79 V prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, ko se je slo- venska arheologija vzpostavljala kot samostojna veda 1 , je bila v pomanjkanju boljših kriterijev ena od meja arhe- ologije postavljena časovno. Najnatančneje jo je postavil Jože Kastelic, ko je problematiziral zgodnjesrednjeveško arheologijo, v leto 1102 2 . V takratnih okoliščinah je bila ta meja smiselna, že nekaj časa ne več  . Toda vprašanje, kam mejo prestaviti, je marca leta 2008 dobilo svoj odgovor, ne da bi si ga slovenska arheologija sploh resneje postavila. Takrat je namreč stopil v veljavo nov zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je arheološko javnost na tem področju prehitel. Med tem, ko se visoko in poznosrednjeveška arheologija šele počasi uveljavlja in diskusije o pomenu in smiselnosti arheologije obdobij po srednjem veku nismo niti pričeli, je slednja nenadoma postala dejstvo. Zakonsko predpisano dejstvo! V luči tega smo se avtorji spodnjih prispevkov odločili, da predstavimo nekatere poglede na problematiko. Na prvo oviro smo naleteli že pri načrtovanju dela. Večini med nami namreč arheologija obdobij po srednjem veku ne sodi med osnovne delovne naloge. Glavna značilnost in temeljna pomanjkljivost tovrstne arheologije je na- mreč ta, da ni institucionalizirana. Kolikor nam je znano, v Sloveniji ni nobenega kustosa za arheologijo obdobij po srednjem veku (muzealski pogled predstavlja Tomaž Nabergoj), niti raziskovalca, ki bi se posvečal izključno tej temi. Posledično so arheologi, odgovorni za varovanje arheološke dediščine “na terenu”, za ohranjanje te dedi- ščine popolnoma neopremljeni. Spodbudno pa je, da je ta arheologija vključena v izobraževalni proces saj je del predmeta Arheologija mlajših obdobij. Iz zgornjih vrstic je razvidna problematika časovne (ne)zamejenosti, s katero se je spopadla Katarina Predov- nik. Ključne dele zakonodaje, tako v veljavnem zakonu kot tudi v starejših, predstavlja Barbara Nadbath. 1 Novaković, P. 2002, Refleksija o treh esejih. Arheo 22, 83-90, citat na strani 87. 2 Kastelic, J. 1965, Nekaj problemov zgodnjesrednjeveške arheolo- gije v Sloveniji. - Arheološki vestnik 15-16, 109-124, citat na strani 110. 3 Mirnik Prezelj, I. 1998, Slovenska zgodnjesrednjeveška arheologija med preteklostjo in sedanjostjo - pogled z “Zahoda”. - Arheološki vestnik 49, 374-382. 1.04 Strokovni članek Kje so meje slovenske arheologije? O posrednjeveških arheologijah v Sloveniji The Limits of Slovenian Archaelogy? Post-medieval Archaeologies in Slovenia © Benjamin Štular Rdeča nit prispevkov, ki jih objavljamo na tem mestu, je odsotnost sistematičnega zbiranja podatkov o arheologiji obdobij po srednjem veku v preteklosti. In ravno pri va- rovanju te arheološke dediščine je potrebnih še toliko več podatkov, da se sprejme odločitev o režimu varovanja. Zakaj? Količina tovrstne arheološke dediščine po našem mnenju presega količino dediščine vseh ostalih arheolo- ških obdobij. Seveda konkretnih podatkov za Slovenijo o tem ni, toda do te ocene nas pripelje že preprost izračun: manjša starost prinaša boljšo ohranjenost, večja gostota poselitve večje število najdišč. Te dediščine je verjetno toliko, da je v realnih razmerah ni možno v celoti varova- ti, o čemer piše Barbara Nadbath. In tako se vrnemo k podatkom, katerih odsotnost je tako očitna. Če torej želimo slovenski arheologi v prihodnjih nekaj letih vzpostaviti osnovne pogoje za varovanje arhe- ološke dediščine obdobij po srednjem veku, kot to nalaga zakon, moramo v zelo kratkem času zagotoviti čim večjo količino podatkov. Ko se arheologi znajdemo pred takšno nalogo, sežemo po različnih nedestruktivnih metodah: ekstenzivni terenski pregledi, geofizikalna prospekcija, tehnike daljinskega zaznavanja. Glede na obsežnost na- loge se ta nabor pravzaprav skrči predvsem na slednje, o čemer pišem sam. Andrej Gaspari predstavlja specifično zvrst, arheologi- jo bojišč, ki pa je v Sloveniji zagotovo najbolj aktual- na. Slednjo tako morda lahko vidimo ne kot trn v peti, temveč priložnost, da se arheologija v očeh nestrokovnih javnosti uveljavi kot družbeno aktualna veda. Še ena rdeča nit, ki veje iz zgornjih vrstic, je neenotnost poimenovanja teme. Obširneje o tej problematiki piše predvsem Katarina Predovnik, na kratko pa lahko povza- memo, da so poimenovanja odvisna od konteksta oziro- ma vsebine. Ozrimo se po izrazih, ki so na voljo. Izraz historična arhe- ologija se v evropski arheologiji ni uveljavil, saj bi si pod tem pojmom zlahka predstavljali tudi na primer rimsko epigrafiko. Nekatere izraze, kot na primer industrijska arheologija ali kolonialna arheologija, lahko slovenimo brez zadržkov, vendar gre za podpomenke, ki so vezane na specifično temo. Podobno kot na primer uporabljamo izraz rimska provincialna arheologija. Arheo 25, 2008, 79–80 80 Nasprotno pa je izraz arheologija mlajših obdobij že kako desetletje v rabi tako, da zajema visoko in pozno- srednjeveško arheologijo kot tudi arheologijo obdobij po srednjem veku. Položaju, v katerem smo se znašli slovenski arheologi, se zdi primeren izraz posrednjeveška arheologija. Prepro- sto zato, ker združuje vse, česar doslej (večinoma) nismo obravnavali kot “pravo” arheologijo. Vendar ta pojem (ang. postmedieval archaeology) v angleško govorečih okoljih ne obsega arheologije najnovejšega časa. Tam so pričeli za slednjo uporabljati izraz arheologija sodobnosti (ang. con- temporary archaeology). Izraz posrednjeveška arheologi- ja je problematičen tudi zaradi enoznačnosti. Slovenska predpona po ni tako povedna, kot angleška post, hkrati pa je v angleškem izrazu predpona zvezana s še eno besedo latinskega izvora. Slovenska raba postsrednjeveški, ki jo občasno zasledimo, pa je jezikovno neprimerna. Če se ozremo po izrazoslovju slovenske arheologije, ne najdemo ustaljene rabe izrazov kronološkega pomena s predpono po. Tako izrazov, kot bi bili na primer poneo- litski, polatenski, poantični, porimski ne poznamo. Obča- sno sicer naletimo na uporabo predpone pred, na primer predrimski, ne pa na primer predneolitski, predhalštatski, predželeznodobni in tudi ne predsrednjeveški 4 . Ostane nam še možnost uporabe izrazov srednjeveška, no- voveška in arheologija moderne dobe. Takšno rabo lahko utemeljujemo z ustaljeno delitvijo obdobij tako v zgodo- vini kot tudi v arheologiji, kjer že imamo prazgodovinsko, antično in seveda zgodnjesrednjeveško arheologijo. V zgo- dovini je povsem ustaljena raba pojmov za obdobja kot so srednji vek, novi vek, moderna doba. V tem primeru bi torej za arheologijo obdobij po srednjem veku, ki smo jo skladno z zakonom dolžni ohranjati, uporabljali pojma novoveška arheologija in arheologija moderne dobe. A tudi ta raba je le nekakšna zasilna rešitev, saj se ne sklada z nekaterimi širšimi koncepti glede periodizacije obdobij. Tema izrazoma bi morali dodati še izraz arheologija so- dobnosti, ki bi opisoval študij materialne kulture “neposre- dnih sodobnikov”, kot se je izrazila Katarina Predovnik. Potrebno je poudariti, da se z isto problematiko soočajo tudi v drugih državah in jezikih, kjer sta izrazoslovje in predvsem vsebina ravno tako nedorečena in pač posledi- ca specifičnega razvoja v posameznem primeru. 4 Del besedila o rabi izrazov sem povzel po korespondenci s Toma- žem Nabergojem. Po takšnem pretresu problematike, nam na tem mestu preostane le dvoje. Poudariti, da so predlagani izrazi za- časna rešitev, stvar dogovora in celo subjektivne presoje, ki naj bo v prihodnje tema diskusije. Šele, ko bomo dali pojmom vsebino, bomo lahko dorekli izrazoslovje. Do nadaljnjega predlagam rabo vseh pojmov, ki pa jih lahko definiramo nekoliko podrobneje. Izraz arheologija mlajših obdobij označuje vse arhe- ologije, ki preučujejo obdobja mlajša od tistega, kar je predmet zgodnjesrednjeveške arheologije. Uporablja se predvsem v povezavi z univerzitetnim učnim predme- tom, kjer so ta obdobja združena. Izraz posrednjeveške arheologije označuje arheologije obdobij po srednjem veku in se uporablja predvsem tam, kjer je potreben skupen izraz, bodisi za obdobja novove- ške arheologije, arheologije moderne dobe in arheolo- gije sodobnosti, bodisi za številne tematsko opredeljene arheologije kot so na primer arheologija bojišč ali indu- strijska arheologija, arheologija kolonializma ipd. Kje so meje slovenske arheologije? O posrednjeveških arheologijah v Sloveniji