — pričeli iskati vezi za reorganizacijo mladinske internacionale: sodrugi v Italiji, Švici in Nemčiji. Osrednji odbor Italijanske socialistične mladinske zveze je maja leta 1919 izdal bgnjevit programatičen apel na mlade proletarce vseh dežel, ki je napravil povsod globok vtis. Končno se je nemškim sodrugom posrečilo pripraviti in organizirati kongres, ki se je vršil od 20. do 26. novembra leta 1919 v Berlinu. Na tem kongresu revolucionarne socialistične mladine je bilo zastopanih 13 držav po 18 delegatih, ki so predstavljali 14 mladinskih zvez z 240.000 člani. Seje kongresa so se vršile tajno, vsaki dan v drugem prostoru, ob času, ko je divjala na ulicah najhujša social-republikanska reakcija proti nemškim špartakistom. Tu je bila ustanovljena internacionala komunistične mladine. Kongres je potrdil prvi teden v septembru kot mednarodni mladinski teden ter proglasil 15. januar (dan umora Karla Liebknechta in Roze Luksemburg) mednarodnim agitacijskim dnevom.
Revolucionarna proletarska mladina ima danes svojo močno internacionalo, ki ima sekcije po vseh državah na celem svetu. Revolucionarna mladina je v deset povojnih letih utrdila svojo organizacijo tako, da danes predstavlja močan in odločujoč faktor v delavskem gibanju. Proletarska mladina se v svojem boju proti kapitalizmu, militarizmu in preteči novi imperialistični vojni naslanja predvsem na mladino Sovjetske Unije, kjer mladina svobodno živi in dela na izgraditvi socialističnega družabnega reda.
Letošnji mladinski teden se vrši v času povečane vojne nevarnosti, mrzličnega oboroževanja in priprav za intervencijo proti Sovjetskim republikam delavcev in kmetov. Zato je glavna parola XIV. mladinskega tedna proletarske mladine celega sveta:
Doli z imperialistično vojno!
Mir in zveza s Sovjetsko Unijo!
Mizerni položaj proletarske mladine.
Da v Jugoslaviij vlada najhuiša socialna in politična reakcija nad delovnim ljudstvom mesta in vasi, to ve danes že vsak član te ogromne iamilije izkoriščanih proletarcev. Ampak vedno se premalo omenja delavska mladina, ki je gospodarsko in politično najbolj zatirana. Obstoječe strokovne organizacije ne posvečajo mladini nobene pažnje, ne vodijo nobenega razrednega boja za zboljšanje gospodarskega položaja mladine.
Nad močnim mladinskim pokretom, nad revolucionarno proletarsko mladino pa je buržuazija proglasila »Obznano« in zakon o zaščiti države. Zveza komunistične mladine Jugoslavije, kot edina boriteljica za pravice in zahteve delovne mladine, je že 7 let postavljena izven zakona. Sedem let se nad zavedno delavsko mladino izvaja nasilje. Mesto socialne zaščite se zapira mlade proletarce v jetnišnice skupno z žeparji, tatovi in ubijalci. Mesto strokovne izobrazbe daje vladajoči razred mladini priliko, da postane lumpenproletarska. Meščanske stranke se zavzemajo za mladino, v kolikor jim je le-ta potrebna za štafažo pri šovinističnih paradah. Z o-pojevanjem in uniformami si podreja buržua-zija mladino v »Sokolu«, »Orlu« in drugih društvih, da jo odtuji od zavednih sotrpinov v tovarni in jo naredi gluho za razredni boj.
Na gospodarskem polju ni nič boljše. Napredujoča kapitalistična racionalizacija, ki pomeni (za celokupni proletariat manjše plače, daljši delovni čas, brezposelnost, še bolj zasužnjuje mladino. Vsled popolnejše mehanizacije je število mladoletnih zaposlenih v industriji
vedno večje. Na mesto starejšega delavca st-opa mladina — seveda z manjšo plačo. Na mesto nekvalificiranega delavca se postavlja vajenec, ki mora opravljati posle kuharice, pometača dvorišča in sluge — seveda navadno brezplačno. Zakon o zaščiti delav^ cev za mladino stvarno ne obstoji. Trgovine, brivski lokali, v obrtništvu, kavarne iti gostilne delajo po 9, pa tudi 12 ur. Povsod je mladina, ki mora garati več kot 8 ur. Nočno delo v pekarnah ni odpravljeno, a mnogo je mojstrov, ki sploh samo z vajenci delajo. Jasno je, da pri tako dolgem delovnem času in napornem delu mladina ni in ne more biti telesno zdrava. Že v zgodnji mladosti je večina delavske mladine zastrupljena s tuberkulozo, ostane bolehna in telesno nerazvita.
V	pogledu plač je zopet mladina zapostavljena. Večina v industriji zaposlene mladine ne dobiva niti 100 Din tedenske plače. Vajenci v industriji ne zaslužijo niti toliko, da bi si kupili šolske potrebščine in tako zelo potrebne knjige za nadaljno strokovno izobrazbo. Vajenci v obrti pa po starem običaju sploh ne dobivajo plač, temveč morajo starši še za učenje plačati.
. Marsikak starejši sodrug si bo mislil, pa to so znane stvari, ali pa, da ni tako hudo. Vsak, ki hoče videti, kako se mladina izkorišča, naj gre v rudarske revirje, v tovarne stekla, pekarne, kovinarsko in tekstilno industrijo. Od 7500 zaposlenih kovinarjev v Sloveniji je 3500 mladoletnih, katerih povprečna plača je 2 Din na uro.
Kapitalizem ima interes na tem, da izigrava mladino proti odraslim delavcem — ženske proti miškim Na žalost ne brez uspeha. Dolžnost zavednih sodrugov in sodružic je, da spoznajo, da ima edini interes in dobiček od tega buržuazija. Ne smemo nasedati kapitalistom in se zavzemati za omejitev zaposlenja mladine, ali pa za nadomeščanje žen z moškimi. To bi bilo popolnoma napačno. Mi moramo založiti vse naše moči, združiti naše sile in postaviti proti enotnemu kapitalizmu enotno bojevno falango izkoriščanih.
Boj mladine je del osvobodilnega boja celokupnega delavskega razreda. Zato je dolžnost vseh zavednih sodrugov in sodružic, da gredo med mase za parole revolucionarne proletarske mladine:
Za enako delo — enako plačo.
Za šesturni delovnik proletarske mladine.
Za odpravo nočnega dela.
Za brezplačni pouk in šolske potrebščine za delavsko-kmečko mladež.
Mladina mora zmagati v boju proti kapitalu. Enotna bojevna fronta odraslih in mladih proletarcev, za dosego teh zahtev se mora vpostaviti.
Zavedna delavsko kmečka mladina v boju za 9V0je vsakdanje zahteve ne pozablja nikoli, da krajši delovni čas in boljše življenje bo imela le v socialističnem družabnem redu. Revolucionarna mladina se zaveda, da bo trajen mir in popolna svoboda mogoča le po strmoglavljenju sedanjega krivičnega družabnega reda in radi tega velja naš boj predvsem reakcionarnim zakonom, ki se jih jugoslovanska buržuazija poslužuje za zatiranje delavskega gibanja. Ob priliki XIV. mednarodnega mladinskega tedna se mi spominjamo naših hrabrih sodrugov, ki leže v jetnišnicah in »Glavnjačah« Jugoslavije. Zahteva celokupne delavsko kmečke mladine mora biti:
Dol z zakonom o zaščiti države!
Za popolno amnestijo vsem političnim in vojnim kaznjencem.
Za svobodo združevanja, govora, za svobodno delovanje vseh delavskih organizacij.
Dol imperialistična vojna.
Živela mednarodna zveza revolucionarne , inladin«.
Živel XIV. mednarodni mladinski teden.
M. It.
Stric Sodrug:
Dva mlada borca na barikadi*.
Kedar se proletar z bogatimi spopade, tedaj na ulicah gradi si barikade.
Tedaj delavcev kri na barikade lije, da solnce lepših dni trpinom vsem zasije. Prišel nekoč je dan (bilo nekoč je v marcu), ko vstal je bil tiran v boj proti proletarcu.
Na oglu ulice je stala barikada!
Delavec se bori, že drug za drugim pada.
' »Živela svoboda/« poslednji klic umira, sovražnik pa naprej k trdnjavici prodira.
Naj mar zares zaman kri raste do potoka? — Ne! — že po ulici hitita dva otroka!
In puške zgrabita, že strel na strel taktika .,. Sovrag od barikad — premagan! — se umika. Dve uri tak trdno je barikada steda, dokler pod kroglami obadva nista pala.
»Rad kaplje kri podam, ker vem: zaman ne
bode.
Rad, rad umiram tu, boreč se za svobodo!«
»I jaz sem žrtev rad razrednega spopada. Moj up se mi spolni: moj grob je barikada/« Sodrugi prihite. — »Umrem, — vendar oteta, od najinih le rok je proletarska četa!« — • — Tako umrla sta obadva borcu mlada.
Za proletariat njun grob je barikada!
* Stric Sodrug je bil leta 1923 zaprt v ječi naše lepe domovine in je zložil to-le pesem z željo, da jo delavski starši nauče deklamirati svoje otroke, ki potem lahko nastopijo s tem na raznih delavskih večerih. Če znajo »Bodi zdrava, domovina . . .«, naj znajo še to! — tako je dejal stric Sodrug. In prav ima! —
Za vzgled vsem prijateljem »Enotnosti".
11. avgusta smo prejeli pismo, ki ga objavljamo radi tega, ker ono- dokazuje, da je »Enotnost« edini list v Sloveniji, ki ga vsi izkoriščani in zatirani smatrajo za svojega. Pismo se glasi:
Cenjeno upravništvo »Enotnosti«!
Danes sem prejel naš list v posebni izdaji. Ko sem ga prečital, sem seznal, da se naš list nahaja v težkem položaju. Ker se zavedam, da buržuazija vsa sredstva uporablja, da uniči naš tisk in da je »Enotnost« delavsko kmečki list, ki brani vse izkoriščane in se# zayzema in bori za pravice zatiranih narodov, sem se odločil, da dam 500 Din kot prostovoljni prispevek za »Enotnost«. Sem mali obrtnik, trgovec in gostilničar in se zavedam, da je rešitev potlačenih in zatiranih delo njih samih. Razodel sem, da se »Enotnost« dosledno bori za svobodo narodov in da je popolnoma na naši strani.
Bratski pozdrav
R. L, Ljubljana.
Franjo Aleš
objavlja v »Delavski Politiki«, da je na potu iz Jugoslavije v emigracijo, češ, da ga »zasledujejo vojaške oblasti zaradi puntarstva v armadi in razžaljenia kralja«. Mi ne vemo, zakaj je odšel Aleš iz Jugoslavije, vemo pa, da je bil g. Aleš politično že marsikaj, »komunist«,, dopisnik Bernotovega »Napreja«, reporter radikalnega »Narodnega Dnevnika«, socialist, da je želel posvečati »po par ur na dan« svoje dragocene sile tudi našemu gibanju itd. in zato svetujemo našim sodrugom v inozemstvu, da se ne družijo ž njim.	»Enotnost«.
POZOR, NAROČNIKI-ZAMUDNIKI!
Ta teden smo poslali »Enotnost« še vsem naročnikom. Prihodnjo številko bomo poslali samo tistim, ki imajo plačano naročnino vsaj do 1. junija. Vsem drugim bomo list ustavili. Plačajo pa nai tudi ostali naročniki, zato smo tej številki priložili položnice in na naslovnih listkih označili, do kedaj je naročnina plačana.
PROLETARSKA SOLIDARNOST.
Za stavkuioče steklarje so nabrali po rudarskih revirjih sledeči sodrugi: Sodrug Stritar na polo št. 13 — 271 Din. sodrug Rud. Jamšek na polo št. 16 — 87 Din. sodrug Šotlar Franc na polo št. 10 60 Din, sodruga Goršek Aug. in Lokar Iv. na polo št. 17 — 140 Din. sodruga Keše Ivan in Šuštar Ivan na polo št. 18 — 140 Din, skupaj 698 Din.
Sodrugi rudarji v Trbovljah nadaljujejo z akcijo za podpiranje stavkujočih steklarjev, tukaj objavljena vsota je le prvi obrok.
Misli o strokovnih organizacijah in o enotnem
strokovnem gibanju.
Nad vse važna je ugotovitev, da slovenske -delavske množice sicer čutijo in razumejo potrebo in važnost strokovnega gibanja, da pa vkljub temu nočejo v nobeno izmed obstoječih strokovnih organizacij in strokovnih zvez.
V Sloveniji imamo tri strokovne zveze, ki se delijo po gospodarskih in eventuelno po političnih nazorih članov in vodstev. Ako bi natančneje preiskovali, bi brez večjih težav spoznali, da vsaka izmed imenovanih treh zvez odgovarja posebnemu socialnemu položaju svojih članov.
Ena izmed treh zvez je Narodna strokovna zveza-.
stranke (SDS). Ta zveza je sau nekdanje tržaške Narodne delavske organizacije. Njen pravi namen je odvračati delavstvo od razredno bojevnih naukov in organizacij in agitirati med delavstvom za SDS.
Druga je »Jugoslovanska strokovna zveza«, ki je otrok Slovenske ljudske stranke (SLS). Tudi ta zveza ima nalogo, da odvrača delavstvo od razredno bojevne teorije in prakse, in hoče dati delavskemu gibanju krščansko socialni solidaristični značaj, (zgleda, da je tej zvezi boj za ohranitev katoliške vere med delavci važnejši od boja, ki naj zagotovi delavcem boljše življenje in boljše pogoje na delu.
Tretja je Strokovna komisija za Slovenijo«, ki naj bi združevala v sebi strokovne organizacije, ki sprejemajo razredni boj in so torej razredno bojevne. »Strokovna komisija < je uspeli dolgoletnega delavskega !
, nesreča. Tokrat je bil prizadet lastnik »Enotnosti«, naš j sodrug Alojz Kusold. Stroj mu je na levi in desni roki I odrezal oba srednja prsta in na desni roki poškodoval
l
j še mezinec.
»Saturnus« je podjetje, kjer je delo organiziram; tako da delavec nima časa niti za svoje človeške potrebe, še manj pa, da se za trenutek oddihne. Oddelki so prenapolnjeni s stroji, storitve se zahteva vedno več. oredje zelo slabo in ga še povrh primanjkuje.
Plače so nizke (izvzemšj pol tucata kvalificiranih profesianistov). Vzajemnost med delavstvom ni taka kot bi morala biti. Že parkrat se je zgodilo, da je kak proiesionist prav nahrulil kakšno delavko (eden pa celo brca). To bi se med delavci ne smelo dogajati. Nedopustno je. da nekateri delajo po 10 in celo 16 ur dnevno, medtem ko neštevilno delavcev zaman išče dela.
Delavstvo tovarne -Saturnus^ je organizirano Jo ! ie pri njem izginila vsaka bojevitost. Njegova apatija. 100 cdstotkov v kovinarski organizaciji. Vsi s» orga-
sedno za vrat in delavec se nahaja v položaju, da se 1 kapitalističnega prijema ne more otresti.
Ali so obstoječe organizacije važnost zakona o za-’ ščiti države razumele? (Zastopniki tiste. Narodno so-f cialne stranke, ki je vodila Narodno strokovno zvezo.
• so v parlamentu za zakon o zaščiti države glasovali.) 1 Aii je iz njihovih vrst prišla kedaj beseda, ki naj bi bila
• pozvala delavce v boj proti temu zakonu, ki je bil in i ic naperjen samo proti delavcem? (Kaj misli o tem ’ zakonu sedanji minister predsedmk in krščanski so-j cialec Korošec?)
i
Slovensko delavstvo je vsled bede, v kateri se
ki deluje po liberalnih načelih Samostojne demokratske ‘ naha^' Potlačeno in potrto. Ali moti se, kdor misli, d.,
brezbrižnost za obstoječe organizacije, nima nič skupnega z razredno borbenostjo, ki ni izginila. Vsa sicer maloštevilna poslednja strokovna gibanja v Sloveniji so pokazala, bodisi le v mali obliki, delavsko solidarnost. Steklarji, papirnica) ji in delavci nekaterih drugih strok so uprizorili stavke ali gibanja, pri katerih se je solidarnost delavstva sijajno izkazala in je v solidarnosti naravno vladal tudi borbeni duh. lJri vseh takih gibanjih je prišlo med delavci čisto naravno do enotnega nastopa do enotne ironte. iz tega sledi nauk za nas in za delavce, da enotnega strokovnega gibanja, ki mora kulminirati v enotno ironto proletariata, si ne smemo predstavljati v obliki kakega komproinisarstva med posameznimi obstoječimi organizacijami, marveč < je taka enotnost mogoča in sigurna le kot uspeh giba
nizirani. in to je prav, ali ta organizacija se mora ;udi boriti, da odpravi ali vsaj kolikor mogoče zni/a in onie]i število nesrečnih slučajev, povzdigne temeljno plačo delavk na dostojno višino in odpravi ne sod mino ponašanje gotovih delavcev. Zavedati se moramo, da imamo pred seboj podjetnika in da je potrebno, da vsi stopimo v akcijo proli vedno večjemu izkoriščanju, proti vedno intenzivnejšemu delu, za odpravo vzrokov nesrečnih slučajev.	Delavka	iz	mesnice.
OČISTIMO NAŠE VRSTE VSEH PRIHULJENCEV IN KOMUNISTOV
slugo klerikalni gospodi). Zastopnik DKRB mu pojasnjuje, da so dogodki v narodni skupščini gospodarskega značaja, toda Cobal je gluh za delavske glasove. Nato da zastopnik SLS predlog, da se glasuje ali se deklaracija prečita ali ne, s čimer je bil predlog izigran. (O takih stvareh se glasuje samo v Cobalovem pašaliku: vsaka stranka ima pravico podajati v vsaki korporaciji svoje izjave!)
Proti deklaraciji so glasovali tudi demokratje in tako pokazali, koliko je pravzaprav vredno njihovo kričanje v KDK. Zagorski proletariat jih je videl na delu in danes \f. koliko je vredna njihova »zveza* s hrvaškimi kmeti, To si morajo zapomniti tudi naši kmečki sodrugi. Samo med delavskim razredom in kmečkim ljudstvom je mogoča resnična zvestoba in samo onadva sta resnična bojevnika za delavske 'in kmečke pravice.
Delu čast in oblast!	Rudar.
DODATEK* ODGOVORU NA NAPADE V »DELAVSKI POLITIKI«.
Da se zavrne pisčevo zlobnost, s ko jo podtikava nam jeseniškim dekalistom, kot da bi bil naš namen pošiljati okrog zaupnike stavkokaze, moram ugotoviti, da v mesecu marcu ni pri nas na Jesenicah nihče slutil,-da pride v tako kratkem času do mezdnega spora, še manj pa do tako ostre borbe, kot jo je izzvalo podjetje v Kamniku. Ce je pa zlobni pisec kot oblastni tajnik S. M. R. J.
Za tiskovni sklad so darovali:
Nabiralna pola štev. 058. Zbrano po ss. Salomonu in Bračunu v Beringe, Limbourg, Belgija. V belg. frankih: Salomon F. 10, Polšak J. 10, Raspotuik J. lo, Bov-han E. 10, Hočevar Alojz 10, Kuert A. 10, Žnidar Filip 5, Bračun I. 10, Alojz Čehovin 5, Kosin Maks 5, proti izgnanstvu iz Jugoslavije 1, Kajhid Franc 10, Jakob N. ? 3. ? 2, Golič Vinko 2, VVohski P;>le 5, deux came-rades Polonais 5, Zajc 5, Kliner 5, Petan J. 5, Jauschek Korelj 5, Žagar Florijan 10, Franc ? 10, Krajnc Terezia 5, Marello Mij 10, Marello Franc 5, O. Pinter 3, ? 5, Seničar M. 10, Gostišar Alojz 5, Klopčič Gašpar 5, Krašovec Adam Din 20, skupaj 201 belg. fr. po kurzu 1:1.42 v Din 258. Sodrug Bahan Franc, Beringe, 20 Din za tisk. sklad.
Ss. Mravlja in Rus sta nabrala na polo št. 054 tiskovnega sklada 100 fr. fr. Darovali so sodrugi: Jožef Zibret 2, Jakob Anšek 2, Žnidar Franc 2, Muhlbacher 1. Vozelj 2, Mraze 2, Maleza 2, Neimenovan 2, Sevnik 4.50, Kepa Franc 5, Blatnik 3.50, Mahnič Johann 1, Sušnik Fr. 2, Prebil A. 2, Ign. Vozelj 3, Jožef Rus 10, Super Fr. 3, Pehlin Florijan 5, Smerc A. 5, Proč z duhovniki iz parlamenta 4, Bajec Friderik 5, Revolucionarni študent 2, Zele Sovren 5, Omatine Franc 2, Lerkovšek Jožef 2, Žele Mihael 3, Pernišek 5, Frece Johann 5, Mravlja Jakob 8, skupaj 100 fr. frankov. Zamenjano po kurzu 1:2.20 = Din 220.
Nabiralna pola štev. -060, nabral sodrug Pepi Marn,
. nia. V vsakem gibanju bodo delavske množice našle pot gibanja in so jo ustanovile delavske strokovne organi- j za enote„ nash)p Le y glbanjUi v življenju je doseKa
zac.je, k. so hotele dati svojemu gibanju enotno in ho- j enotIleKa klavskega nastopa mogoča. V gibanju, v
boju se jasno pokaže skupnost delavskih interesov, lil
la skupnost interesov je tudi pri delavstvu močnejša
mogeno vodstvo.	i
Število delavstva, ki je združeno v vseh treh ime-
novanih zvezah, je tudi za slovenske razmere premajhno. Enako je tudi vpliv vseh treh zvez na potek dogodkov v delavskem gibanju minimalen. Celo Strokovna komisija«, ta klasičen delavski organizem, ki je zrastel iz delavskih gibanj in v delavskih bojih, je izgubil na delavske množice svoj nekdanji vpliv.
In vendar, če človek gre med delavce, mu od vseh strani šepeta razumevanje za strokovno gibanje in za strokovne organizacije. In od vseli strani prihajajo glasovi, ki zahtevajo »motno fronto proletariata, ki zahtevajo vsaj enotnost v delavskem strokovnem gibanju. Ali so obstoječe oiganizacije sposobne, da tako enotnost uresničijo?
Slovensko delavstvo je vsled prevelikega izkoriščanja zelo potlačeno in deloma tudi potrto. Zakon o zaščiti države, po katerem je vsako resno delavsko gibanje vsaj zelo otežkočeno, je na delavske življenjske razmere vplival čezmerno. Slovenski delavec je poleg svojih drugih evropskih tovarišev najslabše situiran. Citajte poročila, ki jih objavlja Inšpekcija dela. Borza dela in vesti, ki so objavljene v meščanskem časopisju. Ljudje se nahajajo brez dela. brez kruha, brez strehe.
od vseh političniii in verskih teorij, po kateriii se hoče ločiti proletariat, la skupnost interesov bo potom enotnih nastopov v strokovnih gibanjih našla pot do- enotne proletarske fronte, ki je že danes kategorični imperativ vsega delavskega gibanja.
Imamo pri nas nelepo navado, da dajemo za vsako reč odgovornost delavstvu. Tudi to nelepo navado imamo, da ponavljamo brez preudarka stare obrabljene pregovore in trdimo, da vsakdo leži, kakor si postelje in da je vsako ljudstvo vredno takšne vlade, kakršno ima. Delavstvo si prav gotovo ni zaslužilo položaja, v katerem se nahaja. Krivda, da se nahaja strokovno gibanje v .stagnaciji, da se število neorganiziranih množi, ni samo in v prvi vrsti delavska krivda. Obstoječe strokovne organizacije naj si izprašajo vest, naj pomislijo, ali niso v nniogočem same krive, da ne morejo svojih članov pomnožiti, da niso v stanu si priboriti potreben vpliv na potek strokovnega gibanja-Takšne, kakršne so danes, niso usposobljene, da bi vodile akcijo za enotnost strokovnega gibanja. Takšne, kakršne so, ne morejo ustreči delavskemu razumevanju ede na potrebo strokovne organizacije. Zato ne, ker
Raztrgani, bosi in lačni, so se pozimi greli v pepelu	!	so	te	organizacije	vrinile	v	delavsko gibanje vse	polno
in žrjavici, ki je bila poleg ljubljanskega kolodvora iz-	j	takih	naukov,	ki	nimajo	z	delavskim gibanjem	nič	skup-
nešena iz železniških strojev. Brezposelnost je velika	j
celo v tem času, ki je za delavce najugodnejši. In če- j ravno, pravi poročilo Ljubljanske inšpekcije dela. je 1 bilo opaziti v letu 1927. da se industrijska kriza ni po-	j
večala in da je, v glavnem, položaj industrije ugodnejši kot v letu 1926, je položaj delavstva gotovo slabši. V poslednjih mesecih leta 1927 so se plače delavcem znižale za novih 10%. Življenjske potrebščine so se pa med tem časom podražile. Povprečni zaslužek slovenskega delavca znaša 23 Din dnevno. (V sami mariborski oblasti celo 20 Din dnevno.) Pa da bi bil vsaj ta suženjski zaslužek zagotovljen. Kapitalizem je zakon o zaščiti države izrabil v to, da je delavca prijel dobe-
nega. Zato ne, ker skrbe organizacije bolj za koristi stranke, kateri pripadajo kakor za koristi delavstva in delavskega boja proti kapitalizmu. Zato ne, ker so medsebojne stike in stike z D. Z. naslonile na preznani zlati ključ-, po katerem pridejo sicer do denarnih podpor, a pridejo tudi ob kredit, ob veljavo in ob silo razredne zavesti.
Proletariat se pa ne more in ne sme ustaviti ob premišljevanju kaj in kako je z obstoječimi strokovnimi organizacijami. On mora pripravljati pot enotni fronti proletariata. On mora razbiti oikove zakona o zaščiti države, v koje je ukovan. V tem boju se bo videlo, kdo je za in kdo je proti delavstvu.
m. o.
Kai pišejo deiavci in kmetje?
Ruše. Ze 18 let sem član strokovne organizacije, a ker danes v strokovnih organizacijah ne vladajo člani, temveč posamezne diktatorske osebe a la Vran-kar in Haramina. sedaj nisem več. Toda ne po svoji volji, temveč po volji teh diktatorjev. Za časa PP. režima je po Sloveniij besnela »Orjuna«. Tudi v Rušah so se hoteli vgnezditi. Proletariat ji je to .preprečil. Pri nekem spopadu z Orjuno, ki je nas z revolverji v rokah napadla, smo fantičem pokazali našo trdo delavsko pest. Iztrgali smo jim revolverje in jih pognali v beg. Pozneje nas je sodišče zato kaznovalo, vkljub temu, jla smo izročili sodišču zaplenjene orjunske revolverje, smo bili obsojeni na plačanje pravdnih stroškov in na zaporno kazen. Takrat nam je dalo pravovarstvo Osrednje društvo kemičnih delavcev v Mostah, katero nam je obljubilo plačati vse stroške. Branil nas je dr. Škapina v Mariboru. To bi bilo pravilno in v redu. Med tem časom se je Osrednje društvo kem. delavcev ujedinilo z Opčim Radničkiin Savezom (ORS), katero je prevzelo vse aktive in pašive omenjenega društva. Člani Osr. društva kem. delavcev so z ujedinjeiijem avtomatično prešli v članstvo ORS. Obrnili smo se na centrah; ORS, da plača nastale stroške. ORS je to gladko odbil, češ nismo mi izdali pooblastila. Dr. Škapina nas je tožil za dolžno svoto, katero smo mu tudi morali plačati. Ko smo vse poravnali, nam je izročil pooblastilo O. dr. kem. delavcev, da bi lahko dokazali naše pravice. Pisal sem zopet nekoliko pisem Haramini, a niti odgovora nisem prejel. Ko so pa gospodje od ORS uvideli, da mi vztrajamo, so pa enemu izmed prizadetih milostno nakazali na račun 400 Din, na ostale se pa niso ozirali in so se izgovarjali, da nismo več člani. Ponavljam. 18 let sem bil član in nehal sem pla-
čevati leta 1926, potem ko sem spoznal, da sem bil ogoljufan od Haramine. Strokovna organizacija, ki se ne bori proti fašizmu in ne ščiti žrtev fašizma, to ni delavska organizacija. Proletariat hoče zatreti fašizem, hoče boj proti iašiztnu in ne dobrohotno nevtralnost, asi pa celo naklonjenost. Pozneje se me je vprašalo, koliko tražim u ime pomoči. Odgovoril sein, da kot pomoč ničesar, pač pa hočem, da Savez plača to,t za kar se je obvezal. Temu pismu sem priložil kot dokaz pismo Obl. odbora ORS. v kailerein se ta obvezuje plačati vse stroške in da naroča dr. Škapina, da nas brani. Sedaj je mislil Haramina, da Jahko dela kar hoče, imel ie ta važni dokument. Dobii sem eno nesramno pismo, v katerem se mi tudi pove, da nimam nobene pravice od ORS kaj zahtevati, ker jiisem več njihov član. Torej, dokler sem imel dotični dokument, se mi je priznavala moja zahteva, ko sem pa ta dokument izročil, pa se mi pove, da nimam nobenih pravic. Ne bom nikjer iskal zadoščenje, za inene je važno to, kar poreče proletariat. Delavstvo naj sodi in se pripravlja na to, da bo po prihodnjem kongresu v organizaciji gospodarilo članstvo in ne H a ra mi.a a po svoji lastni volji. I oliko za enkrat, o delu naših patriotov in izdajalcev delavstva v Rušah pa drugič. — Delu čast in oblast!	Moravčnik Bogomir.
MESNICA SATURNUS«.
V Mostah pri Ljubljani se nahaja tovarna pločevinastih izdelkov, ki je znana po dveh posebnostih; prva. da ima na-J polovico zaposlenih delavk več ali manj poškodovane prste, druga, da so tam ženske za skrajno intenzivno delo razmeroma zelo siabo plačane.
\ ponedeljek 27. t. m. se je zopet pripetila težka
tako je dejal na kongresu ORS v Zagrebu g. centralni tajnik Haramina. Sedaj nam je šele jasno, zakaj so odstavili od tajniškega mesta s. Makuca in mesto njega j postavili Jakomina, Kristanovega privrženca.
Sjx>minjam se občnega zbora podružnice usnjarskih delavcev v Ljubljani. Na tem občnem zboru je s. Makuc objektivno poročal o poteku štraika živilskih delavcev in obsodil vse štrajkbreherje od Jake Kovača do Korena. Sedaj tudi razumemo’ zakulisni boj. ali naj bodo strokovne organizacije enotne ali Kristanove — zmagala ie žal zadnja struia, o kakšni enotnosti danes ne
*
more več biti govora, iz strokovnih organizacij in vseh tajniških mest so pometali vse, kar je le malo ugovarjalo Kristan-Stanko-Vrankarjevi politiki; izključitev velenjske podružnice rudarjev, iz železničarske ste izključili Marcela Zorga, Ogrina, Makuca in še več drugih; iz kovinarske ste izključili Vistra na Jesenicah, sedaj groze z izključitvijo predsedniku kamniške podružnice, baje zaradi tega, ker ni preprečil, da so stavkajoči sprejeli denar, ki so ga osiješki kovinarji in ljubljanski pivovarji v znak solidarnosti zbrali. V organizacijo pa se sprejema stavkolomce in tipične klerikalce, razredno zavedne sodruge pa se meče ven. Tako enotnost delavstvo ne smatra za koristno in pogosto se čtije, da kdo reče -če je to enotnost, potem jo naj hudič vzame, in ne bo nobene škode-.
Sodrugom steklarjem, kemičnim in keramičnim in usnjarskim delavcem pa priporočani, da sprejmete Haraminovega tajnika, Jakomina (ako bi zašel med vas) z vsemi častmi. Kakor se spodobi za može velikih zaslug.
Organiziran član ZUD podružnica Ljubljana Danilo Opeka.
Občinski svet v Zagorju.
DVOLIČNA VLOGA SOCIALISTOV IN DEMOKRATOV NA OBČINSKI SEJI dne 18. VIII. 1928.
Po dolgem času se je spet sestal občinski svet v Zagorju. V tem občinskem odboru ima tudi DKRB svoje zastopnike. Socialistična stranka, ki je imela v vseh dosedanjih gerentskih sosvetih svoje zastopnike, je na prvi seji pokazala svojo dvolično vlogo proti zagorskemu proletariatu. Med obširnim dnevnim redom je bil tudi predlog za pomoč izprtim steklarjem in ostalim delavcem, ki ga je vložil DKRB potom svojih zastopnikov. Naknadno je bila vložena prošnja od M. Co-bala, ki je bila tudi na dnevnem redu. Ko prečita župan obe viogi. predlaga takoj Cobal za izprte delavce 4000 Din in utemeljuje svoj predlog s tem, da klub treh socialističnih zastopnikov vodi »pametno politiko«; izvrstnih hlapcev buržuazije. Zastopnik DKRB s. Bauer predlaga 10.000 Din in utemeljuje predlog sledeče: Delavstvo se nahaja 8 tednov v stavki in se bori za svoj obstanek. Vsled tega je že precej izčrpano. Zato malenkostni znesek, ki ga predlaga Cobal, ne zadostuje za pomoč lačnim družinam. Med debato so se seveda demokrati strinjali s predlogom g. Cobala. S predlogom s. Bauerja se strinja tudi zastopnik SLS, ki tudi pravi, da malenkostni znesek ne odgovarja potrebam stav-kuiočih. Zupan odredi na to glasovanje. Za predlog Cobala so glasovali: demokrati 8 in socialisti 3, skupaj ! 1: za predlog s. Bauerja so glasovali zastopniki DKRB 7 in SLS 6, torej 13. Predlog DKRB je bil z 13 proti 11 glasovom sprejet. Cobal je odnesel dolg nos, toda obžalujemo delavce v socialističnem klubu, ki glasujejo proti takemu delavskemu predlogu KDRK.
h nbožiiega fonda se je mnogim občinskim revežem priznala stalna mesečna podpora. DKRB je imenoval v vse odseke svoje zastopnike: v šolski, ubožni, socialni, gradbeni in finančni.
Pred zaključkom seje je predlagal klub DKRB deklaracijo z ozirom na dogodke v narodni skupščini in mnor S. Radiča. Kakor bi mu eno pripeljal, je skočil M. Cobal po koncu in dejal: Jaz sem proti temu. da se i v občini prečita deklaracija, ki je gotovo naperjena proti SLS (Živio Cobal!), ker dogodki v narodni skupščini so v zvezi z SLS. Občina ni zato, da se obračunavajo politični dogodki v njej. občina je zato tu, da vodi redno gospodarstvo (Cobal igra v njej pokornega
že v mesecu marcu računal, da pride do te borbe, potem se ga ga zamore smatrati strategično za popolnega Francija. \ frankih: Pepi Marn 19, Josip Bonolek 5,
idiota, in sicer iz tega vidika, ker ni dal podr. S. M. R. J. v Kamniku striktnih navodil, da prepreči vsako sprejemanje novih delavcev v podjetju »Titan«, dokler se mezdni spor ne poravna. Torej, če je bila situacija že v mesecu marcu tako daieč, potem si daje pisec samemu sebi zelo slabo spričevalo o sposobnosti in je njegov edini namen, da z obrekovanjem odvrne pozornost od sebe in njegove krivde, ki jo je zagrešil v tem mezdnem boju kamniških kovinarjev.	Franc Ravnik.
PANZERKREUZER-SOC1ALISTI
(socialisti oklopnih križark), tako imenuje nemško delovne ljudstvo socialistične ministre in parlamentarce, ker so glasovali za kredite za zgradbo križarke »A*. ■Delavska Politika«, »Volksstimme« in meščanski »Obzir sc se znašli na skupni liniji in zagovarjajo zadržanje nemških social-šovinistov, češ, z eno samo križarko se ne da dosti napraviti.
Proti graditvi križarke »A«, je 'bila glavna agitacijska parola socialistov pri državnozborskih volitvah 20. maja t. 1. Na osnovi te parole je delovno ljudstvo glasovalo za njih. Toda komaj so zasedli mehke ministrske stolice in že so izdali proletariat — glasovali so za križarko.
Vsled vsesplošnega protesta svojih volilcev, je stranka začela iskati izhoda. In našla ga je v novi prevari, \ tem, da je absolutno potrebno, da ostane social-
Jožef Štrukelj 2, Johann Dernovšek 4, Debevc Franc 1, Marinšek Leopold 2, Volovšek Franc 1, Zobec Anton 2, Pertnej Johann 3, Benegalja Rudolf 4, Raspet Johann 4, Francesco 5, J. Tavčar 4, Okošen Johann 3, Svetičič Peter 3, Kočevar Ivan 10, J*;t \Vilhelm i, VVidmar Anton 2. Kočevar Stefan 2, Odeb Franc 2, Ziipevz Josef 3, Bregar .\\artin 5, Namesto na veselico 6, Močnik Ivan 10, Kočevar Ivan 6, skupaj 100 frankov zamenjano po kurzu 1:2.19 = dinarjev 219.
Nabiralna pola 094 zbrano na Pristavi, Ljubljana.
Kr. 2, Ba. 4, Miha 11.40, Kš. 5, Z. R. 4, Z. .1. 3, Kr. 11. F. J. 5.10, Senica 3, Jožef 2, Ak. 5, T. Jaka 10, L. Jožef 16.50, Ka. 5, Cga. 5. Ur. 3, P. 5, P. Ivan 5, H. Franc 10. H. Miha 15, skupaj 135 dinarjev.
Nabiralna pola štev. 02 Jesenice. Lomovšek P. 2, Flite J. 5, Kukovca Johanna 4, Stojan Ivan 10, Mihelič .1. 5, I. Gregorčič 9, Pavlič B. 10, Leskovar M. 10, Šetinc Martin 2, Albin S. 1, Lomovšek P. 5, Košir A. 10, skupaj 73 dinarjev. Nabiralna pola 04, nabral sodrug Andrej P. Darovali: Sabletnik 2, Z. F. 4, Alojz ? 1, Kraševec F. 2, Franc Sedič 1, Manc 1. 2, Cilka Brom 2. N. N. 5, Ravnik Fcanc 5, Bonjevic Minister 1. Ložan Joško 2, Ma Maj 1, Manc J. 2, Krzničar F. 1, Kramar 1, Za Sovjetsko Vlado 3, Jekler Matevž 2, Joni jan Matevž 1, Neimenovan I, Za boljšo bodočnost 2, Neimenovan 3, Julka C. 2, N. N. 2, T. Cufon 5, Zgubljena igra SPJ 3, skupaj 56 dinarjev. Nabiralna pola 03. Sava. nabral Franc Škulj: Franc Škulj 5, Gregorčič 5, M. N. 2,
demokracija v koaliciji z buržuazijo, da bo izvojevala i velike socialne reforme za delavstvo. Nacionalistična Krašovec F. 3, J. Z. 1, Oblak Alfonz 2, Ažman St. 2,
Germania in demokratski Berliner Tagblatt« pa pravita, da buržuazija ne bo dala nobenih koncesij, nobenih reform.
Politika socialne demokracije je socialpatriotska. V Bruslju govore o miru, doma pa oborožujejo buržuazijo. Isti Herman Miiller, ki je sebaj ministrski predsednik, je zadnje dneve pred svetovno vojno leta 1914 potoval v Pariz in Bruselj in prepričeval svoje socialpatriotske kolege, da nemška socialna demokracija ne bo dovolila vojne. Komaj se je vrnil v Nemčijo, pa je on, skupaj z \ so s.icialpatriotsko družbo, glasoval za vse, kar je cesar Viljem hotel.
Aii smo lih zatajili?
»Delavska Politika« prinaša v štev. 67 pod naslovom »Zatajili so jih« ogaben trafilet, kakršnega je zmožen samo pravi pravcati socialni patrhn. Tt uittci st narrasa na kamniške stavkokaze, ki jih Vrankarjeva družba želi podtakniti nam. Mi se ne mislimo vračati na to perfidr.ost socialnih patriotov. Ker pa spominja trafilet tudi 59 komunističnih poslancev, ki jih je vrgla buržuazija ob navdušenem odobravanju socialistov iz parlamenta, češ, da smo tudi te zatajili, pa bodi pribito, da teh poslancev nismo mi nikoli zatajili, ker so bili takrat na svojem mestu. Pač pa smo se v poznejših letih marsikaterega od tedanjih poslancev odrekli (in ne zatajili ga!) in sicer javno, pred vsem svetom odrekli. To pa zato, ker naša stranka ni hlev za vso mešanico od kraljevega ministra-bankirja, pa do častnega predsednika odbora za postavljanje spomenikov kraljem. temveč resna boje-vna proletarska stranka. Vsakega, ki se izneveri Marksovim načelom in našim sklepom in ki izda interese delavcev in kmetov, se mi takoj odrečemo in tako borno delali tudi v bodoče. SPJ in še zlasti slovenska socialna patriotija pa se do danes javno še ni odrekla niti Antona Kristana, niti Filipa Uratnika. Pika.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Naj nam sodrugi ne zamerijo, ker nismo priobčili vseli dopisov. Vsled pomanjkanja prostora in preobilice gradiva ne moremo vse zadovoljiti.
TRBOVL3E.
Dokazano najboljši kruh se dobi v moderno in hisijensko urejeni pekarni. JOSIP VARGA.
Nekai SDOminOV lACPnia ! tu naša organizacija temeljila na podlagi mednarodnega .
I 9MUmiriU»	;	razredneKa	boja.	Centrala kovinariev na Dunaju nam ic *
skemu proletariatu.
\ spominu na jeseniške sodruge, katerih mi ni mogoče j)ozabiti radi njihove pravilne poti v delavskem gibanju. Vse te spomine preživljam ponovno, ko se spominjam na jeseniško delavsko gibanje, združeno z vsem proletariatom Jugoslavije, ko je ta proletariat skoro že triumfiral, če bi ne bilo med njim izdajalcev delavskega pokreta — reformistov.
Kakšen je bil razvoj socializma pred vojno na Jesenicah in do tisodepolnega leta 1914, ko je II. Internacionala z vsem srcem in dušo sprejela načrt kapitalizma in pogazila vse socialistične principe in razredni boj.
RAZVOJ SOCIALIZMA NA JESENICAH.
Ko me je v jeseni leta 1904 po končani vojaški službi usoda zanesla na Jesenice, je bilo tam socialistično gibanje še na iako slabih nogah, delavstvo je bilo po večini indiferentno, ali pa je stalo pod klerikalnim in pod narodnjaškim vplivom, le mala peščica, po večini tujcev, nas je bilo socialističnega mišljenja. Vsak poizkus, ustanoviti kako organizacijo, so nam preprečili nasprotniki, šele pozneje, mislim da je bilo 1. 1906, se nam je posrečilo, da si ustanovimo organizacijo kovinarjev. Bilo nas je spočetka ls 13 članov. Na tej podlagi smo pričeli prirejati shode, najprej po § 2 društvenega zakona, a pozneje tudi javne. Organizacija je začela počasi napredovati in ž njo seveda tudi socialistično gibanje. Nasprotniki so nam napovedali besen boj in parkrat se jim je tudi posrečilo, da so nas kot mlade neizkušene idealne ljudi uničili in nam tako onemogočili, da to svojo idejo, ki smo si jo začrtali na podlagi znanstvenega socializma, razvijemo med jeseniškim delavstvom. Boj proti socializmu na Jesenicah je šel celo tako daleč, da so naši nasprotniki napovedali onim gostilničarjem, ki bi nam dali loka! za zborovanje, bojkot. Kljub vsemu temu se je delavstvo čim dalje bolj zanimalo za naše gibanje in sovražne vrste so se pričele krčiti. Delavstvo, je spoznalo, da je njihovo mesto le v razrednih organizacijah in to zlasti vsled tega, ker je
inarjev na Dunaju nam je | šla toliko na roko, da smo dobivali slovenski člani na-{ mesto nemškega »Metallarbeiter-ja
ljeni III. internacionali, ki si je nadela nalogo, da izvede | seje izvrševalnega odbora stranke in s tem razbiti
program marksizma, ki ga je II. internacionala tako nesramno izdala. Vsa ta naša borba pa seveda nikakor
mesto nemškega »Metallarbeiter-ja« slovenski tednik, j ni ugajala raznim Kristamu«, Cobalom, Mihevcem, To-tedaj izhajajoči Naprej« v Ljubljani. Ko se je naša po- kanom, Korunom in njim podobnim koritarjem, ki so se družnica malo opomogla in ko smo se začutili že močne, bali za svoje položaje ob polnih jaslih. V začetku leta smo pričeli misliti tudi na politično organizacijo, kajti | 1920 je štela naša politična stranka na Jesenicah že vedeli smo, da samo s strokovnim bojem ne moremo , okrog 800 članov, ki so bili vsi razen štirih, za ujedi-
naprej in da poleg strokovnega pokr.eta rabimo tudi politični pokret, ki nam bo dajal smernice v politični borbi z nasprotniki socializma. Ustanovili smo tudi konzumno društvo, ki je tedaj prav dobro uspevalo in napredovalo. Iako je bilo delavsko gibanje na Jesenicah v usode-polnem letu 1914. Pričakovali smo, da se bo socialna demokracija izkazala zvesta svojemu programu, tada mesto poziva na borbo proti imperializmu, je njeno vodstvo izvršilo grozno izdajstvo nad proletariatom vsega sveta in tudi na Jesenicah smo proktinjali te izdajalce in jim obljubili maščevanje.
Veliko zavednih sodrugov je morajo iti k vojakom na bojno polje in med njimi tudi jaz. Tježko nam je bilo v boju, da morimo človek človeka, nevedoč zakaj, čemu in vsled česa, a bolj od vsega tega nas« je bolelo izdaj stvo voditeljev socialne demokracije, !ki so naenkrat postali pravi hlapci buržuazije in prevzetnali soodgovornost za to grozno klanje ljudi.
Kakšno je bilo gibanje med svetovno- vojno na Jesenicah mi ni znano, a ko sem se povrnil, sem videl, da je nastalo iz našega trdega grajenja, pravo delavsko vrvenje in gibanje, imel sem srečo, ko je k ončala vojna, sem se ravno nahajal na dopustu in bil se;m torej eden prvih doma. Takoj smo se podali na de.lo in pričeli zbirati člane in organizirati stranko v mišVjenju, da ja ne bomo prepozni in da ja ne bo šlo vse mimo nas. V stranki sami smo takoj organizirali močno opozicijo proti reformistom in po razglasitvi države S HS, je politična stranka hitro napredovala. Organiziral i smo politično šolo, delili med delavstvo ra-zne knjige i n brošure in pričeli razkrinkavati popolno izdajstvo dru ge internacionale. Uvideli smo, da bi bil boj Slovenci-v samih brez pomena, in zahtevali smo ujedinjenje s srtbsko so-cialdemokratično levico in priklopit#v k novoi istapov-
i njenje s socialdemokratično levico na jugu. Anton Kristan -je bil takrat v začasni vladi v Beogradu. Bila je sklicana seja izvrševalnega odbora, kateri sem prisostvoval tudi jaz, v Ljubljani, na kateri se je razpravljalo o ujedinjenju in na kateri se je storil sklep, da se ujedinjenje takoj izvrši. Na tej seji se je tudi sklenilo, da se Antona Kristana odpokliče iz tedanje vlade- Dr. Korun kot takratni predsednik je izjavil, da naj se počaka, da bi slišali, kaj k temu poreče Kristan sam, on pa da je pripravljen (kakšna dobrohotnost!), da mu ta sklep takoj sporoči. Ko Anton Kristan za to izve, mu je bil seveda ta sklep izvrševalnega odbora neljub, ker se je v vladi silno dobro počutil in tako rekoč pozabil, da je delavski zastopnik in da ga ima delavstvo, posebno stranka, pravico odpoklicati iz vlade in tudi iz vsakega drugega položaja. Ko Kristan za to izve, mu je bil (a sklep izvrševalnega odbora tako neljub, da je nemudoma sam pripotoval v Ljubljano ter zahteval novo sejo izvrševalnega odbora. Na ponovni seji so se Kristanovi prijatelji zvijali kot so le mogli in nagovarjali delegate na razne načine, da bi se ja ta sklep razveljavil. V tej zbeganosti delegatov se jim je posrečilo nekaj sodrugov pridobiti za protisklep, pa le na ta način, da se jim je obljubilo razne honorarje in plačana mesta v stranki, torej s podkupovanjem. Tudi meni se je ponujalo mesto provizoričnega tajnika na Jesenicah, seveda s plačo, kar pa sem odklonil in še naprej stal tia stališču sklepa jeseniških sodrugov, drugi pa, ki jim je bilo bolj všeč plačano mesto tajnikov, kot pa sklep svojih članov, so glasovali za Kristana, proti volji svojih lastnih sodrugov, ki so jih poslali na to sejo. Na tako vabo se je, žal, dalo mnogo zaupnikov zapeljati, da so glasovali za Krista-nove predloge, a obenem tudi za razcep stranke. Na tak način se je Kristanu pot>rečlk> razveljaviti »klep prve
stranko samo. Takoj po temu usodepolnemu činu je bil sklican strankin zbor. na katerem je bila sprejeta resolucija, da se izključi iz stranke vsakega, ki bi se upal še nadalje delati za ujedinjenje s sodrugi na jugu. Na ta način je bila vržena opozicija iz stranke in prisiljena ustanoviti svojo stranko, ki bo imela res demokratična načela in pravico soodločevanja članstva. To je tudi prineslo, da se je levica Slovenije takoj ujedinila s sodrugi z juga. Opozicijonalci smo pričeli izdajati list pod imenom »Ujedinjenje«, s katerim se natn je posrečilo popolnoma razkrinkati Kristana in socialpatriotizem v Sloveniji. Na Jesenicah smo sklicali takoj člansko zborovanje in podali poročilo o strankinem zboru in Jeseničani so soglasno razen štirih sodrugov, ki pa so imeli gotova korita, izglasovali, da se priključimo opoziciji, ki si je nadela nalogo ustanoviti res pravo proletarsko stranko, komunistično stranko Jugoslavije. Po vsej ostali Sloveniji se je zgodilo isto. kar pri nas na Jesenicah in koritarji so ostali sami in osamljeni. Valitve v Narodno skupščino so pokazale v jeseni 1. 1920, da je jeseniško delavstvo zavedno in da je delavstvo za vedno obračunalo z izdajalci delavskega pokreta.
Zaenkrat se je s pomočjo socialpatriotizma buržu-aziji posrečilo, da še naprej tlači delavce in kmete, in tudi mene je jugoslovanska buržuazija pognala čez mejo. Pognala me je od kraja, kjer sem že od svoje mladosti služil svoj vsakdanji krtih in klju-b temu, da je od tega že sedem let, mi ne more nihče iztrgati spominov na vse one sodruge, ki so ostali zvesti svoji razredni proletarski stranki in ki jim danes, po sedmih letih še enkrat kličem v spomin preteklost in izdajstvo onih, ki so začeli zopet dvigovati glave in prihajati med delavstvo, da jim delavstvo ponovno zaupa, da jih ta malomeščanska buržuazija ponovno izda in vrže v naročje za gotove koncesije buržuaziji.
V tem, sodrugi in sodružice, se Vas spominjam in upam, da kmalu pride oni trenutek, ko si boste tudi vi sodrugi raztrgali verige suženjstva in da bo tudi vam, kakor proletarcem celega sveta, zasijalo solnce lepšega in srečnejšega življenja — svoboda. Šteian NVetss.
Matevž Ferčej 2, Golob F. 2, Krmelj A. 2, Lichtinger Ferd. 2, Markelj Anton 2, Kejžar Luka 5, Ludvik Benedičič 2, Franc Benedičič 4, Močnik Martin 2, Perko Venceslav 2, Mihael Delepot 2, Ivan Malej 4, Monte-hristo III. 2, Drakslar Jože 3, Resman 2, Mirnik 1, Vod-voj Jakob 2, Josip Zorc 2, Mulej Fani 2, Markelj M. 2, Trebušak Joža 2, Mulej Janez 10, Močnik Martin 2, Molenšek Ivan 2, Karlo Valentin 3, I. Gregan 3, ? ? 3, Preželj Tilka 3, Jože Borojevič 2, Jože Sušnik 3, ? ? 10, Dolinar 2, Andrej Šlibar 10<> skupaj dinarjev 122.
Nabiralna pola štev. 027, Velenje. Nabral s. Kališnik, Jan Alojz 5, Kališnik 5, N. N. 2, Od rudnika izkoriščani posestnik 4.50, Proti Bernotu 2, Kališnik Ivan 5, Planko Leopold 15, Blagotinšek Franc 5, skupaj dinarjev 43.50.
Nabiralna pola 044, Ljubljana. Nabral s. Erbežnik. Stanko 4, Erbežnik Ivan 6, Beguš 5, BoncI J. 5, Step-novsKi 6, fAaguSaT 5, liuCai 3, t torti t, Pttiui t, (vati l, Victor 1, Žane 5, Konjušnica 2, Tavčar 2, Pohovc 4, Ponikvar 4, skupaj dinarjev 54.
Nabiralna pola št. 093 in 095, Trbovlje I, prvi izkaz: J. V. 10, V'. J. 30, Franc Erjavec 5, G. I. 10, G. J. 5, Bonifac 2.70, Š. J. 2, Slapšak Franc 2.50, Kredar Franc 2.50, Ceplal*Jakob 5, Starniša Lovro 5, Zupančič Anton 5, Močilar Josef 5, Prešicek Jakob 5, Perne 2, Cepcrlin Anton 2, Plevnik .Maks 2, Jerman Franc 2, Uršič Franic 2, Fele Ivan 2, Trobiš Alojz 3, Rozin Karl 2, Primožič Jakob 10, Baš Josip 5, Janežič Ivana 5, Janežič Marija 5, Perme Ivan 2, Vilčnik Franc 3, Tolar Anton 2, Arh 2, Boštner Ignac 2, Prašnikar Franc 2. Š,piler 5, Radej trg. 10, Bedetiik Aloiz 2, lzlaker Albin 10, Požun Edvard 10, Centrih Andrej -2, Per Karl 10, Merzel Sava lil, Bevc Tone 2, Lebar Franc 2, Volavšek A. 2, Lauišnik Avgust 2, Rotar Martin 5, Herci Miha 2, Jenko Ivan 5. Keše Rudolf 5, Ivnik Julijus 5, Goluh Anton 5, Oplaznik Jakob 5, Zelič Alojz 5, Seme Jože 2, Jakob Ivan 2, Žgajnar Jakob 4, Tolar Franc 2, Groznik Lovro 5, Jamšek Franc 2, Borišek Josef 2, Zakonjšek Simon 6, Porle Josef 2, Tovornik Martin 1.50, Vodenšek Matija 2, Camer 10, Hauptman Andrej 2, skupaj dinarjev 296.20.
Nabiralna pola 020, zbrano po sodrugu »Železničar«, Ptuj. Temec Franjo 5, Arnuš Alojz 5, Fraliman J. 3, Polajšar Anton 2, Herzog ? 2, Sichrovski 2, Vodovnik 1, Kranjc 1, Marok 1,	Vogrinec	2, J. Š. 12,	skupaj dinarjev 38. Sodrug I. R.,	Selo, 500	dinarjev.
Od 7. julija do 26. avgusta	zbrano na	posebnih	polah za tiskovni sklad	v Franciji in Belgiji	dinarjev	734,
v Jugoslaviji dinarjev 817.70. Skupaj 2051.70.
Sodrugi, vsi ki ste sprejeli nabiralne pole, vrnite jih upravništvu. Brez ozira, ste li kaj nabrali ali ne, mi moramo zaključiti šesttedensko kampanjo. To je potrebno radi reda in radi pregleda aktivnosti posameznih krajev.	Upravništvo	»Enotnosti«.
»TESAROM ME ZOVU«.
Roman tega imena od Upton Sinclaira je izdala naklada »Fanal« v hrvatskem prevodu.
Roman je ostra satira današnjega družabnega reda. Avtor nam predstavlja Kristusa v New-Yorku, metropoli kapitala, kjer govori na enem shodu v socialističnem smislu in se zavzema za bedne in izkoriščane.
Knjiga je osminskega formata in obsega 130 strani. Naroča se v upravi naklade »Fanal«, Zagreb, Jezuitski trg 1, za ceno 15 Din.
Podpirajte žrtve reakcije!
Crna. Dvakrat seliti se, ali enkrat pogoreti, pravijo, da je enako velika nesreča. Drugače misli SPJ, ko preganja buržuazija kakega razrednega delavca. Na vsa usta kričijo social isti: »Glejte, kako skrbi buržuazija za širitev marksizma!« Tozadevno priobčimo v kratkem nekaj zanimivosti. Ze danes naj omenjeni kavalirji samo vedo, da smo njih hinavščine že do grla siti. Premnogo sodrugov ste pomagali črniti tako Lutra, Klojčnika in najbolj Finka. Onemogočili ste jim bivanje med nami, a njih duh še živi. Vsak naročnik »Enotnosti«, ki si istega z nami vred želi, naj pridobi listu vsaj še enega naročnika! Naša moč ni v denarju. Vsak pošteno misleč delavec naj bo naročnik »Enotnosti«. nobeden naj se ne spodtika nad tem, ako ga berejo tudi demagogi, ampak ravno nasprotno: Štern in Ipavic pa, ki si politične upokojitve želita tako goreče, bosta z razkrinkovanjem gotovo prav zadovoljna. Delu čast in oblast!	Vlado.
Objavljamo, toda za Schm. nočemo delati reklame. Z njim si ne želimo nobenih stikov. Rokopis poznamo.
Uredništvo.
Poravnajte naročnino I