lzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". AdftttdBAAAAAAAAAA^AdPA^d&AAAífcAítíťfcAítíťř^ drugače narediti konec, kakor če se uniči vsaj ta parlament « m Politiški oddelek. •J* "g* i mwwwwww'iivvffvv^^^vfvwmf^^^m»» ako že ne ves parlamentarizem. In kaže se, da se je vlada končno odločila na od- . junija je po dolgi mučni ločilni korak. torek dne Konec! Avstrijski narodi so lahko zadovoljni. Ni jim treba, premeniti njihovega mnenja o državnem zboru, ni se jim bolezni izdihnila sedanja poslanska zbornica. Naznanilo se je sicer, da bode prihodnja seja čez teden dnij, toda nihče ne verjame, da se bo res vršila vsakdo pre- bati da se uresničile njihove želje da se odpravil časniški in koledarski kolek, da bi se odpravile nadležne erarične mitnice, da se znižale prepisne pristojbine pričan, da se poslanci v tekočem letu več ne snidejo v grški palači na Francovem ringu, da vlada že tekom pri-hodnjih dnij razglasi naredbo, s katero se zasedanje po-slanske zbornice odgodi ali pa zaključi, ako se zbornica že ne razpusti in da si bo vlada pomagala za naprej s cesarskimi naredbami na podlagi § 14. torek je avstrijski parlamentarizem napovedal storila primeren korak, da omogoči redno funkcioniranje bankerot in vse je pripravljeno za njega slovesni pogreb. za kmetska posestv Ne vsega tega se ni bati » dokler se ne prekličejo jezikovne naredbe. Desnica je, ustrezaje vladni želji in občni potrebi i državnega zbora. Predlagala je po posl. Milewskem, naj Resnično in odkritosrčno žalujemo morda samo Slovenci se za prvo branje rečenih vladnih predlog določijo po- po njem, drugi narodi ne, najmanj pa Nemci, ki dobro sebne seje. Predsedstvo poslanske zbornice, uviděvši da vedo da se jim ni ničesar bati, kar je dr. Steinwender se to proti volji obstrukcijonistov ne da doseči » skli calo načelnike vseh parlamentarnih klubov na posveto vanje o tem predlogu. In pri tem posvetovavju načel že za časa Kielmanseggovega vladanja naravnost přiznal. Vlada si ne more drugače pomagati, kakor da vlada brez parlamenta, s pomočjo 14. ako se že ne niki nemških klubov brez ovinkov in s hvalevredno od- dotakne ustave same. Zameriti jej tega ne more nihče, kritosrčnostjo povedali, da na noben način ne pripuste gaj uvideva vsakdo, da radi blaznega počenjaja nemških parlamentarne rešitve navedenih reform, ampak da bodo steklišev, ki so že razvili zastavo upornosti [in začeli vsak dotični poskus preprečili z najbrezobzirnejšo obštruk- očitno hujskati proti državi in proti vladajoči dinastiji » cijo. Tej izjavi so se uklonile vse stranke !n predsednik vender ne gre, ustaviti ves državni stroj. Ta stroj mora Fuchs je v zadnji seji povedal, da se Milewskega dobro- teči naprej in zato razsoden člověk vladi ne more za-hotni predlog ne da vzvršiti, da mora zbornica še na- meriti, da je odstranila, kar je zadrževalo in oviralo dalje tratiti dragi čas z brezplodnimi razpravami funkcijoniranje tega stroja. Državi to gotovo vsaj v Ta konferenca klubovih načelnikov o Milewskega predlogu je situvacijo popolnoma pojasnila. To je bii zadnji pcskus, omogočiti redno funkcijoniranje in koristno ter uspešno delovanje državnega zbora. Negativno stališče nemških klubov je odprlo oči tudi omahujočemu in na srečen izid svojega posredovanja še vedno računajočemu ministerskému predsedniku grofu Thunu. Sedaj se je naposled tudi vlada prepričala, da se s sedanjimi parla- mentom absolutno ne da izhajati, da v sedanjem parlamentu vladajučemu nemškem nasilstvu in terorizmu ni sedanjih kritičnih časih na korist, bati pa se je, da bo nam Slovencem v narodnem oziru na škodo. Na to mo-ramo biti pripravljeni, škode pa se moremo uhraniti samo če stojimo krepko, neustrašno in neutrudno, zjedinjeni in solidarni na braniku svojih pravic. tem slučaju nam tudi najhujši absolutizem'rne more do živega in bomo lahko prestali tudi novo ero, katera se je začela v torek dne 7. junija 1898. ** * TA* Hç-v c r *>_t 222 Politični pregled. Državni zbor. — Dne 1. junija se je zopet sešel državni zbor, a do koristnega delà ni mogel priti. Vlada mu je predložila mnogo važnih predlog in poskusila doseči njih rešitev, toda Nemei so se z vso brezobzirnostjo uprli nasvetu, na se za rešitev budgetnega provizorija, za predloge o odpravi časniškega kolka, o odpravi mitnic in o znižanju prepisnih pristojbin pri kmetskih posestvih, ter povrh še uprizarjali naj-večje skandale, prav take, kakor zadnje dni Badenijevega vladanja. Na interpelacijo radi razpusta graškega obč. sveta vlada ni odgovorila. Obširneje govorimo o pomenu toh dogodb v u vodném članku. Medklici v državnem zboru. — O jedni zadnjih sej poslanske zbornice je nemška surovina z imenom Glôckner bleknila bedasti medklic, da se vojnemu ministru mehčajo možgani. Vlada je radi tega posredovala pri predsedništvu in to je res odredilo, da se medklici več ne vsprejemajo niti v stenografični zapisnik niti v Reichsrahts-Correspondenz, iz katere jemljejo časniki svoja poročila. Po veljavnem opravilniku je predsedstvo pač opravičeno to odrediti in predsednik Fuchs je imel popolnoma prav, ko je rekel, da je pravi skandal, kake medklice delajo poslanci, namreč nemški poslanci, a vzlic temu je rečena odredba smešna in brez pravega pomena. Smešna je zategadelj, ker je vsled nje popačen govor dotičnih govornikov, saj medklici so epigrami, na katere skoro vsak poslanec odgovarja. Zdaj bodo pa čitatelji pač brali poslancev odgovor, ne pa medklica. Tako postopanje je pač vse prej kakor pametno. Brezpomembo je pa zategadelj, ker poslanci lahko sami zapisujejo medklice in jih dajejo časnikom, kateri jih smejo obelodanjati vzlic temu da niso zabeleženi v steno-fičnem zapisniku. Desnica razpada. — Trdne parlamentarne večine že davno ni več, a kaže se, da se tudi formelno ločijo neki elementi od nje. V nemški katoliški ljudski stranki so že lani nastali razpori, ki so se le za silo premostili, a so se potem še večkrat in zdaj zopet pojavili. Dipaulijevi pristaši hočejo na vsak način izstopiti iz desnice in groze, da izstopijo tudi iz kluba, ako se ta ne loči od slovanskib strank. Zveza mej nemško kat. ljudsko stranko je že sedaj jako rahla, a tudi druge stranke niso s položajem nič več zadovoljne in prav lahko se zgodi, da gre desnica vsaksebi. Novi sladkornl davek. — Vlada je predložila po-slanski zbornici načrt zakona, s katerim se uvaja novi davek na prodajo sladkorja in sladkomih izdelkov. Davek bo znašal 6 gld. od meterskega stota sladkorja, kakoi tudi od kandidatov, čokolade in likerja, ki se uvaža iz Ogerske ali iz inozemstva, in sicer od prvih vrst tedaj, ako se uvaža v količini nad 100 kg, pri likerju pa že ako se ga uvaža nad jeden liter. Zakon stopi v veljavo s 1. avgustom in se bodo isti dan v prometu nahajajoče se količne sladkornih izdelkov, ako znašajo nad 10 gld., naknadno obdačile. Vlada računa, da jej bode ta novi davek nesel čistega dohodka 15 milijonov. S tem, skrajno krivičnim davkom se že obstoječi davek na konsum sladkornih izdelkov poviša od 13 na 19 gld. kar bodo seveda revnejši sloji ljudstva jako težko občutili. Ogerska. — Med Madjari in papeževim nuncijem je nastal konflikt, ki utegne provzročiti ministru zunanjih del veliko sitnostij. Vzrok temu je, ker papež zagrebškega kanonika Krapca ni hotel imenovati pomožnim škofom, ker je Madjarom, in da je imenoval djakovarskega kanonika Voršaka pomožnim škofom v Dj ako varu, ne da bi bil prej ogersko vlado vpra-Šala za dovoljenje, Madjari uvidevajo, da nimajo upanja na zmago, zato se tolažijo s tem, da škof Voršak s tem imenovanjem ni dobil pravice postati naslednik škof a Strossmayerja in da to tudi ne postane. Srbija. — Kakor je bilo pričakovati tako se je zgodilo. Razkralj Milan je zmagal na celi crti pri zadnjih volit vah v skupščino. Izvoljeuih je 112 libeliralcev, 62 naprednjakov, 19 neodvisnih in 1 opozicijonalec. Liberalci, naprednjaki in tudi neodvisni so vládna stranka. Izvoljenih je torej 193 vladnih privržencev. Cela srbska skupščina šteje 258 poslancev. Ker jih 64 izmej teh imenuje kralj, bo imela opozicija enega ce-lega zastopnika v skupščini. Opozicijonalna radikalna stranka je zadnje dni izdala do svojih prist*šev oklic, da naj se ne vdeleže volitve. Pod veleoblastnim nastopanjem Milana, ki je vse volitve vodil bi tudi ne bi bila nič opravila. Razkralj Milan bo torej nadalje gospodaril v Srbiji. Veliko zlega ji je že pri-zadjal jn nič dobrega ji ne bo storil tndi v prihodnje. Spanjsko-ameriška vojska. — Po dolgem pojasnje-vanji kaj se je venier zgodilo v luki Santjago, poročajo, da se je pač bila bitka mej Amerikanci in Spanjci. a ne tako kakor se je prvotno porocalo. Amerikanski admiral Schley na preži na španjskega zapovednika Cervera, ki je bil s svojim brodovjem v Santjago je hotel poskusiti svojo srečo proti temu. Vender pa je iz previdnosti poslal naprej le dve ladiji eno večjo in eno manjšo. Večjo slabo ladijo, ki je šla* prva pa pred vsem iz namena, da se potopi, če bodo Spanjci na njo streljali in tako zapre pot iz luke. Ko je Schley tako manipulirat pred Santjago tedaj Cervere ni bilo v luki. Poroča se vsaj, da je Cervera odrinil proti Manili, da premaga Deweya. Ko so Spanjci ugledali približujoče se amerikanske ladije, so jih iz dobrih utrdb napali in velika a slaba prva ladija se je takoj potopila, druga se je umaknila nazaj. Potopljena ladija je zaprla ozki vhod proti luki in Schley je s tem dosegel svoj namen. Einega častnika in sedem pomoršČakov ki so bili na tej ladiji so španjci vjeli. Pravijo, da so se imenovani prostovoljno oglasili za opisano namero Schleyevo. Mej tem ko so na Španjski strani smatrali odbiti napad Amerikancev za zmago, so se ti tudi veselili lepega vspeha. V resnici se ne more nobenega zvati zmagovalcv. Amerikanci, ki so sploh toliko upali na kratek a srečen izid vojske, postajajo čedalje nevoljneji. Tudi poveljnika Schley in Sampson baje nimata prostih rok, ker hoče predsednik Mac Kinley voditi vojsko. To je pa seveda težavno, če se pomisli, da je zveza mej Kubo in Ameriko negotova. Amerikanci so tudi upali, da pošljejo vojsko na Kubo in to v krátkém, a javlja se, da vojna uprava še ni poslala nikakega regularnega krlela na Kubo, kar se je doslej posrečilo izkrcati na Kubi- mož, so bili vsi sami Kubanski vstaši. Tudi je Amerika veliko zidala na prostoveljce, toda zadnji čas se je predsednik Mac Kinley pri nadzorovanji prosto voljnih krdel prepričal, da ti niso sposobni za vojsko. Večina nima niti vojaške obleke, še manj pa orožje. Ameriško brodovje obstoječe iz 14 naj večjih ladij pod vodstom Sampsona leži sedaj pred Santjago in je s tem blokirana luka. Stališče Španicev je težko, česar jih utegne rešiti drugi oddelek španjskega brodovja, ki ima priti v kratkem iz Kadiksa in se združiti s Cervero. Tedaj utegnejo dobro iz- \f urjeni španjski pomorščaki biti odveč Amerikancem. Španjska in Amerika dovoljujeta ogromne denarje za vojsko. Amerikanski finančni minister je izjavil, da bodo vojni troški narastli na 600 milijonov dolarjev, ako bi vojna trajala edno leto. Astralija. — Po vzgledu Zjedinjenih amerikanskih držav, si hočejc tudi Avstralijci ustanoviti tako državo. Mnoge male državice avstralijske se žele zjediniti v veliko skupno državo. Ravno minole dni so se vršile volitve, katerih izid naj pove, če se naj to zjedinjenje izvrši. V náčrtu za tako državo, se povdarja, da se hočejo strogo varovati interesi posamnih držav, toda osnovati se ima skupna vlada, obstoječa iz sedmih mi-nistrov, ki morajo biti člani parlamenta. Skupni parlament zgornja in spodnja zbornica, z vezno sodišče naj kažejo na zunaj popolno jedino državo. Pravica imenovanja generalnega guver-nerja se prepušča angleškemu vladarju. Vlado in eksekutivo imajo v rokah sedmeri ministri. V zgornjo zbornico pošlje vsaka kolonija šest članov, število članov za spodnjo zbornico se pa določa po številu prebivalstva. 223 đ&đft99ft •iB « Obrtnija. m 9 99999999999999999 999999999999999999999 pa ne sme tuje več kakor petkrat lastnega presegati. Das se vjemamo v principu, s tem določilom, vendar moramo glede na števili 10 in 5 oporekati, da se je pravo razmerje izbralo. To hočemo dokazati na podlagi Statistike Lastno in tuje imetje slovenskih posojilnic. čeških in slovenskih posojilnic iz leta 1896. 0 (Spisal I. Lapajne.) Zakon o zadrugah z dne 9. aprila 1873. je za raz-vitje gospodarskih zadrug, osobito denarnib zadrug iako ugoden. Največje vrednosti je v njem duh avtonomije, pre-cejšnje samouprave, kakoršno dopušča že obstoječim zadrugara. Vlada pripravlja pa za gospodarske zadruge nov Češke založne so večinoma veliko starejši zavodi nego slovenske posojilnice; Čehi imajo več posojilnic z omejeno zaveze kakor onih z neomejeno zavezo, in vendar presega pri Čehih tuje premoženje njih posojilnic 11 Va lastno imetje. V Slovencih imamo pa veliko več posojilnic z neomejeno zavezo kakor z omejeno ; vendar je to raz- zakon. Začetkoma je nameravala vpeljati postavo o merje pri nas ugodnejše ? toda poprek; kajti na gld. obligatorični reviziji teh zadrug, ker že obstoječi zakon o kakošni oficijelni ali privatni reviziji nima nikakoršnih določil. Pozneje se je pa vlada odločila drugače in predložila načrt novega zadružnega zakona, sploh, v katerega . kateri lastnega imetja pride 8Va gld. tujega, Toda na Primorskem samem je to razmerje neugodnejše celó od posojilnic v Čehih 9 po primorskih posojilnicah pride na gld last nega 12 gld. tujega imetja; pri kranjskih gld., jerskih 8 gld. in pri koroških posojilnicah pride na lastnega imetja l1/2 gld. tujega premoženja. pri šta gld. je sprejelo poleg določil o reviziji veliko novih ali predrugačujejo ali popolnujejo obstoječi zakon, z eno besedo pač: na mesto zakona z leta 1873. namerava se Ako bi se češke in slovenske posojilnice skupno in postaviti nov zadružni zakon. Njegovemu náčrtu je bil poprek za uzor vzele zlasti ako bi vse te posojilnice imele nekoliko podloga rezultat posebne enkete, katero je bila neomejeno zavezo, tedaj bi bilo odobravati zakonsko do- před bil že předložil 12. sesiji (1897.) državnega zbora in se da terih letoma vlada na Dunaj pozvala. Ta načrt se je ,o6il°> ki določuje kot ekstrem le 10 kratno obremenjenje lastnega denarja s tujim imetjem. Toda vse češke in slovenske posojilnice niso uzorne, ako bi tudi imele vse ne-omejefto zavezo; zato je res oštro določilo gledé 10 krat-nega obremenjenja pri posojilnicah z neomejeno in pre-ostro gledé samo na 5kratno enako določilo pri zadrugah z omejeno zavezo. posojilnicah, najdemo pri posamnih založnah, da pride na utegne predložiti tudi še 1. 1898., ako bode kazalo bo državni zbor v stanu, opravljati svoje funkcije. novem náčrtu je veliko dobrih določil, katera hvalevredno popolnuje obstoječi zakon. Dasi se v neka točkah ne strinjamo njim n. pr. s tem, da se Če gledamo na štatistiko pri čeških bode zadrugam veliko več nalagalo, glede občevanja z gosposkami, s sodnijami, okrajnim glavarstvom ; vendar nam pa osobito v tem dopada, da določa, o kako- se tuje imetje gospo šnem razmerji naj bode lastno in darskih zadrug. Dasi se je to razmerje predrakonično vzelo, in dasi je želeti, da v zakon ne pride takošno drakonično določilo, gld. tujega denarja tudi po 15, 20, 30, 40, 50 in več gldinarjev tujega denarja. Kaj takošnega pa zapazimo tudi pri slovenskih posojilnicah, n. pr. pri koroških, kjer je sicer kakoršno je v náčrtu ; vendar je nam že načrt sam dal pozorni na to, to razmerje najugodnejše, ste dve posojilnici s številkami: 35, 38 ; pri štajerskih posojilnicah najdemo števila : 42, 49, pri primorskih posojilnicah, kjer je to razmerje naj-neugodnejše. najdemo števila: 36, 44, 46. Na Kranjskem času migljaj, da smo postali o pravém kakošno je lastno in tuje imetje naših zadrug. Slovenci moramo tu v prvi vrsti imeti pred očmi naše najpotre-bnejše gospodarske zadruge, in to so naše posojilnice. niso ta števila poprek najneugodnejša, vendar v posameznih slučajih kar kriče » namreč pri novih, tako imenovanih Misliti si jih moramo kot juridične osebe. Kakor si namreč fizična oseba ne sme preveč tujega imetja nalagati, takisto si tudi juridične osebe smejo preveč tujega denarja prisvajati. Lastno imetje more namréč Raiffeisonovih zavodih, kjer so majhni deleži, kjer nič rezerv še ni in biti ne more in kjer je veliko zaupanja do novih teh posojilnic ter veliko denarja pri ljuddeh. Zato nam Statistika kaže sledeča ogromna števila: 118 (Bloke), 173 (Črni vrh nad Idrijo), 154 (Dobrepolje) 122 (Gorje), 116 (Horjul), 143 (Metlika, Raiffeisenova), 138 (Polhov v nekakšnem ugodnem razmerji biti s tujim premo ženjem. Ne mislimo pa tu znabiti na to, kar se običajno 4 imenuje Načrt novega 2adružnega gradée), 566 (Poljane na Gorenjskem), 135 (Rovtej, 156 (Srednja vas v Bohinju). aktiva in pasiva Organizacija slovenskega posojilništva je že zdaj zakona hvalevredno razločuje, kaj je „lastno", kaj je „tuje" precej in dobro razvita. Vseh 140 slovenskih posojilnic imetje gospodarskih, kar smo žalibog pogrešali v obsto- in gospodarskih zadrug je namreč vzelo v svojo varstvo jačem zadružnem zakonu in katerega razločevanja običajno troje društev. Prvotno je čuvalo nad slovenskimi posojil tudi posojilniška pravila nimajo. Po § 47. omenjenega načrta mcami društvo » Zveza slovenskih posojilnic" v Celji t bodo spadali kar je naravno vsi deleži in vse re- katero je bilo dokaj kos svoji nalogi. Pri tem društvu je zerve pod lastno imetje, vse hranilne vloge z izposojili še zdaj kacih 40 60 posojilnic pe vsem Slovenskem. vred pa pod tuje imetje. Po tem določeno, da tuje Pozneje se je ustanovilo enako društvo v Ljubljani pod imetje ne sme pri posojilnicah z neomejeno zavezo desetkrát imenom „Zveza kranjskih posojilnic", katero je tudi zdaj lastnega presegati, pri posojilnicah z omejenim poroštvoui potrebno i ko je na Kranjskem toliko posojilnic. to / 334 „kranjsko" zvezo bi bili radi pritegnili tudi nekatere go- Mariboru, Celovcu Ljubljani, Gorici, Trstu in Pulju ter pri riške" posofilnice, kar je pa nezmisel. Da bi se pa Go-ričani sami svoje „zvezo" ustanovili, bode šio težko, ker imajo še premalo posojilnic. Pri kranjski Zvezije znabiti od 30—40 posojilnic. Osnovati sa je namera vala še „ Z veza doma&ih posojilnic in gospodarskih zadrug", katero društvo vojni intendanciji v Gradcu. Dobaviti je : pšenico, rž, oves, kruh, seno, razno slamo, mehka in trda drva, premog, koaks. Izkaz približne potrebščine se lahko tudi vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Avstrijski Lloyd avstrijskega Lloyda je z dnem v Trstu Parobrodna družba junija 1898. znižala voz pa ni v življenje stopilo, čeravno menijo nekatere kranjske nino za več predmetov kakor : za papir vsake vrste 5°; posojilnice, da so udi tega društva, ki ga še ni. nor malne tarife v Angleško Indijo, pàpir v zavojih in zabojih, Osnovalo se je pa društvo „Gospodarska z veza" v Ljubljani, ki hoče pospeševati razvoj gospodarskih zadrug izvzemši cigaretni in svilni papir od 5 papir v zavojih 20% v Levanto, jeklo, moko 20 °/0, gips> in tiskarniški cement, fižol, in posojilnic in ima že 44 članov Ako krompir, potašo, surovo železo, žebije i dr. bi Slovenci Levanto, Indo-Kitajsko in Japonsko. 30o/0 V Natancna okrožnica se imeli s svojimi 140 posojilnicam, vred skup že kacih 200 l*hko vpogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice gospodarskih, pridobitnih in konsumnih zadrug, mislil bi si člověk lehko, da so nekatera naređena društva odveč, da so v Ljubljani. Dobava oblačilnih in opravnih predmetov za c. kr. deželno brambo. C. kr. domobransko ministerstvo namerava dobavo raznih oblačilnih in opravnih predmetov za-gotoviti potom javne konkurence. Med temi so tudi : konjski tako ogromno število zadrug in ker se utegnejo še nove repovi, jopice, spodnje hlače, podkvice, kuhinjsko posodje, se- ustanovljene le v strankarske politične namene, kakor se sicer prvotno znabiti tudi nameravalo. Ali ker imamo osnovati, imela bodo i vsa tri društva („slovenska" v Celji, „kranjska" » vse tri „ Z veze" m „gospodarska u V kire, odeje, Ljubljani) dovol j delà, in nijedni „zvezi" ne bode treba segati v delokrog druge. Treba je samo, da se delokrog vsake „zveze" po medsebojnem dogovoru pravilno določi glede na dejanske potrebe teh zadrug in gledé na prava šotorni kolčki, krampi, lopate, konjska česala, konjske napojne golide itd. Ponudbo je vložiti do 30. junija 1898. pri omenjenem ministerstvu. Razglas obsezajoč splošne pogoje in seznam dobavljajočih predmetov se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. íftí&íť.íftíftíi.íÍirÍi& Aili.'tiftiittA politična načela » katere moramo Slovenci vedno pred očmi imeti. V ta namen naj se vrhovno vodstvo nad slo-venskimi posojilnicami pripozna „slovenski Zvezi" v Celji; vrhovno vodstvo nad vsemi drugimi, t. j. nad nedenarnimi (gospodarskimi in dr.) zadrugami naj se pripozna pa „gospodarski Zvezi" v Ljubljani, ki ima že po pravilih Kmetijstvo. Agrarno gibanje na Nemškem (Konec.) predidočih člankih smo podali dijagnozo tište pravico, svoj delokrog razširiti po vseh avstrijskih de- bolezni, katera je prouzročila dandanašnje agrarno gibanje. . Iz dijagnoze ni težko spoznati, s katerimi zdravili se da želah. Ker pa že 140 slovenskih posojilnic, ne more ozdraviti v kmetijstvu nastala bolezen. Kmetovalcem, ka samo Slovenska Zveza vseh nadzorovati ; zato naj se vse teri se bavijo z gospodarstvom ali kateri stanujejo v tište kranjske posojilnice, katere so že zdaj pri „kranjski hribih ter potrebujejo pašnikov, se da pomagati s tem, \ prepusté v varstvo poslednjemu društvu, katero da se naredi konec bureaukratiškim sitnostim gozdnih Zvezi", m^ÊggÊÊÊÊÊÊ^ naj bi pa pospeševalo in podpíralo tudi „Slovensko Zvezo" uradnikov, da vlada že neha, vsako stvar presojati z v Celji, zlasti v obziru njenega literarnega delovanja. gozdnofiskališkega stališča in se vedno in povsod ozirati Enako naj bi „gospodarska Zveza" podpírala „slovensko samo na želje aristokratiških lovcev, ki bi kmetu najraje Zvezo" v literarnem pogledu in naj bi vsa tri društva vgrabili vse gozde in pašnike. Malim posestnikom je njih izdajala leto za letom obširen letopis vseh slovenskih go- davčno breme olajšati in poskrbeti je, da dobe kak po- spodarskih zadrug. stranski zaslužek, kjer to ni mogoče, naj se organizuje bilo dobro, da bi ta društva med letom iz- izseljevanje v koloniji in naj se parcelirajo veleposestva Tudi i časnik, kakoršnega potreba se je poudarjala na kjer pa so posestniki zategadelj v stiski, ker so nj i dajala prvem občnem zboru „gospodarske Zveze", in kakoršnega hova posestva preveč obremenjena, tam naj vlada pospešuje je pred leti izdajala „slovenska Zveza" sama. Tak časnik kreditne zavode, da bode zadolženim posestnikom laglje bi nadomestoval tudi „Izvestja Centralne posojilnice slo- nositi njih bremena in se jihsčasoma popolnoma iznebiti. venske", ki je itak boljšega ne ustanovi. začasno podjetje, dokler se kaj Tištim posestnikom in veleposestnikom, kateri so prouzročili agrarno gibanje, kateri pa so večinoma tako zadolženi, da njih dolgovi niso v nobenem razmerju z Obrtnijske raznoterosti. in kr. intendancija 3 voja vrednostjo njihovih posestev, tištim sploh ni možno po- moči. naznanila tr govski in obrtniški zbornici izkaz 0 približni potrebščini pre skrbovalnih predmetov za dobo 1898/99. Podrobni razglasi s< Država bi jih mogla bankerota samo na ta način bodo objavili Laibacher Zeitung Slov Narodu obvarovati, da proti plačevanju primerne a skromne su-stentacije prevzame njih posestva in jih razdeli na manjša kmetska posestva. Varnostne carine, s katerimi bi si Ustmena pojasnila 0 načinu oddaje predmetov" 0 izvršitvi kup- zadolženi posestniki najraje pomagali, pa niso primerno se lahko dobe pri preskrbovalnih magacinih v Gradcu, zdravilo. Dva znamenita ekonoma, konservativni Rudolf 22ft Mayer in iiberalni Karol Walker sta varnostne carine na sila : Kateri kraji na Dolenjskem so posebno pripravni žito in v podporo zadolženim veleposestnikom dobro ka- za pridelovanje sadja in kako bi bilo po teh krajih raz-rakterizovala, rekši, da so opijati navidezni in za nekaj širjati umno sadjarstvo in pospeševati sadno kupčijo? časa sicer pomagajo, pozneje se obnovi stara bolezen in tem vprašanju govorili in podali so svoje strokovnjaško postane še nevarnejša, kakor je bila poprej Vsled renta, a zajedno ž njo rase tudi tržna vrednost posestev varnostnih carin se sicer poveča zemljiška samih in ž njimi možnost, zadolžiti ta posestva visoko nad njih pravo vrednost. Z varnostnimi carinami se vstvarijo pogoji za grozovit krah. To so tudi spoznavali najbistro-umnejši nemški politiki in zato še vedno ni postal po- slanca Kanitza predlog zakon, o katerem je Bismarck mu ta predlog mogel uga- rekel: kot veleposestniku jati, kot kancelarbi pa zastavil vse sile, da ga preprečim. Nemčiji se zdaj delajo priprave za državnozborske volitve. Mej najagilnejšimi strankamije stranka agrarcev, katera utegne doseči velikih uspehov. bolje razumevanje sedanjega volilnega boja smo spisali predstoječe članke in to po znameniti in nepristranski studiji uglednega satelja Karola Jentscha. Shod sadjarjev v Novem mestu. Piše se nam iz Novega mesta : Kakor nam tu mnenje gg. : R. Dolénc, V. Rohrman, B. Skalický, F. Gombač, Pogačnik (učitelj na Čatežu) Gr. Pire, Wutscher in tudi drugi. Vsebina njih govorov in njih strokovno mnenje kulminira v sledečih izrekih : Vsa Dolenjska raz-deli naj se v dva delà, v jednem in sicer na Belo kranjskem, goji naj se poleg navadnega sadja tudi fino namizno sadje, posebno breskve in marelice ; v vsem ostalem Dolenjskem goji naj se samo navadno sadje. Vsa Dolenjska je za sadjarstvo ugodna, kjer je nje zemljina sestavina prava . da ni ni preplitva ali prodnata ; posebno ugodno ležo imajo nekatere doline v krškem političnem okraju okoli Bučke i Š ko ci j ana j Mokronoga, Boštanja v novomeškem okraju okoli Novega Mesta, Čateža pri Trebnjem, Toplic, Čer mošnic in v čmomaljskem okraju od Dragatuša do Vinic. Za Dolenjsko naj država po vzgledu c. kr. gozdnih dre-vesnic osnuje veliko c. kr. sadno drevesnico, ako pa to ne bi bilo mogoče, da se subvencijonirajo okrajne, šolskih vrtov in javne drevesnice ; ^za povzdigo sadjarstva naj se nastavi po vzgledu Štajerske in drugih kronovin potovalni učitelj za sadjarstvo, kateri naj bi s podukom in z vzgledom v svoji drevesnici, z oddajo velike množine sadnih dreves kajšnja kmetijska podružnica pred nekoliko leti jako po- sadjarstvo povzdignil. Isti naj bi javne in drevesnice šolskih dučno in zelo obiskano prešičjo razstavo in pred dvema vrtov nadziral in naj bi ob jednem predlagal, katere in letoma velezanimivo vinařsko razstavo in vinarski shod priredila i tako je v koliki meri naj se subvencionirajo. Za povzdigo sadjarstva cna izzborovanjem sadjarejev popolen je nadalje neizogibno potrebno, da se zopet oživé učiteljski uspeh dosegla. Iz vseh krajev prelepe Dolenjske došli so tečaji za sadjarstvo, kateri naj bi po jeden teden trajali ta dan v Novo Mesto sadjarski veščaki, sadjarji, posestniki, in ki naj bi jih vodil potovalni učitelj za sadjarstvo. Ta duhovniki in učitelji, da se posvetujejo na tem shodu, kako naj bi imel svoj sedež v Novem Mestu. Za povzdigo sa-naj se sadjarstvo na Dolenjskem povzdigne. na] bi djarstva je potrebna prememba lovskega zakona. Jako Okoli 10 ure dopoludne zbrali so se v dvorani go- važen faktor, da se nam sadno drevje pred obilico ško-. Tučekove vsi došli sadjarski veščaki, sadjarji in dljivih mrčesov obvaruje je negovanje naših ptičev, v tej stilne poslušalci, kateri so k zborovanju prišli, tako, da je bilo zadevi naj se tem prijateljem sadnih dreves v zimskem pred začetkom zborovanja nad 70 udeležencev ; med njimi času žito poklada. Izda naj se popularno spisana knjižica smo opazili zastopnika glavnega odbora c. kr. kmetijske o sadjarstvu. O II. točki dnevnega reda: „Katera sadna y dr užbe g. ravnatelja G. Pirea, g. nadučitelja J. Zirovnika, plemena in katere vrste sadja naj se po teh krajih za- . : B. Skalickega c. kr. tehničnega voditelja del zoper sajajo, v veliki meri, da se povzdigne sadna kupčija in trtno uš, J. Beleta, deželnega potovalnega učitelja za sa- sadjarstvo postane bolj dobičkonosno ?" govorili in stavili djarstvo na Spodnjem Štajarskem, F. Gombača deželnega so svoje predloge sledeči gg. strokovnjaki : R. Dolénc, potovalnega učitelja za vinarstvo, A. Wutscherja iz St. V. Rohrman, Gombač i Skalický i Gebauer (nad Jerneja na Dolenjskem, Rudeža s Tolstega vrha i oba učitelj v Žužembergu) Povše (kaplan v. Žužembergu) Ka veleposestnika in sadjarska veščaka. F. Perkota trgovca linger (upokojeni učitelj na Derski pri Novem mestu). in posestnika v Novem mestu, vse učitelje deželne kme- Njih izreki so: Za Dolenjsko veljajo naj ta pravila: 1.) tijske šole na Grmu, obilo duhovščine, narodnih učiteljev Črešnje vzgajajo naj se v onih krajih, kjer so zatišja in in posestnikov iz novomeškega in krškega političnega v bližini gozdi, ker tam najbolj vspevajo ; 2.) Namesto okraj a. češpelj » katere nam je v novejšam času na njej se naha Ob polu 11. uri otvori zborovanje načelnik podružnice jajoča glivica popolnoma uničila, tako, da nam je ta sad novomeške g. pristav V. Rohrman s prisrčnim pozdravom popred na leto nad 80.000 cento v samo suhih češpelj na vse obilo došle udeležence ter predlaga, da se naj donašal sadi j o naj se Wašingtonove slive, katere so imenuje predsednikom vodja Dolénc, kar se so itak za pridelovanje slivovke iz vrstne. Podružnice naj glasno zgodilo. G. R. Dolénc, zahvaljujoč se za izkazano mu osnujejo vzgledne sušilnice. 3.) Oreh sadi naj se povsod, čast, v kratkih besedah povdarja veliki pomen sadjarstva kjer ne pozebe. 4.) Jabolka naj se v posebno veliki meri za povzdigo narodnega blagostanja in preide potem na vzgajajo in sicer sledeče vrste: a) dolenjska voščenka, izvrševanje dnevnega reda » katerega točka se je gla-b) velik a zlata zimska parména, c) štetinec (tu di čebular 226 imenovan) rajneta, i velika ka selska rajneta » blenheimska bolj približeval národovému življenju. Leta 1851. po- češki devičnik ali rudeči iz Lož imenovan » Landsberška rajneta ali zmika toval je na Kavkaz k bratu Nikolajů, in to potovanje i vrste Kanadska rajneta. Te imelo je značilen vpliv na poznejše življenje pisate- so priporočene za vse kraje in za vsako ležo na ljevo istem letu še vstopi Lev Nikolajevič v četrto Dolenjskem, poleg tega zamore se še posebno fino na- baterijo dvajsete artilerijske brigade, katera je stala mizno sadje še tam vzgojevati, kjar leža in razmere uga- v Kazaški vasi Staro Sidovski ob Tereku. Tu prebil jajo. tem bil dnevni red rešen in g. predsednik za- je štira leta, do začetka turške vojne. Na Kavkazu hvalil se je vsem gg veščakom * in vsem udeležencem zborovanja za njihov trud, da se začelo se je za Leva Nikolajeviča novo življenje, polno moglo isto tako ko- raznoličnih vplivov. Neopisna narava, polna poltičnih renito in strokovnjaško vršiti, ter je zborovanje zaključil. krasot ter zanimivo in čudovito življenje kazaško Med zborovanjem počastil je istega odposlanec c. kr. vplivalo je mogočno na 231etnega mladeniča, in pod okrajnega glavarstva g, c. kr. okrajni komisar Kresse. Po temi vplivi nastala so prva delà Tolstojeva. Najprej zborovanju vršil se je prijateljski sestanek v gostilni napisal je » Mladost « 7 za njo „Náskok", dalje slede Tačekove in gostilni g. I.Zurca, kjer se je v ožjem krogu „Otroška doba", „Iz zápisek markerja", „Jutro posest govorilo o ravno završenem dnevnem redu. Kmetijska podružnica v Novem Mestu in posebno nikovo" in „Kozaki". Vsa ta delà tiskala so se v » nje načelnik Rohrman zadobil si je s svojim obilnim » Sovremeniku", le „Kazaki" izšli so v „Ruskem vest-niku" 1863. leta. turški vojni služil je Lev Nikolajevič pri štabu trudom zasluge tijstva javno zahvalo. Merodajnih faktorjev naloga bodi, 1855. poveljeval je celo jednej bateriji, s kojo da se sklepi dolenjskih sadjarskih veščakov v prospeh v ognji pri Črni (4. avgusta) ter pri navalu na Se-sadjarstva praktično izvršé ! vastopolj (27. avgusta). Toda s koncem vojne, ko mu da se je to zborovanje tako vspešno vršilo, velike in zasluži za svoje delovanje v prospeh kme- kneza GorČakova v takozvanoj donavski vojski. Leta bil 4*1 ti Poučni in zabavni del. m i» Tolstoj in njegova delà (Sestavil F. Juvančič.) je bila službena karjera vže popolnem zagotovljena, da naš pisatelj nenadoma vojaštvu slovo. V tem času napisal je „Sevastopolj v decembru 1859. leta", „Sevastopol v maji 1855. leta", dalje „Sekanje gozda u in n Sevastopolj v avgustu 1855. leta u Vže „Mladosti" in pod pisana z začetnicami prvim delom, katera so bila . bil je uspeh v krogu Veleum, kateri zasluži zanimanje vsacega Slovana v ne manjši meri nego (marsikdo drugi, ki je vživa, prvi sedaj živečih evropskih pisateljev, grof Lev Nikolajevič Tolstoj rodil se je 28. avgusta 1828.1. tedanjih najboljših pisateljev zagotovljen. Ko so pa počeli izhajati še spisi s Kavkaza in „Sevastopoljske povesti", postalo je zanimanje za pisatelja občno. 1856. zbrali so se v Petrogradu najboljši Leta v vasi Jasnaja Poljana v Krapivenskem okraju Tuljske tedanji pisatelji ruski: Gončarov, Grigorovič, Družinift, gubernije. Mati njegova, rojena kneginja Marija Niko- Ostrovski, Tolstoj in Turgenjev. Levu Nikolajevičů bilo toda vsprejeli so ga, kakor let lajevna Volkonska, umrla je, ko Levu Nikolajevičů je še ni bilo dveh let. Podoba te idejalne ženske nahaja omenja sam, kaj prijazno v omenjeni krog. L. 1857. se krasno izvršena, v „Vojni in miru" (Mari Bolkon- potoval je Tostoj po Nemčiji in v Rim Do 1861. skaja). Prvi vzgojevateljici našega pisatelja bili sta potoval je še jedenkrát iz Rusije in v tej perijodi na- sorodnica Tolstih, T. A. Jergoljska, za njo pa grofica pisal je „Metelj u j » Dva huzarja u ter » Mladeniško Osten Saken, teta Levova. Ko se je preselila rodbina dobo u Za tem sledita povesti „Srečanje z moskovskim 1837. 1. v Moskvo, izgubi Lev Nikolajevič očeta Ni- znancem u in » Albert". Tema sledi roman «Rodbinska » kolaja Iljiča, kojega živa karakteristika je podana v sreča a j potem » Tri smrti a > » Suzera" m m » Polikuška". osebi Nikolaja Roštová v „Vojni in miru". Po smrti Vrnivši se v Jasno Poljano, vstanovil je ondi ljudsko očetovi preselil se je Lev Nikolajevič z bratom Dmi- šolo, popolnem po svojih načelih, katera je razlagal trijem in sestro Marjo zopet na deželo, brat njegov v svojem časopisu „Jasnaja Poljana". Ker so vsled Nikolaj pa je ostal pri grofici Osten — Saken ter svoje originalnosti ti pedagogiški spisi zanimivi, vspre hodil v moskovsko vseučilišče. Čez tri leta umrje grofica Osten — Saken, va-ruštvo pa prevzame druga teta P. I. Juškova v Ká- jeli so se tudi v zbraně spise Tolstega in sicer tvorijo četrti zvezek Salajevske izdaje L. 1862. oženil se je z Zofijo Andrejevo Bersovo, zanji. Leta 1843. vstopi Lev Nikolajevič v kazansko hčerjo moskovskega doktorja, toda ženitev ni v ničem vseučilišče, kjer je prebil jedno leto na fakulteti ori- izpremenila dosedanjega življenja Tolstega. Živel je pisati roman „Deka jentalskih jezikov, dve leti pa na pravni fakulteti, in v naprej le narodu svojemu in slovstvu. Potem odpotoval je iz Kazanji ter se naselil v Jasnej Poljani. Tu v tihem selskem življenji izobraževal se in Lev Nikolajevič sam dalje ter se vedno bolj prvih letih zakona jel je kojega tri poglavja so se uže takrat tiskala. Umestno je na temu mestu opomniti, kar je znano v bristi 22Ï postavku tega romana. Hoteč naslikati epoho 1825.1, gorke solze ter mi bila prva tešiteljica. — Drugi ža-počel je L. N..,nabirati potrebno snov, kar se mu je lostni spomin bila je smrt, tega prostodušnega in lju- posrečilo, in napisal je jedno poglavje. V tem _ nari- bečega bitja, katero je imelo tako silen vpliv na raz-sana so čuvstva dekabrista, vrnivšega se v domovino, vitje čutja Irtenjevega. Spomin na mater ter na od- usoda le ™ * * p \ J IF » I • * i . ^ - Je , * Opisane so nadalje „Lisje gore", posestvo starca Bol- gojiteljico rodil je nehote misel. Me je J V i . ft V ^ i I * . — konskega in Bolkonski sam. Pri tem sega Tolstoj v zato zjedinila s tema bitjema, da naj večno žalujem zgodovino 1812. 1. Snov kazala se je tako obširno, za njima"? da se je odločil Tolstoj daljšo epoho posveti ji. Slednjič pa ostane popolnem pri 1812. letu. Mnogo so pripo- Na poti v Moskvo pride Irtenjevu prvič v glavo . naša rodbina na misel, „da ne živimo mi, mogle temu ustne povesti o 1812. letu, koje so svetu, da se ne vrte vsi interesi okolo nas, da so zanimale L. N. uže od nekdaj. Tudi značaj Napoleonov tudi še drugi ljudje, ki nimajo z nami ničesar skup-zanimal je Tolstega vže od mladih nog. Tako je za- nega, ki se ne brigajo za nas, ki za nas niti ne vedou. pustil nas pisatelj načrt romana „Dekabristi", a mesto njega izšlo je novo velikánsko delo „Vojna in mir u 1 ki se je začelo tiskati v „Ruskem věstníku r 1 Moskvi prične se za mlađega Irtenjeva nova 9 T m je rodila v njegovi glavi doba „deška doba", katera 1865 • prave puste misli. Premišljeval je o smotru življenja, Po završitvi tega delà jel se je Tolstoj zopet s o potřebností in nepotrebnosti vsega, kar je na svetu pedagogičnimi vprašanji pečati. Spisal je „Azbuko" in ter přišel konečno do tega, da je jel na vso moč čr- nekaj narodnih knjig. V 1874. 1. pričel je vže drugo titi svojega učitelja- ki mu je izbijal svojeglavnost glavno delo svoje, roman „Ana Korenina". 'Potem sovražiti ga je jel tako zelo,, da mu je postalo vse bavil se je zopet nekoliko z „Dekabristi", a za » De- *. . a kar je videi pri svojem učitelju, protivno, da se mu kabristi" poprijel se je kritike bogoslovja ter počel je gnusil njegov glas, njegova hoja ter vse njegovo ob jednem prevajati „Evangelije tem času podal vedenje. Ves trud ni vse kazni imele so ta vpliv se je vprvo na versko polje, katero ga je jelo čem na dečka, da je postajal vedno bolj tih in sam svoj dalje bolj zanimati. Večina del, katera so izšla od ter vedno več premišljeval na samem. Slednjič se na onega ČctSSL, je modroslovne ali A m pa versko-modro- tihem zaljubi v hišino Mašo, kar ga stori še bolj slovne vsebine, vendar pisane v nekakem zabavnem, obupnega, tako da pretrpevši kazen za svoje prestopke Tolstemu lastnem slogu; važnejša delà te dobe so: nasproti učitelju ni redko premišljeval o smrti in o » čem je moja vera U í „Kaj » Dva starca", „Svečka" dalje novejša delà „Kreutzer- jova sonata itd nam je torej storiti", samomoru. Misel o smrti odganjal je Irtenjev od sebe se ne sme misliti o prihodnjem, za sedanjost, ako hočeš z uverjenjem da najnovejše večje delo njegovo je temveč da moraš živeti » Carstvo božje", ki je izšlo pred kratkim časom v biti srečen, kajti sreča sama je mogoča v seda- dveh delih. Naj večje vrednosti so klasična delà pisateljeva, katerim se prištevajo novele in povesti prve dobe ter osobito trije veliki romani „Rodbinska sreča « y n Vojna i mir u in „Ana Korenina u ! vsakej osebi Tolstega je del duše pisateljeve. Nikjer pa ne stavlja sebe pred vse druge, nikjer se ne trudi s svojo osebo zatemniti drugih, dasi konečno pozna sebe boljše nego vsakega druzega ter vsled tega sebe najložje analizuje ter preiskuje. S tem, da odkriva na svojej individuvalnosti tipične črte časa, kaže čitatelju, kako so -HIMBHfllBHi^BHHHflliHHHflMHlHIHHll^ll njosti, Takrat popustil je svoje naloge, vrgel se na postelj ter se osrečeval s čitanjem kakega romana. Naenkrat pride mu na misel, da sreča ne zavisi od vnanjih vplivov, temveč od nas samih, da namreč člověk, kateri se je pri vadil trpljenju, nesrečen niti biti ne more. Da bi se torej na ta način vtrdil, držal je mladi junak čestokrat po pet minut v stegnenih rokah težke leksikone Tatiščeva ter sploh iskal trpljenja in težav. Ta misel, da dobro in slabo na nas kot tako vpliva po naši lastni volji, nahaja se pogostokrat se skladale te črte, v kolikor se v njih izraža tudi še v sledečih delih Tolstega. Tako se med drugim razum smisla življenja. Vže v „Mladosti" ter v „Ot gospod mi roški dobi" kaže se Tolstoj psihologa ali skeptika. teh avtobiografiških posvetih opisuje Tolstoj s poetično umetnostjo duševno razvitje junaka po- izraža neki ranjenec v „Sevastopolju", , sliti se ne sme na to. Hudo je člověku le potem, če na to misli". Take misli provzročale so Irtenjevu v resnici vestij, Irtenjeva. Prvi globoki vtis v dětinstvu Irte- veliko dušno bol. „Moje nagnenje k zamotaném pre- njevem bil je žalostěn. Smrt materina zapustila je v mišljevanju se razvilo v meni tako zelo, da sem duši junákovi neizbrisljiv sled. „Misel, da mi oseba, padel čestokrat pri premišljevanju najjednostavnejših katera je bila pred nekoliko dnevi še polna krasotě rečij v brezkončni krog razmotrivanja svojih mislij. in něžnosti, oseba, kojo sem ljubil bolj nego vse na Mislil vže nisem več na vprašanje, s katerim sem se svetu, more vzbuditi grozo, preverila me je o grenki bavil, mislil sem o tem, o čem da sem mislil. In ko resnici ter mi napolnila dušo z obupom". To je bilo sem se vprašal, o čem mislim, odgovoril prvo probujenje še ne jasne misli o življenji in o „Mislim, da mislim, o čem da mislim itd. sem si Moj slabi smrti. Odgojiteljica Natalija Savišna brisala je otroku um, priznava Irtenjev, ni mogel prodreti neprodor 228 - M nega, temveč gnal me je vedno le dalje, slabil v meni Sokol" priredil v cast gostom v „Narodnem domu" zabaven silo volje, vničeval svežost čuvstva ter jasnost raz- veêer z g°dboi Pet)em itd- v nedeljo predpoldne je svirala vojaska godba pri „Lloydu" zvečer so se pa ob koncertu vojaške godbe in primernih nagovorih razdelili v Narodnem domu krasni do- sodka". (Dalje sledi.) & & & & ífcuÝuřli ítiíttfrifr. frjfr ítiA/ti fr. fr. fr. fr.fr, fr frifrifr. A fra fr&fr. řřutt fr.fr, íti fr. fr: & bitki mej zmagovalce-dirkače. Novice. ih Gospodarski list za tržaško okolico je naslov listu, katerega je priČela s 1. junijem t izdajati kmetijska Imenovanje. Okrožnim zdravnikom v Bohinjski Bistrici je imenovan g. dr. Alojzij Vacek, zdravnik iz Prage. Urednikom slovenskega državnega zakonika je imenovan g. dr. Fr. Vidic suplent na mariborski gimnaziji. Mestnim arhivarjem je imenoval občinski svet ljubljanski odlega slovenskega pesnika Antona Aškerca. in vrtnarska družba za Trst in okolico. List se bode pečal s strogo kmetijskimi zadevami. Nedeljski počitek se po ukazu finančnega ministerstva uvede tudi pri vseh financnih uradih tukaj in na deželi. Shod vseh slovenskih velikošolcev in abitu-rijentov v Ljubljani se vrši 12., 13. in 14. avgusta t. Glavni točki zborovanja: Slovensko vseučilišče v Ljubljani občedijaška organizaciia med počitnicamj. ni Dolenjskih železnic Četrti redni občni zbor se vrši Iz škofijske pisarne. Dosedanji kancelar škofijske pisarne, Častni kanonik Martin Pogačar, je stopil v pokojj na jutri dne 11. junija t. 1. ob 4. uri pop. na Dunaju. njegovo mesto pa je imenovan škofijski tajnik Josip Šiška ravnateljem škofijske pisarne in konzistorijalnim svetnikom. Pri državnozborski dopolnilni volitvi za kmetske Knezoškof v višji dekliški soli. Na povabilo volilne okraje: Ljubljana, Vrhnika in Velike Lašiče, ki se je vršila Litija, Zatičina, Ribnica dne junija t. je bil mestnega župana g. Hribarja je presvitli knezoškof dr Jeglič izvoljen brez protikandidata kandidat katoliškonarodne stranke obiskal dne 6. junija dop. tukajšnjo višjo dekliško šolo. V gosp. dež sod. svetnik Iv. Vencajz. Dobil je od 208 oddanih lepo okrašenih šolskih prostorih so učiteljstvo in gojenke srčno glasov 206 glasov. Več volilcev se volitve ni udeležilo. Iz poslanske zbornice. Predsedstvo poslanske zbor- pozdravile visokega gosta. Nagovoril je Presvitlega gosp. ravnatelj dr. Požar priporočevaje zavod naklonjenosti premilostivega nice je ukrenilo, da se mejklici poslancev pri govorih za gosp. vladike. Přemilostiví je blagovolil odgovoriti. V imenu naprej ne bodo več zabeleževali niti v stenografičnih z^pisnikih so v mm . M , HiBHHHHH I H VRI I WÊM HH p°- svitli vladika .podelii vsem pričujočim svoj blagoslov in se po- slancev, so nevoljni zaradi te odredbe in hočejo za naprej slovil od zavoda. sami skrbeti, da se beleži vse, kar se izusti v zbornici. Usta- učenk je visokega gosta pozdravila gdč. Poljančeva. Ko se je niti v zborničnih poročilih za časopise. Časnikarji, ki še župan gosp. Hribar zahvalil premilostnemu za poset je pres. svojih listih kaj radi svojim bralcem podajali mejklice V mestno hranilnico v Novemmestu je vložilo noviti nameravajo svoj stenografski urad, po katerem bodo do- meseca maja 180 strank 35.036 K. 4 v., vzdignilo pa 119 bivali govore v dosedanji obliki. Zbornično predsedstvo je s strank 26.436 K. 53 v., 13 stránkám se je izplačalo posojil to svojo odredbo vzelo precej veselja poslancev do mejklicev, za 9130 K. - ker ti ne bodo več tako v javnost prišli. Če.nekateri poslanci s svojimi mejklici, vsaj malo odjenjajo, pridobi gladkeji tek zborničnih posvetovanj prav mnogo. Srečna misel. Slovenski državni poslanci so spro-žili misel da se ustanovi mej Slovenci društvo, ki bi delovalo Občni zbor c kr. kmetijske družbe kranjske, na katerega dnevnem redu je tudi volitev predsednika se vrši dne j ulij a v dvorani „Katoliškega doma". Pevski zbor „Glasbene Matice" priredi v ne-deljo dne 19. junija izlet v Zagorje ob Savi in bližnje kopa-lišče Medij o. Pevsko društvo «Ljubljana» napravi dne 26. ju- proti nemški „Slidmarki" in laški n Lega nazionale u Te dve ni ja izlet v Sežano, kjer priredi «1 narodno slavnost" v korist „zgradbe Narodnega doma" v Trstu. društvi zajedati se vedno bolje v slovensko truplo, vsled česar je treba odločnega odpora. V kratkem se ima vršiti razgovor o ustanovitvi novega društva. Slovenska nižja gimnazija v Ljubljani je mi-nolo nedeljo slovesno blagoslovila v nunski cerkvi svojo novo „Ljubljanski Sokol« priredi v nedeljo dne 12. ju- zastavo. Preč. gosp. kanonik Kalan je imel lep navgovor na nija dopoludanski izlet v Medvode. Sokoli odkorakajo peš ob kar se je po slovesnem blagoslovljenju zastave vršilo običajno 2. uri pop. iz Narodnega doma. Novo žensko podružnico sv. Cirila in Me zabijanje žebljev od strani blagoslovitelja, ravnatelja, zastop-nika učiteljskega zbora in dijakov. Novo zastavo ki se je toda so osnovale dne 4. junija t. 1. vrle Slovenke v Mariboru, izgotovila v tukajšnji c. kr. obrtni strokovni šoli dičita podobi domačega slikarja Ljudsko veselico priredi pevsko društvo „Slavec" dne 17. junijà na Koslerjevem vrtu. Gozdarsko društvo za Kranjsko in Primorsko sv. Alojzîja in sv. Cirila in Metoda, delo bo imelo dne 19 20 21 občni zbor v Ljublj Slovensko planinsko društvo priredi dne 12. ju- nija t. 1, izlet na Gorjance k sv. Geri, kjer se sestane z bratskim hrvatskim planinskim društvom iz Zagreba. Odhod iz gosp. Grohar-ja. Na vrhu droga se blesti cesarski orel, katerega je izgotovil domaći pasar gosp. Tratnik. Pri včerajšnji procesiji sv. Rešnjega Telesa so dijaki prvič nastopili s krasno zastavo. Seja državnega železniškega sveta se je vršila danes dopoludne v dvorani nižjeavstrijskega deželnega zbora Ljubljane je v soboto zvečer z novomeškim vlakom, je v nedeljo zvečer. povratek na Dunaju Stalni odseki so imeli svoja posvetovanj dne junija. Na dnevnem redu te seje je bil tudi predlog člana Karola Luckmanna, da naj se osobni vlak vozi sedaj po Slovensko pevsko društvo v Ptuji priredi svojo leti mej Lescami in Ljublj raztegne do Trbiža letošnjo veliko pevsko slavnost v nedeljo 14. avgusta v Narodnem domu v Celju. II. narodna dirka, katero je priredil klub. slov. gibanje se more pa le v tem razumeti, Beneški Slovenci, o katerih bi se moglo sliti, da izginjajo, se zadnji čas marljivo gibljejo. Seveda mito da se zavedajo svo- biciklistov „Ljubljana" na novem dirfiališču v Tivoli se je vr- jega pokoljenja in radi prebirajo slovenske knjige, pravic itak šila minolo nedeljo ob najlepšem vremenu in najmnogobrojnejši ne uživajo nobenih. Listi vedo sedaj povedati, da so se be- vdeležbi občinstva. Oglasilo se je k dirki 31 biciklistov slo- neški Slovenci obrnili pred kratkim v posebni prošnji do kra venskih in hrvatskih klubov. predvečer „Ljubljanski ljičine prestolonaslednice italijanske (hčere črnogorskega kneza/, « * 229 v kateri jo prosijo, naj bo njihova zagovornica in zaščitnica pri italijanski vladi, ki jih zatira v gospodarskem in moralnem oziru in iz šole kakor iz cerkve preganja domaći slovenski jezik. — Utonil je dne 31. maja v ribnjaku pod Rakovnikom ob Dolenjski cesti lOleten deček Emerih Dežman. Izmuznil se je natihoma z doma in se šel v ribnjak kopat, kjer je našel prezgodnjo smrt. — Zblaznela je na binkoštno nedeljo v župni cerkvi v Kočevju 451etna žena mestnega gozdnega čuvaja Schleimerja. Kapelan je hotel ravno obhajati, kar se zapodi besna žena v njega, mu raztrga obleko in mu hoče kelih izviti iz rok. Le s silo so jo ukrotili in potem odvedli v blaznico. — Otrok zadavil. Dne 2. junija pop. je posestnikova soproga Marija Novak v Vnanji gorici pri Ljubljani povila svoje sedemmesečno dete in je položila, v zibelko, katero je pre-vezala v vrvico. Nato'se je za trenotek odstranila. Ko se vrne, najde otroka mrtvega z vrvico okrog vratu. Otroku se je zi-bajočemu zadrgnila vrvica okrog vratu in ga zadušila. Mati je vsa prestrašena pala v nezavest. — Slovanska opera v Parizu. Kako samovestno se smatraj o Čehi s svojo opero je dějstvo, da hočejo na Parižki razstavi 1. 1900 nastopiti s svojimi najlepšimi operami. Tudi ruska carska opera bode predstavljala nekaj svojih najboljših oper. — Nesreća na Dunavu. Ko se je preko Dunava ho-telo v čolnu prepeljati osem oseb, je nastala huda nevihta. Coin je preobrnil in vsi so utonili. Mej ponesrečenci je bil tudi 841etni starček. — li delavcev povozilo. Blizu Luzerna v Švici je na St. Gotthardski železniški progi delalo 14 delavcev. Ker je imel priti vlak, so se umaknili na drugi tir. Kar pa pripiše potem tiru nepričakovano poseben vlak in povozi 11 delavcev. 7 delavcev je mrtvih, trije so težko ranjeni, jeden pa lahko. — Požar. V Lipsiji je pogorela tovarna za klavirje, Ogenj je pokončai 900 klavirjev. Škoda je ogromna. — Ponarejalci bankovcev. V New Jorku so zasle-dili družbo, ki je ponarejala avstro-ogerske bankovce. Hotela je ravno za 200.000 gld. desetakov zamenjati. Družba je morala na daleč okrog imeti zaveznike. Vodja podjetju je bil neki Madjar. — Praznoverstvo povod puntu V neki vasi na Ogerskem so hoteli sorodniki dati izkopati truplo umrlega mla-denča in je pokopati v svojem kraju. Temu so se kmetje uprli rekoč, da ne puste mladeniča izkopat. ker bi potem toča pobila. Bili so v tem praznoverstvu tako stanovtni, da niti glasu domaćega župnika niso poslušali, ki jih je pregovarjal. Ker so sorodniki hoteli vsejedno izkopati truplo, so kmetje s silo na-stopili. Celo žandarmerija ni mogla pomiriti razjarnega ljudstva, moralo je vojaštvo vmes poseči, Kmetje so žandarmerijo kam-njali in jo napali s kosami in cepci. Orožniki so streljali ter ustřelili jednega kmeta, dva pa ranili. — Štiri deklice utonile. Učitelj v Zemunu je peljal minoli teden ves svoj razred kopat v postranski odtok Save. Voda je ondi plitva in brez nevarnosti za kopanje. Pa nesreća je hotela, da so štiri deklice zašle v neko jamo, kjer je voda nekoliko globokeja in so vse utonile. Stariši so bili tako raz-jarjeni nad učiteljem, da so ga hoteli pretepsti. Morali so ga orožniki stražiti. — Poneverjenje. Svetnik pri najvišjem sodišču v Be-lemgradu, Ugričič je izdal mnogo ponarejenih menic in po-begnii. Policija ga je zasačila in izročila sodišču. — Razmerje strank na Francoskem. Znano je raz-merje glasov raznih strank in zadnjth volitev. Volitev se je udeležilo 7,455.000 mož ali 419.000 več kakor leta 1893. Od teh je bilo oddanih 3,005.000 za vladne republikance, 2,069.000 za radikalce vseh vrst, 858.000 za socijaliste, 788.000 za raltiirance in 735.000 glasov za monarhiste. — Stoletnica Palackega. Mestni zbor praški vabi po lepakih meščanstvo, naj odičijo hiše in ulice dne 18. 19. in 20. junija ob slavnosti stoletnice Palackega, najvišjega Čeha tega stoletja, ter da s tem pokažejo prijateljem in nasprotnikom svojo hvaležnost in svojo zavednost. — Telefon ukraden. Pred nedolgim časom se je po-rocalo, da je interubana telefonska zveza mej Dunajem in Ljubljano pretrgana. To so provzročili zlikovci, ki so na Niž-jeavstrijskem blizu Dunaja pretrgali telefonsko žico in iste ukrali kakih 440 kg ali 4000 m dolžine. Zares tatovom pride veaka stvar prav. — Zveza nemških mest. V Libercah so binkoštne praznike zborovali odposlanci nemških mest na češkem v svrho, da ustanove zvezo nemških mest. Ker vlada predloženih pravil ni odobrila, je shod sklenil pritožiti se na državno sodišče. — 2001etnica praškega polka. V imenu mestne občine praške je župan Podlipny poslal praškemu polku, ki je sedaj v Tridentu srebrn lavorjev venec in to povodom pra-znovanja 2001etnice Polkovnik je županu naznanil, da bode polk nosil ta dar na zastavi. — Naselitev severne Švedije. Dolgo se pripravljajo na to, da bi severno Svedijo gosteje naselili. Ta pokrajina, ki meri 100.000 kvadratnih kilometrov je bila doslej zelo za-puščena in to vsled pomankljivih zvez z južnimi deli dežele. Sedaj so zgradili nove železnice do tja vsled česar je mogoča naselitev ondi. Vlada in državni zbor sta se izrekla, da je sedaj priôel čas, da se izrabi zapuščena severna Švedija. Te prostrane pokrajine imajo sedaj le 130 000 prebivalcev, dočim bi mogle preživeti deset milijonov ljudij, kajti pokrajina je bogata v vsem, ima rodovitno zemljo za poljedelstvo, dalje lepe gozdove in velike podzemske zaklade. Sedaj se Švedci mnogo izselujejo, če se bodo sedaj imenovana domača tla prav izko-ristila, dobili bodo lahko vsi doma kruh. — Velikanski top. Amerikanci sestavljajo zdaj top (kanon), ki bo največji in najmočneji na svetu. Top bo tehtal 126 ton, t. j. 6 ton več nego oni veliki Kruppov top, ki je bil na razstavi v Čikagu. Kaliber tega topa meri 0 406 m, dolžina 14 98 m, premer na konuu 152 m. Streli tehtajo po 1043 kg, torej več kakor 1 tono, vsakokrat se porabi 453 kg smodnika. Top nese v daljavo 25 km. Ta velikanski top bo stal 21/ 2 milijonov gld. — Leto 3000. Italijanski pisatelj Mantegazza je spisal knjigo, v katevi popisuje natančno razmere, ki bodo vladale na svetu tedaj ko se bode pisalo 1. 3000. Pisatelj pravi, da se bodo zjedinile vse države in da bo politično glavno mesto Andrapolis, ki leži ob vznožju Himalaje v Aziji. Tu se bodo shajali delegatje, kamor bodo dohajali po zrakoplovih, in se posvetovali 0 najvažnejih vprašanjih. 0 vojski se bode takrat govorilo kakor 0 kaki barbarski napravi izza davno minolih časov. Na dirkališču zblaznel. Pri zadnji konjski dirki v Freidenau pri Dunaju je stavil mlad mož iz najboljših krogov ogromne svote, a niti jedenkrát ni došel s svojimi konji prvi cilj. Mož je bil strašno vznemirjen. Ko je stavil pri zadnjem dirkanju zopet na svojega konja jako veliko svoto ter iznova propadel, je — zblaznel. — Petdeset let s krogljo v glavi. Alfred Bellos, trgovec v Promontoru, nosi še iz vojske leta 1848. kroglo v glavi. Vsled tega ne vidi na levo oko, ne sliši na levo uho in ne more na levi strani jesti. V kratkem hočejo baje z Rôntgenovimi žarki pogledati, na katerem mestu je kroglja. — Stiri osebe obgljavljene. Iz Berolina se poroča : V Duisburgu so bili te dni obglavljeni Grraadt, Santer in Smitz, 230 ker so usmrtili premogarja Schule. Žena te žrtve, ki je morilce v to nahujskala, da bi petem laglje ž njimi živela v pregrejšni zvezi, je bila tudi usmrtena. Umor so izvršili dne 7. februvarja t in bili vsi štirje k smrti obšojen. Zagovornik je zahteval drugo pravdo, a tudi pri drugi pravdi so bili k smrti obsoj Krvnik Reull je najprvo odsekal moškim, nazadnje ženski Loterijske srećke Linču dne V Trstu dne V Pragi dne junija t. 1. 6, 41, 33, 54, 12. • » ]uni)a t. 1.: 60, 76, 50, 18, 48. • * junija t. 18, 14, 86, Tržne cene. V Ljubljani dne 28 maja 1898. Pšenica gld. 18.80 kr. rž gld. 9.50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 7.80 kr. ajda gld. 9.50 kr., proso gld. 7.50 kr., tursica gld. 6.80 kr. leča gld. 12.- kr., grah gld. 12. — kr., fižol gld. 12* kr Yse cene veljajo za 100 kgr.) Razpošiljava sukna samo zasebnikom ■ odrezek dolg za- (gld 3*10 iz dobre 4-80 dosta o moško oîDîeko samo i \ mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 7-50 8-70 10-50 12-40 13 95 fine l j i finejše angleške grebenčastej pristne ovčje volne odrezek za črno salonsko obleko il. 10* vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje; loden 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradni.e in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še- , kakor blago za finančně in žandarmerijške uniforme itd., razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhoi v Brnu Vzorce posije zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje naravnost od nas naroči, kakor pa pri prekupcih. Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih cenah brez prebitka katerega rabata (12) Pravi trpotčev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega trg štev. 20. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je naj-boljše sredstvo za prsni katar, kašelj, prso-bol, hripavost in vratobol. Tudi zastaraní kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj samo ono: (25) »Velecenjeni gospod lekarnik! PoŠljite mi še tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotčevega soka; po trebuj em jih z a moje znance. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdravilni sok vsim prsobolnim. S poš tovanjem. Rudolf Au s i m. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto navsa mest ai n sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem povzetju. Geniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. Pravi trpotčev sok iz lekarne »k Zrinjskemu« v Zagrebu, dobiva se tukaj v Ljubljani v deželni lekarni pri Mariji pomagaj Milana Leusteka, Resljeva cesta št. 1. ^jjVf «htëyt? «Jl| «jAgr HaèûJ kiík* V;vW âfcJtf WM? ^fe u priporoča . Biaznik-ova tiskarna v Ljubljani. mř ti V, - h  sreékanja. Zadnji mesec Glavni dobitek \ gotovini 20% odbitka Jubilejske-razstavne srećke Priporoča srečkanje srečkanje srečkanje srečkanje junija 1898. avgusta 1898. septembra 1898 oktobra 1898. menjalnica v Ljubljani. « Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.