" $ ) Ko se je pred leti pojavil AIDS, so mnogi pojasnjevali, da ta bolezen in smrt, ki jo pov- zroèa, nista bo`ja kazen. Èeprav smemo AIDS prištevati med spolne bolezni, kakor sta npr. sifilis in gonoreja, ki imajo moèan moralni predznak, saj se jih obièajno nalezejo le zaradi spolnih prestopkov, pa ima novodobna kuga tudi to znaèilnost, da zanjo zboli popolnoma nedol`en èlovek: ali zaradi transfuzije oku`ene krvi ali pa jo otrok dobi, ker je bila mama med noseènostjo oku`ena z virusom HIV. Moralno najbolj obsodbe vreden naèin oku- `enja nedol`nih pa je namerni prenos bolez- ni na lastnega partnerja. Najbolj pogost vzo- rec takega prenašanja bolezni je oku`en mo`, ki oku`i svojo `eno in tako povzroèi propad celotne dru`ine, saj prej ali slej za boleznijo umreta oba. Po prièevanju misijonarjev se to pogosto dogaja v Afriki, kjer zaradi nezvestobe in nepoštenosti oku`enih umirajo mnogi ne- dol`ni zakonci, otroci pa postanejo del mno- `ice sirot, ki polnijo ceste. Za AIDS je zna- èilno tudi to, da se najpogosteje pojavlja med homoseksualci in zasvojenci s trdimi drogami, ki jih prištevajo med najbolj riziène skupine. Prvi so nestanovitni v svojih zvezah, drugi si posojajo igle in tako prenašajo virus drug na drugega. Ob velikosti in nevarnosti, ki jo AIDS predstavlja èloveštvu, se vraèamo h glavnemu vprašanju, ali sta bolezen in smrt kazen za greh ali ne. 5   Sveto pismo nas uèi, da je Bog ustvaril èloveka kot mo`a in `eno in ju postavil v Edenski vrt, kjer sta prijateljevala z njim. Narava jima je slu`ila, saj je bil ustvarjena prav zanju (prim. 1 Mz 1). Bog takoj na za- èetku Adamu jasno in nedvoumno pove, da neizpolnjevanje njegove zapovedi prinaša smrt. »Gospod Bog je èloveku zapovedal in rekel: »Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z njega boš gotovo umrl«« (1 Mz 2, 16-17). Prestopek zo- per katero koli bo`jo zapoved imenujemo greh. Adamov prestopek zoper prvo zapo- ved, ki je bila kdaj koli dana èloveku, pa imenujemo »izvirni greh«. Po svetopisem- skem nauku je smrt torej direktna posledica greha. Ne le smrt, tudi trpljenje, kamor pri- števamo bolezni nasploh, je posledica nere- da, ki ga je èlovek vnesel v stvarstvo s svojim prvim prestopkom. Naša osebna in dru`bena izkušnja pa je, da smrt ne nastopi takoj, ko grešimo. Èe ne bi bilo tako, èloveške zgodovine `e davno ne bi bilo veè, saj smo vsi grešniki in si potem- takem vsi zaslu`imo smrt. Bo`je usmiljenje se poka`e najprej tako, da odlo`i smrt v èasu in prostoru, èeprav ji nihèe ne more uiti. Med grehom in smrtjo se torej odpre prostor za trpljenje, ki ga Bog napoveduje èloveku v trenutku, ko izganja èloveka iz Edenskega vrta. Napoveduje `eni trpljenje v noseènosti in boleèino pri rojevanju. V odnosu do mo`a pa bo izgubila status enakovredne partnerke in bo do`ivljala grenkobo moške gospodoval- nosti. Adamu pa napoveduje trud in napor pri pridobivanju materialnih dobrin. Zemlja ni veè njegova zaveznica, ampak upornica, ki jo je s svojim grehom preklel. Na koncu pa Bog napove obema, da se bosta znova spre- menila v prah, ko bosta po smrti polo`ena v zemljo (prim. 1 Mz 3, 16-19). Kljub bo`jemu usmiljenju se èlovek ne more veè znebiti = $+2' 5    4  # $ ) smrti. Vsi bomo umrli, ker smo vsi grešili (prim. Rim 5,12), pa èeprav je Bog takoj po grehu zaèel svoje delo odrešenja, najprej z ob- ljubo o odrešeniku, potem z razglasitvijo po- stave in konèno z uèloveèenjem lastnega Sina. Tega trpljenja ne smemo pojmovati le kot ka- zen, ampak tudi kot mo`nost, šanso za spreo- brnjenje. Da je tako, prièuje prav uèloveèe- nje, ko se nam pri popravljanju, oèišèevanju in novem navajanju na sobivanje z Bogom pri- dru`i Bog sam. Šele na koncu èloveške zgo- dovine bo tudi smrt premagana in to z vsta- jenjem vseh od mrtvih. 7 Èeprav naš èas nerad govori o grehu ali pa ga sploh zanika, se èloveštvo na planetarni rav- ni sreèuje s problemi, ki jih lahko razlagamo v moralni perspektivi »greh-krepost« in jih uvrstimo med tipièno moralne probleme, kar nas prej ali slej privede tudi do vprašanja, ali je smrt kazen za greh. Globalno segrevanje z opaznimi vplivi na vreme, ki spreminja prej rodovitno zemljo v pušèavo in mnoge obale v Ameriki in Aziji bièa z vedno novimi uni- èujoèimi orkani, ima sicer mnogo vzrokov, vendar lahko trdimo, da je prva gonilna sila tega pojava `elja mnogih po brezmejnem za- slu`ku, ki ne priznava nobenih omejitvenih zakonov ali samoodpovedi. V moralki ime- nujemo tako dr`o »pohlep« ali »lakomnost«, ki stoji na drugem mestu seznama poglavit- nih grehov in je na prvem po svojih zloèin- skih posledicah (prim. 1 Tim 6, 7-10). Kore- nine ekološkega problema so moralne, ker je vzrok v èloveku. Nobeno še tako drago èišèe- nje in anga`iranje za zemljo ali pa nove teh- nologije ne bodo rodile pravega uspeha, èe problema ne rešimo v korenini. To pa je mo- ralno in s tem tudi v pristojnosti religije. Ekologija zahteva interdisciplinarno iskanje rešitev, kjer bodo naravoslovci, humanisti in religije skupno izdelale rešitve, ki jih bodo potem ponujali ljudem. Tudi ekološki problemi nas potrjujejo v izkušnji, da posledice naših prestopkov ne na- stopijo takoj. Prve ekološke probleme smo zaznali šele, ko je povzroèen zloèin nad oko- ljem postal oèiten, in je bilo mnogo prepoz- no. Vpliv na okolje, ki sta ga povzroèila silovit razvoj industrije v drugi polovici dvajsetega stoletja in nikoli prej videna razširitev razkoš- ja med široke plasti prebivalstva, nekaj deset- letij ali celo stoletij ni bil opazen. Prva eko- loška opozorila so vsi odgovorni (politiki in industrijalci) zlahka preslišali prav zato, ker opozorila ni bilo mogoèe podkrepiti z enoum- nimi dokazi. Še sedaj, ko je segrevanje `e do- kazljivo, slišimo od ameriške administracije (vlade), da vendarle ni tako hudo … Stališèe Amerièanov je razumljivo, ker bi prav oni mo- rali najbolj spremeniti svoj potratni `ivljenjski slog, èesar pa niso pripravljeni storiti, ker bi v marsièem izgubili svojo prevlado v svetu. Tudi èe bi ves svet pritiskal na zavoro ekološ- ke ozavešèenosti, bo nekaj pomembnih dr`av (npr. Amerika, Kitajska, Rusija, Brazilija, Pa- kistan, Nigerija in Indija, da naštejem samo najveèje) z vso svojo gospodarsko in demo- grafsko te`o pritiskalo na plin v imenu razvoja in pre`ivete industrializacije. Pa tudi de`ele, ki imajo sicer polna usta ekologije, s svojimi dejanji v nièemer ne podpirajo svoje retorike (tu bi lahko našteli predvsem evropske dr`a- ve). Izgleda, kakor da vsi upamo, da bo raèun izstavljen šele naslednji generaciji, v smislu znanega izreka Sonènega kralja »Za menoj potop«. Jasno je (oz. bi moralo biti), da bomo »ekološki raèun« plaèali vsi ljudje, naj- bolj pa revni, ki jih `e sedaj lakota in revšèina silita v migracijo. @e sama misel na preselje- vanje narodov, ki ga utegne kaj takega pov- zroèiti, ni niè kaj prijetna, za politike pa celo strašljiva. Tudi tu se poka`e, da posegi proti naravi prinašajo èloveku trpljenje in smrt, in tudi tu se poka`e, da smrt ne nastopi takoj, ko je prestopek narejen.      ' )  Kristjani verujemo, da »Bog èloveka ni us- tvaril kot »samostojno bitje«, marveè ga je ho- tel kot »dru`beno bitje«« (LC 32). Kdor pa ne verjame, da je Bog Stvarnik vsega, kar je, pa se lahko opira na dejstvo, da smo ljudje paè skupaj in ne moremo `iveti drug mimo drugega. Kadar smo ljudje skupaj, imamo skupne stvari, ki jih je potrebno urediti. Ure- janje dru`be pa mora potekati v skladu s tem, kar èlovek je, sicer ureditev prinaša le revšèino, trpljenje in smrt. Katekizem katoliške Cerkve jasno poudarja in opozarja, da »neupošteva- nje dejstva, da je èlovekova narava ranjena, nagnjena k zlu, daje povod za hude zmote na podroèju vzgoje, politike, socialnega delovanja in nravi« (KKC 407). Ta katekizemska misel je v popolnem soglasju z dolgoletnim nau- kom Cerkve, ki pravo (resnièno) antropologijo postavlja za temelj vsake dru`bene ureditve. Pape` Janez Pavel II. v svoji encikliki Cente- simus annus razlaga razloge, ki so pripeljali do leta 1989, ko je bil v Vzhodni Evropi ko- munistièni sistem na miren naèin posprav- ljen v zgodovino. Odnos do svobode, pogled na èloveka, lastnino, razredni boj so našteti kot zablode ateistiènega komunizma, ki je prinesel toliko gorja. Pape` posebej izpostavi, da se je ta sprememba zgodila popolnoma miroljubno, ker so se protikomunistièni borci za svobodo sklicevali na vest svojih nasprot- nikov. »To je nasprotnika razoro`ilo. Nasilje se mora vedno opravièiti z la`jo. Èetudi videz vara, se predstavlja tako, kakor da brani neko pravico ali odvraèa neko gro`njo.« (CA 23). Kakor pojmujemo èloveka, tako urejamo dru`bo. Razliènost pri antropologiji je do- brodošla toliko èasa, kolikor se vsi zavedamo, da vendarle obstajajo neke osnovne norme, ki si jih nismo postavili sami, ki jih moramo vsi spoštovati. Med te norme sodi peta bo`ja zapoved »Ne ubijaj!«. Soèloveka ne smemo nikoli ubiti, tudi takrat ne, ko se nam postav- lja po robu s svojo idejo, ali ko ne sprejema našega preprièevanja. Komunizem je bil prvi ideološki sistem, ki je mno`ièni umor dru- gaèe misleèih imel za »nujno zlo«, v èemer je prekosil prav tako morilski nacizem, ki je iz- trebljal Jude, Rome in druge zato, ker naj bi ogro`ali »nemški `ivljenjski prostor«, kakor ga je sam definiral. Dru`beni problemi ne nastanejo èez noè. Tudi revolucije, ki so prelile najveè èloveške krvi, so se opravièevale z visokimi ideali in $ ) Orcagna, Pokop Device, 1359, marmor, višina: 122 cm, Orsanmichele, Firence.  # cilji, ki so jih `elele doseèi. Urejena in mi- roljubna dru`ba, kjer poštenjak lahko napre- duje in s svojim delom prehranjuje svojo dru`ino, ni primerno okolje za prevrate. Šele ko se krivice tako poveèajo, da so mnogi pahnjeni v lakoto, so dani predpogoji, da se ljudje dvignejo proti vladarju. Še bolj pa se mo`nost za nasilno spremembo oblasti in dru`benega sistema poveèa, èe nastane nek nov sloj, ki hrepeni po svojem kosu oblasti, a ga »nomenklatura« (pa naj bo to aristokra- cija, mešèanstvo ali delavstvo) noèe deliti. Moralna vprašanja, ki stojijo za dru`beno- politiènimi spremembami, so, kakšna sreds- tva so dovoljena, da se dose`ejo politièni ali socialni cilji, do kam smem, da uveljavim svojo politièno voljo itd. V tem boju za ob- last sreèamo izsiljevanje, izigravanje, sode- lovanje, la`i, sprenevedanje, zlorabe, pa tudi umore, atentate, zaplembe premo`enja itd. Èloveška dejanja so vedno moralna in zato so podvr`ena nauku. Katolièani pravimo, da more biti èlovekovo dejanje dobro, èe izpol- njuje tri pogoje: da je namen dober, da so sredstva dobra in da so okolišèine dobre. Kako te`ko je doseèi tako popolno dejanje, se zavedamo sami, zato smo kristjani vedno na poti in nikoli na cilju. Zato nam lahko tolikokrat pravijo, da nekaj govorimo, drugo pa delamo, kar je seveda upravièen oèitek, a zato nismo niè manj obvezani še naprej prav govoriti in naše kritike povabiti, da bi nam bili oni za zgled … Tudi v dru`benih stvareh opa`amo, da ve- lja zamik med vzrokom in posledico. Zaradi èloveške svobode pa se lahko zgodi, da konèna posledica zlega dejanja niti ne nastopi, ker jo nekdo odpravi s svojim dobrim delom. V perspektivi verujoèega konèna posledica èlo- vekovega prvega greha ne nastopi nikoli, ker je Jezus trpel in vzel nase vse naše krivde, jih poplaèal Oèetu s svojo smrtjo na kri`u in nam tako prislu`il vstajenje in veèno `ivljenje. Ka- zen za greh zadene od tedaj le tistega, ki si to kazen sam prislu`i in v svojem napuhu in brezboštvu noèe, da bi mu bilo oprošèeno. Na svetu torej smrt ni dokonèna kazen, je le zadnja posledica in dele`nost pri izvirnem grehu, kajti sveti Pavel jasno pravi, da »smo v Adamu vsi grešili« (prim. Rim 5,12sl). 5 Kaj naj torej reèemo, èe nas kdo vpraša, ali je posamezna bolezen, trpljenje ali smrt bo`ja kazen? Ne vemo, ali je ta bolezen, to trpljenje in ta smrt resnièno direktna bo`ja kazen za prestopek posameznika ali dru`be. Èeprav je jasno, da bo skoraj vsak alkoholik zbolel za cirozo jeter ali pa strasten kadilec skoraj gotovo za rakom, pohotne` pa skoraj gotovo za AIDS-om ali kako drugo spolno boleznijo, danes ni veè primerno, da bi go- vorili o bo`ji kazni. Danes je bolje, da poka- `emo, kako so vzroki in posledice povezani in da je nesmiselno trditi ali biti preprièan, da »meni se pa kaj takega ne more zgoditi«. Ko je èlovek prviè prestopil bo`jo zapoved, je bil obsojen na smrt. Ko danes èlovek pre- stopa bo`je zapovedi, pa èeprav ne veruje, da Bog sploh je, samega sebe obsoja na smrt, ka- kor je obsojena na smrt vsaka brezbo`na dru`- ba (prim. Mdr 5). Ker nam izkušnja potrju- je, da kazen oz. smrt ne nastopi takoj, ko smo naredili prestopek, smo po prièevanju Razo- detja dol`ni pojmovati èas med prestopkom in kaznijo kot èas milosti, ki nam je dan, da se spreobrnemo. Ko spoznamo svojo zmoto, se zaène dolga pot nazaj. Te poti pa èlovek ne zmore sam, zato je Bog poslal Sina, da nam pri tem pomaga. Literatura: CA: Janez Pavel II.: Centesimus annus. V: Dru`beni nauk Cerkve. Celje: Mohorjeva dru`ba, 1994. KKC: Katekizem katoliške Cerkve. Ljubljana: Slovenska škofovska konferenca, 1993. LC: Libertatis conscientia (Navodilo o kršèanski svobodi in osvoboditvi). Kongregacija za verski nauk, 22. marca 1986. $ )