Ljubljana, četrtek 8« januarja 1931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št. 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, èelea-burgova ul - TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 - Telefon ŠL 4255. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čialo 78.180. Wien št 105.241 Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica & Telefon ŠL 3122. 8123. 3124 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon šL 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon ŠL 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Veličasten pogreb maršala JoSSrea Ob ogromni udeležbi pariškega prebivalstva ter zastopnikov tujih držav in zavezniških vojsk so dopoldne prepeljali truplo maršala JofSrea v Dom invalidov Pariz, 7 januarja. AA. Včeraj je defili-ra!a pred umrlim maršalom Joffrom ogromna množica, ki se je poslavljala od velikega pokojnika. Snoči ob 20 so položili truplo pokojnika v krsto ter ga prenesli ob 21. v cerkev »Notre damo« Sprevod se ie ustavil pred Slavolokom zmage in pred grobom Neznanega vojaka. I z vseh delov sveta prihajajo še vedno so-žalne brzojavke. V aavsočnosti velikanske množice ljudi .te v spremstvu vojaštva in oficirjev vozil kamijon krsto z Joffrov'm truplom v polmraku po temnih ui'cah Gorele so sicer vse svetiljke, toda bile so ovite s črnim fioroni Kjerkoli je šel sprevod, je že od daleč nastajala globoka tišina., polna spoštovanja in bolesti Samo topot kouj civilue garde je odmeval po ulicah. Ko je mimo groba Neznanega vojaka pod Slavolokom zmage prispelo truplo zmagovalca na Marni pred katedralo Notre Dame, -o iz zvonika katedrale doneli zamolkli udarci največjega zvona Krsto so postavili v katedraL? na oder v desni ladji cerkve. Blagoslovil jo je m s ar. Chretien. Obred je bil kratek in pretresljiv. Prisostvovali so mu ra.zen rodbine samo ministri, generali, osebni prijatelji in višji oficirji generalnega štaba Pariz. 7. januarja. AA. Danes je bil Pa-nz v znamenju žalosti. Večina trgovin je bila zaprta. Ogromne množice ljudstva so se zbrale v vseh ulicah in krajih, kjer je >?! pogreb mrtvega maršala, ki so ga pre-reljali v Dom invalidov Ob 9. dopoldne je bil v cerkvi N'oire Dame svečan rekviem. Katafalk, na katerem je ležalo maršalovo f rupi o. je bil pokrit z veliko francosko tro-bojnico Posmrtne molitve je Citai kardinal \ erdinr Za Ini svečanosti so poleg drugih prisostvovali" predsednik republike Doumergue. člani vlade, diplomatski zbor. člani parlamenta. zastopniki vojske in bivših bojev-d : kov Po cerkveni svečanosti se je krsta s truplom marsala Joffrea položila na topovsko lafeto, nakar se je pričel pomikati žalni sprevod do Invalidskega doma. Sprevod je krenil iz cerkve ob 10.5. Krsta je bila pokrita s francosko trobojni-ro Kol častna straža ie korakalo ob krsti 14 visokih vojaških osebnosti. Na čelu sprevoda je bil eskadron republikanske garde, nakar je sledila baterija topništva in razne vojaške šole. Za duhovščino so šli pape-ški nuncij in dva kardinala. Pred krsto so nesli maršalovo palico, vojak pa je vodi) maršalovo kobilo Za krsto so šli pokojnikova rodbina, predsednik republike Doumergue. belgijski prestolonaslednik, poslaniki tujih držav, ministrski predsednik S'eeg s člani vlade in mnogo poslancev. Predstavniki zavezniških vojsk stali v špslirju. Sprevod je krenil prekn trgi $vr>hnde in Eüzejskih poljan proti Domu Invalidov, N? obeh straneh ulic so množice uho pozdravljale trupfr) veiiikega maršala. Pred Domom invalidov so defilirale vse zavezniške vojaške delegacije in gojenci vojaških šo' ter parlamentarci. Posebno pretresljiv je bil trenutek, ko je prispel sprevod pred Esplanado Invalidov, kjer so položili na krsto zemljo z bojnih poljan ob Marni. V tem trenutku so zado-lele topovske salve, nakar je govoril vojni minister Bsrthou. ki je naglašal hvaležnost naroda velikemu pokojniku, ki ni gojil sovraštva do svni'b b'"š h "orr>'ot"ikov in le neskončno ljubil svoje vojake. Govornik je zaključil svoj govor z opombo, da je Jcffre rešil svobodo in da bo zavzel večen pro-med služabmki človeštva in domovine. Nato so zavezniške čete pozdravile zadnjič maršalovo krsto, ki so jo po govoru Barthouja ob 13.50 vzeli z lafete ter io prenesli v Dom invalidov. V Domu so bile opravljene kratke molitve, ki so jim prisortvovalj samo maršalova rodbina in ožj' krog dostojanstvenikov. V Dom invalidov ie bil dostop občinstvu dovoljen šele iai -\Mrte, Pariz, 7. januarja. AA Vdova maršala Joffra je sprejela sotrudniki lista »Echo de Paris« in mu med drugim iziavila, da- po« stane Louvenciennes hram. kjer b,o živel in kjer bodo gojili spomin na maršala Joffra. Tam bo tudi urejen muzej, v kate» rem bodo hranili vse predmete, ki so bili v zve.ri s pokojnim mTsa'om. London. 7 januarja A A. Davi se je vr» šila v vvestminsterski katedrali zadušnica za pokoin;m maršalom Joffrom. Jugoslo venska vojska maršalu JofSreu Pariz, 7 januarja. AA. Jugoslovenski po* shnik dT Miroslav Spalajkovič je v imenu Nj. Vel kralja skupnr» z delegati jugoslo» venskih fificirjev. ki se mude v studijskih svrhah v Franciji, z generalom Veselinovi» čem na čelu v imenu jugoslovanske vojske položil včeraj vence na mrtvaški oder mar« šala Toffra Spominska svečanost v Zagrebu Zagreb, 7. januarja, n Danes ob 9. dopol» dne se je vršila na Mirogoju na gr.^bu fran» coskih vojakov svečanost o priliki pogre« ba francoskega maršala Joffra. Govoril je francoski konzul v Zigrebu Boissier. ki je zaprosil vse prisotne, naj v enominutni tis šini posvetijo svoje misl; v čast velikemu francoskemu pokojn:ku Obiskovalci fran» coskih grobjTv so položili nato dva lepa venca z napisom v snomin maršalu Joffru. Med od'icnimi Zagrebčani so bili navzoči pri tej proslavi odnoslanec bana. mestni načelnik, povelinik armüe z generali, pred» stavniki najrazličnejših društev in korpora» cij. v prvi vrsti Francv*skf pod predsedstvom razsodnika za H estf !sko Državna vlada vztraja še ved» no na stališču, da se ne more zagovarjati v sedanjem položaju Nemčije nasilna rešitev rastalega spora ter bo še nadalje z vsemi si'ami delala za sporazum. Ker stopi v ve» ljavo odpoved posameznih dednih pogodb šele 15. januarja, preostaja za pogajanja še dovoli časa. Essen, 7 januarja, d. Komunistična ak» cija za stavko je doživela poraz. Število sfavkujočih se je zopet znatno zmanjšalo. Fiovratek v normalne razmere je v veliki p1r,?'fovati energičnemu nastopu po» Iicije. ki hoče tudi v bodoče izvesti vse uKrepe za varstvo delavoljnih po vsem Po» ruTju. V okol su Recklinghausna ni prišlo v ponedeljek jvnoči izmed 91.000 rudarjev na delo samo 474, tako. d t se o kaki stavki sploh ne more več govoriti V okolišu Mor» sa je stavkovni pokret propadel sk»->ro po» polnoma. Do spopadov ni nikjer več došlo. no agitacijo Delavske organizacije so ob» javile proglas, v katerem pozivajo rudarje, naj se ne prenaglijo, kar bi imelo za vse katastrofalne posledice Stavka rudarjev v Angliji London, 7. januarja AA. Danes se je pričela v trgovinskem ministrstvu konferenca zastopnikov južnowaleških rudarjev in lastnikov premogovnikov Seji je predsedoval trgovinski minister Graham. Prisoten je bil tudi načelnik rudarskega oddelka Shinwell. Popoldne se se pogajanja nadaljevala. Pogajanja so dobro napredovala. Nocoj so se zastopniki rudarjev in lastniki premogovnikov ponovno sestali. Venizelos v Rimu Rim, 7. januarja, s. Grškega ministrskega predsednika Venizelosa. ki je prispel sem» kaj. so na kolodvoru spreieli zunanji mi» nister Grandi, državna podtajn'ka Giunta in Fani, italijanski poslanik v Atenah in grški poslanik v Rimu Venizelos je bil sprejet v avdjenci od kralja, nato pa je pnsetil ministrskega predsednika Mussoli» nija. pri katerem je ostal nrbližno pol ure Kmalu na'" mu je vrnil Mussolini poset v grškem Poslaništvu Da se udelež' :talijan» skn»«rških pogajam, je prijel v Rim tudi it«l:iinski poslanik v Atenah B«srian;tji V]"dni I sti poudanaio soglasno di ie t>o» set gr5Vpn;sno al; osmeno mnogoštevil» ni ; osebam nasvetovano. nai dvtunejo svo» ie 'me'-» nri tei «li oni b*nki Trd:tve. da so povzročitelji teh vesti komunisti, se do» I slej ni mogio dokazati. j KRIVCI ZAGREBŠKIH ATENTATOV Duševna povzročitelja atentatov sta emigrantska „voditelja" Pave* lic in Perčec, izvršili pa so jih njuni plačanci Sušak, 7. januarja, d. Nedavni atentati v Zagrebu sprva v tukajšnjih krogih niso vzbujali posebne pozorno-sti. Znano je, da je komunistična internacijona-la povodom obletnice šestojanuarskega režima izdala svojim plačancem instruk-cije, da z vsemi nasilnimi dejanji »opozorijo svet«, da se boljševizmu v Jugoslaviji ne godi preveč dobro. Nespretn. in — mogli bi reči — otročji način, kako so bili atentati izvedeni, pa je pri Doznavalcih razmer kmalu vzbudil dvome, da li so res komunističnega izvora. Ta sumnja se je kmalu izkazala kot popolnoma upravičena. Zagrebški atentati so delo obeh od fašistov vzdrževanih veiei/ua;aicev dr. Paveliča in Per-čeca, ki sta seveda sama daleč od tega, da bi se bila osebno izpostavila opas-nosti, temveč sta izvršitev prepustila individuom, katerim pa je. kakor se ču-ie, oblast že za petami. Dokazano je, da sta se dr. Pavelic in Perčec ob koncu leta naenkrat pojavila na Reki, kjer so se vršili opetovani sestanki z nekaterimi fašističnimi funkci-jonarji in raznimi sumljivimi elementi. Na starega leta dan se je vršila posebno dolga konferenca, po kateri sta Pa-velič in Perčec Reko zopet zapustila. A še isti večer se je v gotovih fašističnih zaupnih krogih šepetalo, da se bo v kratkem v Jugoslaviji zgodilo »nekaj velikega«. Ni nobenega dvoma, da imajo atentati svoj izvor v teh reških konferencah. Tudi objektivnega potrdila ne manjka. Peklenski stroj, ki ie eksplodiral v vagonu Milan—Zagreb—Beograd ie bil očividno inozemskega izvora ter po vseh okolnosti sodeč nameščen v vagonu že mnogo ur pred eksplozijo. Stroj ie bil opremljen z dobro uro in je bil očividno tempiran tako, da tri imel eksplodirat! na samem zagrebškem ko- lodvoru, kar pa se n! posrečilo, ker ie eksplodiral šele, ko je vlak že odpeljal s postale proti ivskemu mostu. Dr. Pavelic hi Perčec sta se v zadnjem času nahajala v jako težkem položaju. Ves svet je spoznal, da razen sebe samih ne predstavljata nikogar; zato so polagoma usahnili tudi njuni finančni viri. Zadnje mesece sta se držala večinoma v Rimu. Da ipak svojim protektorjem dokažeta, da še nekaj pre-moreta in da obstoja v Zagrebu še skupina njunih prijateljev, sta pripravila atentatski načrt, ki pa ie le zopet razkril. kako klavema je njuna emigrantska politika. Tudi zagrebške peklenske mašine ne bodo ^boljšale finančne situacije obeh špekulantov in kakor se ču-je iz fašističnih krogov, bosta gg. Pavelic in Perčec kmalu morala »s trebuhom za kruhom.« Dr. Beneš predsednik razorožitvene konference Za predsednika splošne razorožitvene konference bo izvoljen dr. Benež, za podpredsednika pa danski zunanji minister Praga, 7. januarja, d. Kakor poroča »Bohemia« iz dobro poučenega vira, je bilo na pogajanjih med posameznimi vladami in glavnim tajništvom Društva narodov o pripravah za odločitev sveta Društva narodov o sklicanju razorožitvene konference in imenovanju njenega predsednika dogovorjeno, naj se mesto podpredsednika razorožitvene konference ponudi danskemu zunanjemu ministru Munchu. ki se je baje že izjavil pripravljenega, da sprejme to mesto. Izvolitev češkoslovaškega zunanjega ministra dr Beneša za predsednika razorožitvene konference se smatra kot zagotovljena, ker se je zanjo že izrekla večina evropskih velesil. Ameriški, ruski in turški vladi, ki v Društvu narodov niso zastopane, je bilo prav tako poslano vprašanje, ali pristanejo na izvolitev dr Beneša za predsednika konference. Baje sta se ameriška in turška vlada že izrekli zanj. Ženeva, 7. januarja, s. V mesecu januarju bo Društvo narodov razvilo živahno delovanje. V tem mesecu se bo vrši !o nič manj kot 13 /asedanj. Komisiji za proučevanje vprašanja evropske unije se bo sestala 16. januarja nekaj dni pred zasedanjem sveta Društva narodov, ki se prične 19. januarja. - Ureditev pristojnosti katoliških redov na češkoslovaškem Redovi na Češkoslovaškem morajo osnovati svoje češkoslovaške province ter ne smejo biti več podrejeni inozemskim predstojništvom Praga, 7. januarja, d. V zvezi z uveljav» [ čegar predstojmštvo je na Dunaju. Del re» ieniem mrwiiisa viv«nH; Vatitonnm ctrp. I da je osnoval provinco v Kromerižu, drugi Ijenjem modusa vivendi z Vatikanom stre» mi češkoslovaško zunanje ministrstvo za tem, da bi pridobilo pravico do nadzorstva nad redovi, izmed katerih so nekateri pod» rejeni inozemskim predstojnikom. K "kor znano, tvori več sanv>stanov kakega reda provinco. Ministrstvo je pozvalo posamez» ne samostane, naj osnujejo samoetojne če» škf>slovaške province, za katere zadostujejo trije samostani. Pri večini samostanov je bilo to že izvedeno. V treh primerih pa so se morah inozemski redovi in sicer dva na Moravskem ter eden na Češkem izse» liti, ker n;majo treh samostan,-™ na ozem-- del pa je ostal na Dunaju. Med u>bema je nastal spor za veleposestvo v Fačlavicah, ki je bilo svoječasno odkazano dunajski centrali. V tem sporu bo moral 6edaj *>d» locati Vatikan Nerešeno je ostalo tudi vprašanje kapu» cincev na Češkoslovaškem, ki so podreje» ni holandsk»o»avstrijski provinci na Duna» ju. Ta red ima samostana v Bratislavi in Pezinoku Izmed drugih samostanov so pri» zadeti zlasti benediktinci v Komarnu, ki so v zvezi s svojim redom na Madžarskem. Proti njim in nekaterim drugim redovpm lju Češkoslovaške. Tej odredbi se je uprl bo zunanje ministrstvo uvedlo potrebne del reda usmiljenih sester sv. Vincenca, ukrepe. Anglija proti sovjetskemu dumpingu Osnovanje organizacije angleških gospodarskih krogov proti ruski konkurenci ne angleške odlične osebnosti, med temi lord Brentford, sir Robert Home, lord Mel-chett, sir Hilton Young in drugi. V Rusiji seka les na stotisoče delavcev, kj ne prejemajo za svoje delo nikakega plačila. Tako je bilo sovjetski vladi možno, da je vrgla na trg velike množine lesa pod pravo ceno. Konzervativcj so pozvali angleško vlado, naj preišče razmere rusk'h taborišč, kjer prebivajo lesni delavci. Dne 20 januarja, ko se sestane angieška zbornica, bo konzervativni poslanec sir William Kensinton zahteval od ministrskega predsednika, naj informira zbornico o razmetali v ruskih lesnih taboriščih. London, 7. januarja AA. V AngMjn se je pričsU energična akcija proti ^r-vjetkemu dumpingu. Churchil' je objavil v listu »The Tablet« poziv angleškim gospodarskim krogom, naj protestirajo proti uvozu ruskega lesa, žita in drugih produktov. Pni tem naglasa, da izrabljajo sovjetske gospodarske organizacije dovoljenja za uvoz v Anglijo za gospodarsko propagndo in da gre denar, ki ga dobiva Rusija iz inozemstva, za nakup najmodernejšega vojnega orožja. Kakor poroča »Daily Mail«, je bila ustanovljena v Angliji velika organizacija z nalogo, da zaščiti angleško trgovino. V izvršilnem odboru te organizacije bodo raz- Ameriška gospodarska kriza prekoračila vrhunec Newyork, 7. jan. g. Predsedn:k Hoover je na banketu ameriške trgovske zbornice izjavil, da je sodeč po raznih znakih indù» strijska kriza v Zedinienih državah že pre» koračMa svoj višek. Zlasti ameriška avto* mobilska -ndustrija je zopet pričela usneš» no delati. K temu se doznava iz ameriških industriiskih krogov, da bo 50.000 delavcev, ki so bili že več mesecev brez dela. zopet pričelo z delom v raznih avtomobilskih obrat h. Samo v Detroitu jih je 24.000 zo» pet dobilo dek>. Rekord italijanske podmornice Rim, 7 Januarja Italijanska podmornica »Fratitti Bandiera« Je d^seg'a pri poskusni vožnji in? globine ter Jc ostala tako globoko 30. minut. Nova zarota v Španiji Pariz, 7. jan. d. Kakor poroča »Quot:» dien« iz Madrida, je vlada izsledila novo revolucijsko zaroto, v katero so zapleteni mnogi politiki in intelektualci. Pr četek re» volucije je bil nameravan za konec januar» ja. Po neki drugi vesti iz Madrida, se je baje kralj Alfonz odločil za sestavo nad» strankarske vlade, v kateri bi bile zasto» pane vse politične smeri. Padec kurza Youngovega posojila Pariz, 7. jan. AA Tendrnfne vesti. dR bo Nemčija zahtevala moratorij za repara» Hjska plačila, so povzročile mo'en pader tečajev Youngovega posojila Ob koncu dp Cambra so ti panini notir->l« 800. v tor«k or* 710. še v ponedeljek so jih prodajali po 730. Imenovanje novih učiteljev Beograd, 7. januarja, p Z odlokom mi« nistrstva prosvete so imenovani v dravski banovini za učitelje, odnosno učiteljice: Mi» kulec Anton v Globoko, Cetin Rozalija v Pišece, Vouk Karol v Skpmre pri Konjicah, Hvala Antonija v Zabukovje, Poljanec OU ga v Prevalje, Ferenčak»Aleš Frančiška r Št. Ilj in Hočevar Pavla v Ljubljano. Dr. Aljehin poseti tudi Sarajevo Sarajevo, 7. jan. n. S podporo mestna občine sarajevske in po prizadevanju sara« jevskega šahovskega kluba pride 10. L ra. veliki šahovski mojster dr. Aljehin tudi ▼ Sarajevo. Tu bo gost mestne obč ne in sa< tajevskih šahistov. Po dva do tn dnevnem bivanju v Sarajevu, odpotuje dr. Aljehin v Pariz. Avtobusni konflikt v Zagrebu Zagreb, 7. januarja, n. Kakor znano, ima koncesijo za avtobusni promet v Zagrebu tvrdka Barešič kot začasni koneesijonar. Sedaj pa je tudi mestna občina dobila koncesijo in se odločila, da uredi tudi sama avtobusni promet v zvezi s tramvajem. Tramvajske karte bodo veljale tudi za prestop v avtobus in obratno. Proti dovolitvi koncesije zagrebški mestni občini je tvrdka Barešič vložila tožbo pri upravnem sodišču. Z magistrata pa javljajo, da ta tožba nikakor no more ovirati mestne občine, da ne bi nadaljevala svoje organizacije avtobusnega prometa, češ, da ima v to svrho pra-vomočno koncesijo. Avtomobilska nesreča v Beogradu Beograd, 7. jan. p. Sinoči se je vozila skupina dobro razpoloženih natakarjev z avtomobilom po mestu. V Kralja Milana ulici je šofer, ki je bil vinjen zavozil v že« lezni kandelaber. Avto se je popolnoma razb 1, šoferja in 4 natakarje pa so hudo ranjene prepeljali v bolnico. Sistemiziranje notarskih mest r področju sarajevskega vrhovnega sodišča Mostar, 7. januarja n. Po zakonu o javnih beležnikih (notarjih) je bilo treba na novo razdeliti območja posameznih notarjev za razne pokrajine. Tako je imelo sarajevsko vrhovno sodišče dalje časa permanentno sejo ter določilo, da bo na območju sarajevskega vrhovnega sodišča, to je v bivši Bosni in Hercegovini 56 mest javnih beležnikov, in sicer od teh štiri mesta v Sarajevu, dva pa v Mostarju. Hercegovina je dobila 7 javnih beležnikov. Naša delegacija za opijsko konferenco Beograd, 7. januarja p. Nocoj je odpotovala v ženevo naša delegacija za mednarodno opijsko konferenco, na kateri se bo sklepalo o sklenitvi opijske konvencije. Naši delegaciji načeluje minister Fotič. Razstava osrednjega tiskovnega urada v Subotici Snbotica, 7 januarja n. Včeraj dopoldne je bila tukaj svečano otvorjena razstava osrednjega tiskovnega urada o napredku naše države v desetih letih. Prebivalstvo Splita Split, 7. januarja n. Statistični odsek mestne občine splitske je objavil popis prebivalstva. Z zaključkom L 1930. je imela splitska mestna občina 42.061 prebivalcev, dočim jih je bilo eno leto prej 40.812. Spor med Stalinom »n vrhovnim ruskim poveljnikom Pariz, 7. januarja d Kakor poročajo iz Moskve, je latentm spor. ki obstoja že nekaj časa med Stalinom in vrhovnim poveljnikom ruskih vojnih sil na Daljnem vzhodu gene'-alom Blüche»-jem zaradi m'e-Tove popustljivosti proti mnogoštevilnim fcirfem. naklonjenim opozicijskim strem-Ijeniem, dovedel do tega. da je bil gene-al Blücher poslan na skra jni vzhod Kazen tega ie bilo šest oficirjev odstav^enlh zaradi njihovega političnega zadržanja. Obsodba zelotfzma Ljubljana, 7. januarja. Stari top iz Kopitarjeve ulice je zopet brutal ogenj in žveplo na i liberalce«, že dolgo niso prejšnje strasti prišle do takega orgazma, kakor v dveh člankih tega lista ob dveh nedeljah med božičem in Tremi kralji. Pobožično kanonado na slovenske s>liberalce« spremlja stara lajna že do odvratnosti premletih gesel, neresnic, klevet in srainotenj. Sama ob sebi nevažna, povsem osebna izjava književnega kritika Josipa Vidmarja nekemu beograjskemu novinarju je povzročila v Ljubljani toliko smešnega razburjenja in toliko neokusnih napadov, celo na osebe in naprave, ki stoje daleč ob strani, da moramo slutiti v tem pre-cdkritem izbruhu nedovoljenih strasti in nasprotij zeio simptomatičen pojav. Gorje edinemu zajcu, ki pride na pot naveličanim lovcem s praznimi torbami! Tudi g. Vidmar je bolj po naključju zašel v ta ogenj; drugi so odnesli svoje rane kar od slepega streljanja. Odkod ta čudna nervoznost in ta ?očljivi, sramotilni ton, o katerem smo miglili, da so mu že odklenkali pogrebni zvonovi ? Vsekakor je značilno, da se je zoper to skrajno neokusno pisanje dvignil glas iz lastnih »Slo vence vih« vrst: pismo, ki ga je naslovil na glavnega urednika s Slovenca« g. prof. Pian Koblar v vSlovencu« a dne 6. t. m., nam pričuje, da se v teh vrstah kljub divjanju posameznih a kulturnih elementov — vendarle obrača na bolje. s-Zato je treba zavrniti članek s stališča stvarnosti, kulturnosti in s stališča tona, ki je v njem«, piše g. Koblar. »Zdi se mi, kakor da je kovač šel popravljat rahlo in ubrano uro, v kateri se je nekaj zateknilo.« Nadalje pravi, da bodi ta članek (mišljen je nedeljski uvodnik »Slovenca« >svobodna kul-turncst ? ) odslej stvar njegovega pisca in oba članka naj bosta >kakor da ju ni bilo«. Tako g. Koblar, Potrebna gesta, čeprav še vedno premalo pravična: anonimnež je dobil za svoje zares protikulturno dejanje le rahel ukor, g.Vidmar, ki je i-zagrešil« veliko manj. pa mora tudi o.d g. Koblarja slišati uprav ogorčeno lekcijo. Kakorkoli je ta protest iz lastnih vrst dober znak ie nam napadenim in opljuvanim . liberalcem«, ob takem izbruhu zelotizma, kakor si ga je drzno dovolil »Slovenčevi člankar. nemogoče molčati. Za nas sta članka bila napisana, in dejstvo, da sta izšla r tej zoprni obliki, (»Slovenec« sam jima je odk&zal mnogo vidnejše in odličnejše mesto kakor odgovora g. Koblarja) nas sili, da zavrnemo ne samo ton takega pisanja, marveč tudi njegove vsebinsko krivičnost in skrajno tendencijcznost. Morda bo največ zaleglo, če skušamo otipati psihološko ozadje tega pobožičnega lova na iliberalces. že dolgo časa si štab v Kopitarjevi ulici in vrhovno poveljstvo nekje drugje prizadevata, da bi baš v sedanjem prehodnem času prepričala vse neodločne in nasprotne kroge med izobražen-stvom, predvsem pa med akademsko mladino, o neki tezi, ki je postavljena zelo bistro in ki je imela doslej že nekaj uspeha: Slovenstvo je oiganično zvezano s k^to-iičanstvom, prirojeni religiozni čut Slovenca se more polno izživeti samo v skalo'i-čanstvus, kakor ga eni razumejo, t. j. v gotovi organizaciji, ki si je za vsa svoja pod jetja spretno izposodila katoliško firmo. Ker sta Prešern in Cankar čutila religiozno, je danes gospodom iz Kopitarjeve ulice jasno, da sta bila »katoličana«, akoravno sia do včeraj od učiteljev iste gospode bila proglašena za verska pogubljenca in vsaj in effigie svojih del sežigana celo na grmadi... Da, gotovo, mnogo svobodnih duhov, Ludi pri nas je in je bilo globoko vernih in le žcngler.-.ka logika more konstruirati, da je ^liberalec« materijaiist, ateist, skratka sam Belzebuo, dočim je od Boga blagoslovljen vsak, ki slepo uboga, kar želijo gotovi gospodje, ki pa pri tem mislijo na vse kaj drugega nego na vero in cerkev, m uprav Svindlerska je metoda, ki pojem krščanstva istoveti s katoličanstvom Kopitarjeve ulice ter Shakespeareja, Tolstega, Schillerja proglaša takorekoč za organizirane svoje pristaše! Ta novi izbruh je bil nepreviden, da, pravi udarec s kovaško roko po rahlem ustroju ure, toda bil je iskren in js znova pokazal, da je idejna strpnost gospode v Kopitarjevi ulici — z nekaterimi izjemami — samo bolj ali manj prikrita laž. Da zaničujejo vsakogar, kdor javno izpoveduje svoj svetovni nazor, ki ni istoveten z njihovim. Črno na belem so pribili to, kar smo sicer vedeli že zdavnaj: da so zakrknjeni nasprotniki vsega, kar se ne da utesniti v njihov kalup Licemerstvo, ki ga uganjajo s svojo »svobodoumnostjo«, je prozorna igra. in koncesije, ki so jih dali v slovenski literaturi in umetnosti od Mahničevih časov sem, so indirektno izsilili i-liberalci« s svojo kritiko, s svojim delom, s svojo akcijo. Ce ne bi bilo opo-zicionalnega duha zoper klerikalizem, bi bila Slovencem kulturna preceptorja še vedno Luka Jeran in Anton Mahnič. Absurdno je že, zavračati večne obtožbe proti svobodnjaškemu duhu. Slovenski meščanski liberalizem je storil gotovo mnogo napak, toda katera stranka — to časovno omejeno in na disciplino vezano socialno bitje — jih ne dela? Ostrejše ločevanje med liberalnimi strankami in naprednim duhom v naši kulturi bi postavilo problem v pravilnejšo luč. »Slovenčev« pamfletist pa divje klati po tem duhu. Surovost, s katero skuša osmešiti in ponižati neko duhovno prizadevanje, ki je bilo tudi družbi iz Kopitarjeve ulice hočeš — nočeš pogonska sila in povod k tekmovanju, ie le znak hudo primitivnega gledanja na r.ašo kulturo. Z neverjetno nadutostjo ln z otročjim nekriticizmom kliče pamfletist na pomoč razna imena. Dante, v svojem času* mnogo upornejši duh kakor ie danes slovenski libertinec, mu mora pomagati v pričevanju enako kot Tolstoj, ki ni veroval v temeljno krščansko dogmo o Kristusu kot Bogu, ali Dostojevskij ki je spisal »Velikega inkvizitorja*. Shakespeare, Schiller in drugi so bili prav tako svobodoljubni ljudje kakor naš Prešeren, samo da se niso morali boriti z omejenimi Pavšeki. Kaj se neznani zaplotnež 3klicuje na Cankarja? Iz njegovih spisov dobiš več citatov zoper klerikalizem, nego zoper liberalizem, in s citati iz sv. pisma lahko ovržeš samo sv. pismo. Aškerc je res da veljal kot pravi pesnik, dokler je bil duhovnik: toda že 1. 1890., ko so izšle njegove »Balade in romance«, je pisal prijatelju dr. Turnerju: »Najbolj čudno ie pri vsem tem še to. da ti fanatiki -'Mahničevcil mislijo, da oni zastopajo čisto krščansko misel dočim mora v^h predsodkov prost človek vedeti, da sta si fanatizem teh ljudi pa vera Jezusa iz Nazareta toliko v sorodu ko Peter in Salpeter.« Samo zlobnež lahko nastopi zoper svo-bodourane kroge na Slovenskem s citiranjem literarno manjvrednih spisov, med natere z brutalno krivicnostjo uvršča predvsem Albrechtove pesmi, ki odtehtajo ducat povprečnih pesniških ^stihotvorenj«. Navajati nekatere namenoma izbrane knjige in prezreti veliko izdajateljsko delo naprednih založb in knjižnih družb, je dejanje, ki kaže precej sumljiv talent Ne bomo opozarjali na Index librorum prohi-bitorum tn iskali, m li v njem tudi kak kalvinski Gide, ki je pomotoma v časteh Pred škofijo; vsekakor je značilno, da vsa podjetnost katoliških založništev doslej še ni dala Slovencem enega kapitalnih del krščanske literature, Avguštinovih >Con-fessiones?, zaradi katerega bi lahko odpadel ducat povprečn>h molitvenikov. Ce pamfletist besediči o duhovnem suženjstvo! v »liberalnih« vrstah, je to samo transpozicija njegovega občutja in težba za izgubljeno svobodo. Nič ne more za-braniti svobodnemu duhu. da ne izraža svobodno svoje duševne vsebine. Marsikateri svobodomislec je pred vojno sodeloval v »Domu in svetu« in Ljubljana še ni videla prizora, da bi bili liberalci kamenjali n. pr. dr. Laha, doživela pa je plamene »Erotike«. Vsak bo lahko po pravici priznal slovenski duhovščini nje zasluge, toda čez mero jih bo povzdigoval samo pri-lizun, najet za priganjača. Ce bo kdo res objektivno obdelal te zasluge in spis ponudil nam v založbo, bodi preverjen, da bo prej sprejet nego Pred škofijo. Voltairejev »Candide«, ki je brez dvoma pomemben literarni in kulturni dokument. Torej vendarle: »Si tacuises .. Da se po vsem tem razumemo. Daleč smo od tega, da bi hoteli kulturni boj ali se vnemali za kakršnekoli konflikte s Cerkvijo, katere etičnega in kulturno-zgodo-vinskega pomena niti malo ne omalovažujemo. Poudarjamo zoper nestrpen fanatizem piscev s Svobodne nadutosti« strpnost in pravico človeka do svobodne duhovne opredelitve in nezavisne tvornosti. Raketni ogenj starih strasti, ki skušajo motiti mir in begati duhove, nas ne plaši. Priznavamo pa, da nam je »svobodna nadutost« še vedno prikupnejša nego hlapčevski zelotizem. Krvav spopad med policijo in vojaštvom v Budimpešti Budimpešta, 7. jan. s. »Magyar Orszag« javlja o krvavih pocestnih bojih med poli» cisti in vojaki. Pri teh spopadih je bila ena oseba ubita, več pa je ranjenih. V pretekli noči je namreč 15 artilieristov, ki so bili očividno v'njeni, insu'tiralo pasante. Polic'st jih je pozval k redu, nakar so ar» tiljeristi razbili šipe na bi žnji hiši Trije art:ljeristi so napadli poPcista. ki mu je pr šlo na pomoč več drugih policistov. Prišlo je do pravcatega cestnega boja. ka» terega se je udeležilo na strani policije tudi več civilistov. Policisti so se boril: s sabljam, artilieristi na z bajoneti Odda» nih je bilo tudi več revolverskih strelov 251etni artilierist Franc Deak ie bil ub't. dočim so drugi artilieristi pobegnili Poli» cija je mogla aret:rati samo šest arfi'ieri» stov. Več težko ranjen b so prepeljali v bolnico. Izgredi brezposelnih v Amsterdamu Amsterdam, 7. jan. d. Pred dnevi so de« monstrirali brezposelni iz Haarlena, v po» nedeliek popoldne pa je došlo do resnih izgredov v Amsterdamu. V okraju Jordaan, kjer biva ubožnejše prebivalstvo, je pr šlo do večjih spopadov Od tu je namreč hotel prodreti sprevod brezposelnih v središče mesta, kar je pa hotela pol:c;ja zabrsniti, zaradi česar ie došlc do velikih »zgredov Množica je nekega poi cijskega inšpektorja razorožila in pretepla do krvi. dočim je ne» kega drugega policista tako pretepla, da ie pade! v nezavest. Neki pol cist je bil ra» njen na nogi. Policija je morala ponovno ra» bit revolverje ter ie bil od strela neki de» nionstrant težje ranjen. V delavskem okra» ju Jordaan vlada veliko razburjenje Po ulicah vozijo avtomobili s policijo in vse orožništvo na konjih je mobilizirano. Ameriški prekooceanski polet Newyork, 7 jan. g Ameriški letalski ka» petan Mac Laren je danes v spremstvu ameriške letalke Beryl Hart ponovno star» tal v Hampton Roadsu v Virgin'ji k preko» oceanskemu poletu Letel bo preko Ber» nn:dskih in Azorsk h otokov v Pariz Vre» menske nostaje javljajo, da so vremenske razmere na južni ruti poleta neugodne. Kakor znano, prvi polet imenovanih letal» cev dne 3. januarja ni usnei Letalo ie mo» ralo pristati v bližini Hatnpton Roadsa, odkoder se ie danes pričel novi preko» oceanski polet. Newyork, 7. januarja, g. Ameriška prefco-oceanska letalca Laren in gospa Hart sta srečno absolvirala svojo prvo etapo. Danes ob 12. ameriškega Ca«a ali ob 20. srednjeevropskega časa sta pristala v pristanišču Hamilton na Bermudih Letalca nameravata še nocoj, ko izpopolnita zaloge goriva, nadaljevati svoj polet proti Azorskim otokom. Izgon inozemcev iz Amerike Washington, 7. januarja d Minister za delo Doak je sporočil v senatu, da biva v Zedinjenih državah 400 000 inozemcev, ki so se priselili proti določbam izseljeniške-ga zakona. Od teh bi jih bilo treba izgnati 100.000. Doak je predlagal senatu, naj dovoli 12 milijonov dolarjev za pokritje stroške v to svrbo Istočasno je predlagal, naj se obstoječi zakoni v toliko izpremenijo. da se bo v bodoče nedovoljeno bivanje v Zedinjenih državah kaznovalo kot prestopek. Naraščanje brezposelnosti v Angliji London, 7. januaria d Brezposelnost v Angliji še vedno močno aarašča. Dočim se je število brezposelnih v predzadnjem tednu zvišalo za okroglo 108 000. Je znašal porast v zadnjem tednu 234.756 Tako se je celotno število brezposelnih zvišalo na 2,643.127. kar predstavlja nanram prejšnjemu letu porast za 1,132.896. Avtomobilska nezgoda ministra Bradača Praga, 7. jan. h. Poljedelskemu ministru Bradaču se je danes dogodila avtomobilska nesreča. Na vožnji od Jičina proti Pode» bradu je njegov avtomobil, ki je hotel prehiteti neki tovorni avtomobil, zadel na ledeni cesti ob tovorni avto. Avto ministra Bradača je bil težko poškodovan. M nister ie dobil več ran po obrazu in na vratu ter s: je zlomil nosno kost. Ob popolni zavesti je bil prepeljan v divizijsko bolnico v Pra» si, kjer so takoj izvršili operac jo. Njegovo «tanje ni nevarno, vendar pa bo moral delj časa ostati doma. Rumunski telefon v zasebnih rokah Bukarešta, 7. januaria. d. Dne 2. t. m. je Società Romana de TVl*»fo:ie-?. ki pripada koncem u International Telephone and Telegraph Co., prevzela vse državno telefonsko interurbansko omrežje Rumunije, ki razpolaga s &K» telefonali imi uradi, in ?i-rer ra ceno 4.5 milijona dolarjev. Družba «e Je obvezala, da bo postavila v 13 rumun-skih mestih telefonske centrale. Demanti o pogajanjih Poljske in Rusije Moskra. 7. januarja. Sovjetska ageptura uradno deniantira vesti, da bi se višila med Rusijo in Poljsko pogajanja za sklenitev arbitražne pogodbe. Tudi v rumunskih vladnih krogih izjavljajo, da jim o takih pogajanjih ni ničesar znano in smatrajo te vesti prav tako za neresnične, ker bi bila v nasprotnem primeru poljska vlada po zvezni pogodbi dolina obvestiti o takih pogajanjih Runmnijo. Volitve v Palestini Jeruzalem, 7. jan. n. Agitacija za volitve v židovskj narodni svet le b'ìa zelo živahna, vendar je bila kljub temu udeležba pri volitvah precej slaba. Volili so njč manj kakor 19 list, kar smatrajo diplomatski krog5 za slabo politično sposobnost pale-stin.sk ih židov. V glavnem ta biLi dve skupini in sicer Weissmannova, ki skuša do-bitf čim več koncesij ©d angleške vlade, na podlagi takozvane Bele knjige, ter opozicije, ki zahteva, naj se z angleško vlado ne prično pogajanja, dokler je v veljavi takozvana Bela knjiga. Ti revizijorristi so danes porazi Weissmannov centnim ter vse kaže. da bodo imeli večino. Delavci, bi imajo isti program kakor revteijonisti, so dobili .35 mandatov, utegneio pa še znatno narasti. Re vizi ion; s ti sami bodo imeli 25 mandatov, vsi ostaiü mandat? pa bodo razdeljeni na štiri stranke meščanskega centra in na ostale frakcije, k.i pa ne bodo dosegli večine. Železniška nesreča v Nemčiji Berlin, 6. januarja. Direktni vlak iz Berr lina v Beuthen je včeraj popoldne ob 16.50 v bližimi Gleiwitza trčil v osebni vlak, ki je voz'1 i i Beuthna preko Gleinwitza v Berlin Pri nezgodi je bilo ranjenih 14 oseb, medn j;mi kurjač osebnega vlaka težko. Stroj direktnega vlada je težke poškodovan. Promet se je mogel po par urah prekinitve vršiitf brez zamud dalje. Nemški brezžični prekomorski promet Berlin, 7. januaria. AA, Državna pošta bo prevzela s 1. januarjem prihodnjega leta akcijsko družbo »Transradio* za brezžični prekomorsta promet. Kakor je znano, ima državna pošta opcijsko pravico za ta nakup Kupnina znaša 140^ naloženega kapitala Cenijo ga na 17 milijonov. Časopisje ie proti nakupu in kritizira previsoko ceno. Nag!ašajo tudi. da ni v interesu sploš-nosti, da se podržavi tako važen del pre-komorske poročevalske službe. Državna pošta izjavlja, da bo s to pridobitvijo prenos po kablu srečno izpopolnjen z brezžično telegrafijo. Odklonitev častnega doktorata London, 7. januarja s. Vseučilišče v Edinbourghu je imenovalo delavskega voditelja Maxtona za častnega doktorja pravnih ved. Maxton je odklonil to imenovanje z utemeljitvijo, da ne more sprejeti odlikovanja, kt ustvarja razlike med ljudmi. Strašna železniška nesreča London, 7. januarja AA. V Tottenhamu je trčil neki tovorni vlak v lokomotivo. V tovornem vlaku ie eksplodirala zaioga gorljivih tvarin. Pri tem sta zgorela strojevodja in kurjač Plameni so bili tako silni, da je bila vsaka pomoč izključena. Zlato v Panami Pauama, 6. januarja. Po vsej Panam? je zavladalo med prebivalstvom mrzlično vznemirjenje zaradi vesti, da so štirie Am«fr rrčani naši' v gorah v notranjosti dežele ogromna !ež šča zlata. Američani zatrjujejo, da so ziioge tako bogate, da bodo vsi poštah bogataši Pokazali so nekaj vzorcev najčistejše rude. ki so sploh kdaj našli v Panami, vendar pa niso hoteli povedati, kje so ležišča. Krvavi spopadi nemških komunistov in narodnih socialistov Königsberg, 7. januarja s. Ob posetu državnega kancelarja Brüninga je prišlo v Insterburgu do ljutih krvavih spopadov med narodnimi socialisti in komunisti. Obe skupini sta priredili demonstracije brezposelnih in stradajoč'h proti vladi. Pri pohodu po mestu pa sta se spopadli obe skupini. Prišlo je do pravcatega pretepa. Več narodrih socialistov je bilo od vbodi ja jev ranjenih. Povečanje ozemlja Zedinjenih držav Washington, 7. januarja AA. Senator Ashurst iz Arizone je vložil v parlamentu predlog, naj bi Zedinjene države kupile od Mehike vso južno Kalifornijo in dele države Sonora Svetovni petrolejskl mommo! Chicago, 7. januarja A A Petrolejki imžbl tShell« in »Standard OH« sta si s 25 milijoni dolarj' zagotovili monopol nad celokupno petrolejsko prcwJukeijò na svetu. Uspel italijanski polet v Ameriko V Port Natal v Braziliji je prispelo snoci 10 letal, sta se dve sredi oceana ponesrečili dečim Rim, 7. januarja, d Italijanska letala pod poveljstvom generala Balba, ki so včeraj ob 2. pop.iči po greenvviškem času startaia v Bolami v portugalski Gvineji za polet v Port Natii v Braziliji, so preletela 3000 km dolgo pot v približno 18 urah. Med pole» tom je v isti «neri na Atlantskem morju križarilji 8 lažjih vojnih ladij ital'janskega borodovja pod poveljstvom admirala Bue» eia, da bi prihitele v slučaju potrebe letal» ceni na pomoč. Letala so startaia v treh skupinah po štiri. K odhodu so se zforali ppjeg portugalskih uradnikov tudi mnogo» številni domačini._ Start je bil izvršen v mesečini m v kakih petih minutah je i/C» ginilo vseh 12 letal izpred oči ljudi na kop» iiem. Med poletom so bila vsa letala v brezžični zvezi med seboi. kakor tudi z brezžičnimi postajami v Rimu. Braziliji in Gvineji. Ker so morala vzeti seboj mnog/j kuriva, jc posadka posame/nih letal ob« stojal i le iz .štirih mož, dveh pilotov, ra--däostelegrafista in mehanika. Letala so no» sila seboj tudi mno^o pošte, vse naslovljc» no na generala Balba. Za pisma so bile i/.--dine posebne znamke, ki hoda po?neie bržkone imele veliko rbiralno vrednost in katerih prodaja naj bi krila stroške poleta Ob 13.50 lokalnega časa je preieteV» 10 italiajnskih letal brazilski otok Fernando Noronha. Ob 19.5 lokalnega časa ali ob 8.5 srednic^evrooskega časa so letala zagle» dali nad Port Nataloin. Dre letali sta se morali med poletom spustiti na morje, kakih 550 km daleč od otoki Ferna-ndo Noronha. ker 'e nasfal de» fekt v motorjih. K sreči so bile v bližini italijanske križarke, ki so rešile letalce. Eno let a'.o so rešUi, doč'm drugega še niso mogli izslediti. Pogrešano letalo iščeta se» dai italijanski križarki »Marcello« in »Ben» s "ano«. Buenos Aires, 7. januaria. d. V Port Natalu je pristalo 10 ital'ianskih vodnih letal snoii ob 19.49 ameriškega časa. It"li» ians,kim letalcem ie letela nasoroti p.oseb? na brazilska ietn'ski esVodriiia. ki üb je spremljala na zadnjem delu poleta, K spre» jemu letalcev v Port Natal« se je zbrala ogromna množica, ki jim je priredila bur« ne ovacije. Italijanski letalci bodo ves čas svojega bivanja v Braziliji gosti osrednje viade v Rio de Janeiru kamor ie pr spe'p tudi okoli 10.000 Italijanov iz Argentine in Chila, da se udeleže sprejema. Progo 3000 km med Afriko m Južno Ameriko preko Atlantskega Oceana so italijanska letala preletela' v 17 urah in 32 minutah. Povprečna hitrost ie znašala 108 km na ur.o. Port Xatai, 7. jan AA. Italijanski letal» ci so bili pri pristanku sprejeti z velikimi ovacijami. Na poietu so imeli deloma de» ževno vreme. Eno letalo je bilo pr siljeno pristati nedaleč od kraja, kjer je startalo za zadnjo etako. Drugo letalo ie padlo pri St Paulu. Posadko je rešila italijanska kri» žarka. Italijanski letalski m.nister Balbo ie zelo pohvalil moštvo, ki je oh ran lo med poletom najlepšo disciplino. Letalci ostanejo v Port Natalu tri aiii. Rim, 7. januarja g. Dvanajsto italijansko letalo Balbove ekspedicije je našla italijanska križarka na visokem' morju. Letalo je moralo zaradi defekta v hladilniku pristati na odprtem morju. Sedaj ga popravljajo na ladji, nakar bo jutri zjutraj nadaljevalo svoj polet v Port Natal. Rim, 7. jan. d. Vest o prihodu italijan« skih letalcev preko Atlantskega oceana t Brazilijo se je hitro razšir la po vsej Ita» li j i ter je bila povsod sprejeta z velikimi ovacijana. V posameznih glsdališč:h so b • le snoci prekinjene predstave, da so lahko preciMi dospele brzojavne vesti, nakar »c t,odbe zaigrale fašistično himno. Rim, 7. januarja g. Uspeh prekooceanski polet italijanskega letalskega brodov-ja je po vsej Italiji povzročil velikansko navdušenje. Vsa mesta so v zastavah. Vsi listi objavljajo cele strani dolga poročila svojih posebnih poročevalcev iz Port Natala. Z vseh dolov sveta so prispele čestitke. Tudi pesnik Gabriele D' Annunzio f« ie zbudil v svoji osamljenosti ter je v patetičnih besedah pozdravil letalce. Nove demonstracije narodnih socialistov na Dunaju S poči so narodni socialisti ponovili demonstracije proti filmu »Na za« padu nič novega«, vendar pa je policija nastopila proti njim zelo energično Dunaj, 7. januarja, s. Ker so zaradi živahne agitacije narodnih socijalistov preiti filmu »Na zapadu nič novega« pričakovali tudi za današnje tri predstave v Švedskem kinu demonstracije, je bilo v interesu ohrar nitve miru odrejeno, naj 600 policistov, med njimi tudi policisti na konjih, skrbe za pre-prečenje demonstracij pred omenjenim kinematografom. Policija je zaprla ob 16. cesto Tabor od Švedskega mostu do Gred-lerjeve ulice. Tudi mostišči Švedskega mostu in Marijinega mostu je zasedla policija. Ob 15. 6o prišli prvi obiskovalci kina. ki so vsi dobili vstopnice od socijalno • demokratskih kulturnih organizacij, bi eo pokupile vstopuice tudi za prihodnjih 15 predstav. Ko je nastala tema, se je pričela najavljena promenada narodnih socijalistov, katere pa je policija takoj razgnala. Ob 18. je znašalo število demonstrantov približno 6000, ki so večkrat skušali prodreti policijski korden. Policija je takoj nastopila brez- obzirno ter je že pri prvih spopadih up«*-rahljala gumijevke. Ob 19.15 je policija dobila nalog, naj izprazni trg med Švedskim mostom in ulico Tabor, čemur so se demoastranti močno upirali. Predstava ob 17. ja potekla nemoteno. Ker sta bili za 19. lo 20.30 najavljeni novi predstavi, ie obstojala nevarnost, da bo prišlo še do hujših gredov. Vlada bo šele glede na potek dogodkov nocojšnjega večera odločila, ali s« bo film še dalje dopustil ali pa prepovedal. Dunaj, 7. januarja g. Pri »tiraniji« s« je zvečer zbrala precejšnja množica narodnih socialistov, ki jo je policija z ostro atako razpršila. Na Rotenthurmstrasse je morala policija uporabljati gumijevke, da je razgnala množico. V restavraciji v Pra-tru se je vršilo zborovanje narodnih socialistov, na katerem so zborovalci sklenili korakati pred švedski kino. Policija pa je razpršila ta sprevod že ob Prater-sternu. Zaklad v gornjeradgonskem gradu Zaboj s srebrnino v vrednosti nad 30.000 Din — Zanimiva zgodovina iz najnovejše dobe — Zaklad bo prodan na javni dražbi. Gornja Radgona, 7. januarja. I Novica o najdenih zakladih je v danda- ' našnjih časih pač prava redkost, vendar pa še nanese, da se tu in tam kaj odkrije. Vest p takem redkem primeru se j'2 v zadnjem času kaj hitro raznesla v našem okolišu. Ni bil to sicer zaklad, ki bi ga bilo primerjati s skritimi zakladi nekdanjih starin časov, niso bili zlati novci in druge vrednosti v lončeni poäodi, zakopani kje na kakšni njivi ali zazidani v zidov-ju starega gradu, kakor smo to imeli priliko čitati pred nedavnim časom v »Jutru«, temveč je bi) to prav vestno in lepo naložen zaboj z razno srebrnino v vrednosti okrog 30.000 Din. Predzgodovina tega zaboja je prav zanimiva, Sredi trga Gornje Radgone na vzvišenem gričku leži kakor orjak in obmejni čuvar nekdaj mogočni gornjerad-gonski grad. Ta griček — najlepša točka, s katere se nudi krasen razgled čez vso okoiico kakor Mursko polje, Apačko kotlino, tja preko v sosednjo avstrijsko republiko, Klek itd., pač pade v oči vsakemu obiskovalcu naših obmejnih krajev. Impozantna je stavba gomjeradgonskega gradu, katere stanovanjski trakt je deloma podkleten. V podkletnih prostorih sc nahajajo še dandanes sledovi skritih vhodov v podzemske predore, po katerih so vodila pod reko Muro skrivna pota v sedanje avstrijsko mesto Radkersburg. Zadnji lastnik tega gradu je za grofom Wurmbrandom bil od leta 1913. grof Kari Chorinsky, kl je po prevratu zaradi raznih špekulacij zabredel v velike plačilne težkoče. Meseca decembra 1926 se je z vso rodbino za stalno odselil v inozemstvo ter ostavil prezadolženo veleposestvo in nekaj premičnin. Takoj po njegovem odhodu so se začeli zglašati razni upniki, že jeseni 1927 je bila uvedena za vse posestvo eksekutivna prisilna uprava in leta 1928/29 so se vršile «tevUne dražbe premičnin. Pri tej priliki je bilo ugotovljeno, da manjka precej vrednostnih premičnin, kakor srebrnine in zlatnine; en del teh je spravil v denar pred svojim odhodom že lastnik sam, ostalo pa pozneje njegovi uslužbenci po navodilib in naročilih lastnika. Ker pa je gospodar posebno po svojem odhodu neredno plačeval nameščencem zaslužek, si je pri odpravljanju in skrivanju vrednostniu premičnin zadržal nekdo od uslužbencev precei velik zaboj, ker Je pač po teži lahko slutil, da se nahajajo v njem vrednostni predmeti. Zaboj je skril na varnem mestu vsekakor le zato. da si tako zagotovi kritje svojih zahtevkov napram lastniku. Po 4 letih, ko so bile že vse ostale premičnine razprodane ter izkupiček razdeljen med upnike, je menda tudi grofu pošlo vse, kar je odnesel s seboj; velel je brskati in iskati po skrivališčih skrite vrednostne predmete, da bi jih vnovčil ter na ta način prišel zopet do potrebnih gmotnih sredstev. Ker pa iskanja seveda ni opravljal lastnik sam osebno, temveč njegovi še vedno zvesti služabniki, in ker pač nič ni tako skrito, da ne bj bilo kdaj odkrito, so tudi te manipulacije prišle na dan. V skrajnem času so izvedeli za to tudi upniki, ki so takoj ukrenili vse potrebno, da ee spravijo skriti zakladi na dan. Od sodišča je bil takoj zarubijen najdeni veliki zaboj, v katerem so se svetlikali razni vrednostni srebrni predmeti, in sicer 59 komadov razne srebrne posode, kakor krožniki, samovarji, svečniki, dva trokraka lustra, steklenice s srebrnimi obrobki za pijačo, kasete, košarice, tase razne velikosti in še drugo. Vse te predmete je sodišče zarubilo ter bodo prodan! na javni sodni dražbi 19. januarja dopoldne. Velik seljaški zbor v Hercegovini Mostar, 7. jan. n. Včeraj popoldne se jo vršil v Posušiju, srez ljubuški veliki narod» n: zbor seljakov. Dasiravno je b lo slabo vreme, je prišlo na zborovanje okrog 2 ti» «né kmetov iz raznih krajev Hercegovine. Glavna govornika sta bila sklicatelj 701et» ni seljak £imun Bijuk c ter učitelj Nikola Jerkovič. Zborovalci so ooslali pozdravno brzojavke Nj. Vel. kralju, nredsedniku m:<» r.istrskega sveta, ministru Nikoli Preki in banu dr. Tartagliu. Vremenska naooved Zagrebška rremenska napoved za danes: Precej vedro, jutranje megle, hladno stal-nejše vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Nad notranjostjo države je ležal visok pritisk. dočim je vladal nad Jadranom baro-meterski minimum, ki še vedno povzroče močno burio. zlasti v srednjem in sornj^m Prlmorju. Pritisk ie obče porasel za 1 do 5 ram. zlasti v južnem Primorju. Temnera* ture so v eple5nem padle za 1 do 6 storvinj, največ v zapadnf Hrvatski. Morie ie bilo v »ornjem Primorju nemirno, v južnem valovito. Dunajska rreme^sfca napoved s» četrtek: Hladneje, podnevi lahna «lana. v splošnem precej suho in jasno. Naši kraji in ljudje Jubilej uglednega ljubljanskega obrtnika G. Fran Krapeš. kavarnar In restavra-ter v »Zvezdic, praznuje danes dvojni jubilej: 45-letnico, odkar je postal samostojen obrtnik, in 40-letnico, odkar je otvoril prvo slovensko kavarno v Ljubljani. Pomemben je ta jubilej zanj, zabeležbe vreden pa tudi za našo javnost, saj je znano, da pomenja doba pred 40—50 leti mejnik v življenju ljubljanskega mesta. Do takrat nemška ali vsaj nemško misleča Ljubljana se je v tistem času začela polagoma razvijati v odločno slovenskem pravcu; trgovci Ln večji obrtniki so bili takrat še večinoma Nemci ali nemškutar-ji, slovensKi obrtniki in trgovci pa so bili še zelo, zelo redko sejani. Ako se je pred 50. leti naselil v Ljubljani nov slovenski trgovec ali obrtnik, je bil to za Slovence velepomemben dogodek. Tako Ljubljana takrat še ni imela prav nobene slovenske kavarne bila je to doba, ko smo si Slovenci šele začeli ustvarjati srednji stan. V tem važnem razdobju našega narodnega razvoja se je pričel udejstvovati Fran Krapeš. Rojen je bil v Dolj. Otlici na Goriškem 1. jan. 1864. Rojenice ga niso obdarile z bogastvom, dale pa so mu na življensko pot bistro glavo in marljive roke. V rodni vasi niso imeli šole, zato je vzrastel brez šolskega pouka Kot 10-letni deček je odše^ v Gradec učit se obrti. Sprva se je učil mizarstva, nato čevljarstva, čeprav brez šolske izobrazbe, je ostal tudi v tujini zvest svojemu narodu in si vedno želel povratka v domovino. Z 19. leti se js res vrnil v Ljubljano kot čevljarski pomočnik 1. 1886. pa je otvoril samostojno trgovino s čevlji. Takoj v prvih letih se je pridružil Sokolu, okrog katerega se je takrat zbiralo vse ljubljansko narodno občinstvo. Požrtvovalen član Sokola je ostal vse do danes. Mladi podjetni Krapeä je kmalu spoznal, da razvijajočemu se slovenskemu življu v Ljubljani že dolgo več ne zado- tirvlč v veseli vlogi! Kot slavni junaški tenor Winkelmann, ljubljenec ženskega sveta na Dunaju in St. Wolfgangu ££ LJUBLJENEC Najnovejši govoreči film slavnega zvezdnika. Sodelujejo Renate Müller Ol »a čehova Hans Moser Kot dopolnilo najnovejši Para-mountov zvočni tednik. Predstave ob 4., 7. in 9. uri. Telefon 2124. Elitni kino Matica stuje čitalnica kot edino narodno ln družabno zbirališče. Zato se je odločil otvo-riti slovensko kavarno, kar pa ni bila lahka stvar. Najprvo je pričel z gostilniško obrtjo na Bregu, meseca januarja 1891 pa je otvoril na Jurčičevem trgu prvo slovensko kavarno, s katero se je pozneje preselil na Kongresni trg. Kakor je bila njegova Narodna kavarna zbirališče narodnega življa, tako se je on sam aktivno udeleževal narodnega življenja. Navdušen narodnjak, ki se je kot samouk sam izobrazil, je bil živahno delaven na vseh poljih: v svojem poklicu, predvsem pa kot društveni delavec ln narodni agitator. Ma-lodane v vseh društvih je bil član, posebno pa se je razen v Sokolu udejstvoval v Gasilnem društvu, ki je bilo takrat še v nemšik rokah. Krapeš in pokojni Fran Perdan sta bila prva ki sta zahtevala slovensko poveljevanje Bila sta zaradi tega izključena, toda oba sta kmalu doživela zadoščenje, da je končno padla tudi ta zadnja nemčurska postojanka. Samoslo-venski napis nad Narodno kavarno je zna-čil takrat pravcati revolucijonarni čin, saj je bilo do tistih dob v Ljubljani še vse dvojezično. Njegov vzgled pa je vlekel in samoslovenskih napisov je bilo vedno več. Tudi tu je po svoje sodeloval Fran Krapeš ,kar ga je ob burnih septemberskih dneh 1908 dovedlo celo na zatožno klop. Pregrešil se je s tem, da je demonstrante, ki so snemali nemške napise, živahno pozdravljal s klici »živili!« Takrat se ga je prijelo častno ime »živili«, pod katerim je znan v Ljubljani in vsi Dravski banovini še danes. In kakršen je bil v svojih mladih letih, je ostal naš Krapeš vse življenje — zaveden Slovenec, navdušen Jugoslo-ven in iskren Slovan. Iz Narodne kavarne se je Krapeš preselil v Kazino, ki jo je z velikimi žrtvami moderniziral in spremenil v enega najlepših ljubljanskih lokalov. Plod njegovega dela tu je vsakomur viden, zato ne bomo o tem govorili podrobneje. Tu se jubilant udejstvuje še danes — kot rodoljub, kot dobrotnik siromakov zlasti pa kot dobro-tvor učeče se mladine, čeprav je pri današnji gospodarski krizi često sam v sto in sto stiskah. Toda njegova radost je, ako so zadovoljni drugi, nase pri tem ne misli. Kot takega ga pozna vsa Ljubljana, zato pač ne bo nikogar, ki bi mu ob njegovem jubileju iz vsega srca ne želel: še na mnoga leta! Nove cene kruha in mesa Ljubljana, 7. januarja. Kr. banska uprava dravske banovine je določila po odredbi z dne 23. decembra 1930 ši VI. 24.503/39. da sme biti najvišja cena kruhu naslednja: 1 kg belega kruha iz moke št 0 4 Din, 1 kg črnega in rženega kruha 3 50 Din. Te cene stopijo v Ljubljani skladno z odločbami odredbe takoj v veljavo. Znižajo se tudi cene mesu počenši z dnem 8. t. m. na podlagi sporazuma z mesarji naslednje: Svinjina : rebra, vrat šink hrbtišče 18 Din doslej 20 Din, 20 Din doslej 20 Din, 23 Din doslej 24 Din. Teletina: I. vrste II. vrste rebra 23 Din doslej 24 Din, 18 Din doslej 20 Din, 15 Din doslej 18 Din. Studiranje učiteljev na univerzah V zakonu o univerzah je določba, da se 3mejo učenci učiteljišč z odlično ali prav dobro opravljenim izpitom zrelosti ali učiteljskim diplomskim izpitom po odločbi sveta filozofske faklutete sprejeti za redne slušatelje filozofske fakultete, toda samo za pedagoško skupino predmetov brez pravice prehoda na druge skupine in fakultete. To določilo velja zaključno s šolskim letom 1940/41. Z ozirom na to zakonsko določilo so se obračali absolventje učiteljske šole, katerih zrelostna izpričevala niso izkazovala prav dobrega uspeha po določbah, ki so bile merodajne takrat, ko so se jim izdala zrelostna izpričevala, na filozofske fakultete, da se jim dovoH taskripcija kot rednim slušateljem. Starejša srednješolska izpričevala na srednjih Šolah dravske banovine izkazujejo namreč naslednje ocene učnega uspeha: odlično, hvalno, povoljno (dobro), zadostno, nezadostno; nezadostno je negativen red, ostali pa so pozitivni redi. Sedanja srednješolska izpričevala pa izkazujejo naslednje ocene: odlično, prav dobro, dobro, slabo, nezadostno; prvi trije redi so pozitivni, zadnja dva pa sta negativna. Pristojna oblastva so radi tega zaprosila ministrstvo prosvete za principijelno odločitev, ali se sme ocena »zadostno« v starejših srednješolskih izpričevalih smatrati za enakovredno z oceno »dobro« v sedanjih naših srednješolskih izpričevalih. Na to vprašanje je ministrstvo prosvete pod S. n. br. 37.320/30 odločilo: a) da se ocena »zadostno« v izpričevalih strokovnih srednjih šol kakor tudi ocena »povoljno« po starih zakonih ne morejo izenačiti z oceno »dober« po novem zakonu; b) da v vseh drugih nejasnih primerih o vrednosti ocen odloča edino ministrstvo prosvete. Grozen zločin v Malem Mraševem Po dolgih prepirih zaradi posestva je sin usmrtil očeta s pilo Krško, 6. januarja. Kakor se je lansko leto v kriminalnem oziru pričelo dokaj slabo, ni minilo še le» to dni, ko je sin — blaznež zadavil svojo mater, kmalu nato drug sin zaklal očeta, 5c danes še hnje pretresel vso leskovško faro grozen zločin, ki se je dogodil v Malem Mraševem ob Krki. Ljudje, ki so prihajali k 10. maši, se niso razgovarjali o ničemer drugem kakor o zverinskem dejanju, ki ga je zagrešil 301etni Alojz Komlanc nad svo» jim 601etn m očetom Martinom Komlan» cem iz Malega Mraševa št. 8. O vzrokih, ki so privedli do tega tragičnega dogodka v hiši trdnega posestnika, srno izvedeli aa* slednje: Martin Komlanc je bil precej premožen kmet, gospodar dveh gruntov. Sam ;e bil že več let vdovec m nekaj časa mu je go» spodinj la njegova mati. V zakonu -e imei 11 otrok, od katerih mu je ostalo živih le še pet sinov. Najstarejši sin je bil v sve» tovni vojni tako hudo ranjen, da ni več za nobeno pravo delo, zato ni prišel ~ po» štev za bodočega gospodarja. Drugi srn Alojz se je pred leti poročil na dom n ima tri otroke. Rad bi postal gospodar lepe kmetije in je zato pogostoma naganjal oč?» ta, naj mu prepiše posestvo. Oče pa, vre» pak in trden možakar, ni maral dati še va* jeti iz rok. Prepiri v družini so pos ta i-.tli rad tega vsakodneven pojav in zavzema.ii so vedno ostrejšo obliko. Kjerkoli sta se se» šla oče in sin, bodi>i pri delu bod;si pr. jelu, ni bilo med njima drugega kot sam prepir. Sina je očetova trdovratnost ako jezila, da je večkrat obljuboval očetu na» silno smrt. S noči so se v družini prav dobro Vnel:, kajti kuhali so žganje. Pri tem se je ns» bralo precej gostov in pridno so si ,iah» Palača Trgovskega doma v Ljubljani vali še gorko žganjico. Hiša je bila polna šal, smeha in petja, a kakor navadno se je tudi ta vesel večer zaključil z zelo ostrim prepirom med očetom in s nom. Drugim je bil ta prepir tako nevšečen, da so zapustili gostoljubno hišo in odšli na svoje domove, xudi ostali štirje sinovi so se že podali k počitku. Kako se je odigral ves dogodek med očetom in sinom, se ne ve. Znano je le toliko, da je prišel ubijalec kasneje k po» stelji svojega mlajšega brata in mu zaupal: »Danes sem ga pa, ne vem ali preveč ali premalo, vem pa, da bo imel zadosti!« Ko so zjutraj vstali, so zagledali v zad» njem delu hiše očeta na tleh mrtvega. Mi» siili so prvi hip, da ga je najbrže zadela kap. A, ko so mu odpeli obleko in srajco, so zagledali z grozo na levi strani prs rano in spoznali so, da je b la rana zadana s trioglato pilo, ki jo je ubijalec zar nil svo» jemu očetu naravnost v srce. Ko je prišel sin Alojzij tudi tja, se je zgrozil in začel na glas tarnati in obdolževati samega sebe. Danes dopoldne je b i umor naznanjen orožništvu in morilec se že nahaja v za» porih krškega sodišča. Med zagrebškimi Slovenci v zimski sezoni Zagreb, 7. januarja. Zagrebški Slovenci so dobili z Narodno knjižnico in čitalnico društvo, ki so si ga že davno želeli. Društveni lokali so vsak večer polni. Petje, ples, predavanja, debate in seje razn h odsekov vabijo vedno nove člane k društvenemu delu. Lanski skeptiki, ki so z dvomom v srcu gledali na porod naprednega prosvetnega društva, letos že prav marljivo pomagajo pri delu. Knjižni* ca m čitalnica sta postali mnogim potreba, brez katere bi jim danes ne bilo obstati. Okoli njih se zbira jugoslovensko misleča slovenska mladina obojega spola poleg do» kaj lepega števila hrvatskih in srbskih pri« ja tel je v. Prva javna prireditev letošnje zimske se» zone je bil Miklavžev večer, ki je zelo le» po uspel Miklavž je prinesel društvu, ki ne obstoji niti leto dni, tisočega člana. To je za zagrebške razmere, kjer stanujejo na» ši ljudje večinoma bolj na periferijah, ki so oddaljene druga od druge tudi preko 10 km, zelo častno priznanje. Odboru je dalo to pogum, da preskusi moč in disciplino svoje organizacije s prireditvijo novoletne Zimsko zalogo izgotovlje• ni h oblačil za gospode, deč-he in otroke odprodajama zaradi pozne sezone po znatno znižanih cenah, — Znano največja izbira, pri-znano dobro blago, kar najbolj solidna postrežba. — J, Maček, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12. 17886 COOUOKCTtCffiicMnMiinnrmrm um »v«, XXXXXXX» ■■■■»■» . « . . » veselice v največji zagrebški dvorani sredi mesta, kjer je prostora vsaj za 2000 ljudi. Novoletna veselica naj bi bila nekaka glav» na revija društvenih sil in žilavosti organi« zacije po enoletnem previdnem in vztraj« nem delu. »Sokolana« na Trgu kralja Aleksandra, v kateri se je vršila prireditev, je bila v so» boto polna. Koncertni del večera je otvoril burno po« zdravljen prvak zagrebške opere g. M. Ši» mene. Za njim je nastopila ljubljenka za» grebške publike, prvakinja operete, gdč. M. Lubejeva. Njen zvonki, topli glas v Chan» sonnettah je razigral srca navzočih. Obče priznani baritonist g. R. Bukšek je nastopil z njemu prirojeno virtuoznostjo in izvan» redno interpretacijo z Vilharjevim »Mor» narjem« m Sattnerjevim »Zaostali ptič«. Prvikrat smo imeli v Zagrebu priliko ob» čudovati našega odličnega rojaka veleindu« strijca g. V. Bizjaka. Priznati moramo, da je bilo njegovo diskretno spremljanje na» ših umetnikov popolno. Našo narodno harmonijo z avtohtonimi Zagrebčani je dokumentiral s svojimi hu» morističnimi izvajanji v zagrebški kajkav« ščini član zagrebške drame g. Z. Tkalec. Nadebudna prvakinja zagrebškega baleta gdč. N. Rajičeva je po glasbi Gluck»Ga» votte sijajno odplesala odrejeno baletno točko in nas prepričala o svojem umetni» škem talentu. Iznenadil nas je prvi javni nastop dru» štvenega pevskega zbora. Tudi od njega iz« vedene točke so žele velik aplavz. Poseb» no priznanje gre pevovodji g. Gorenšku, ki je dokazal, da se dajo s smotrenim de» lom in požrtvovalnostjo realizirati tudi smeli načrti. Čestitamo mlademu zboru na uspehu. Naj mu bo spodbuda za nadaljnje marljivo delo. — Potreba za interpretacijo slovenske pesmi med naš mi tukajšnjimi ro« jak; se je že dolgo občutila. Upamo, da bo zanočeto delo društva na tem polju našlo odmeva in podpore pri vseh zavednih tu» kajšnjih rojakih. Posebna pohvala gre narodnim damam, ki so z veliko požrtvovalnostjo in mnogo okusa pripomogle, da je bila prireditev vsem navzočim — večer radosti in veselja. Zabava, tudi za zagrebške razmere veli« kega obsega, je v vsakem pogledu nepr « čakovano sijajno uspela. Prireditelji in go« sti so dokazali, da se odbor ni motil, ko je polagal upanje za uspeh na zdrave in pravilne idejne temelje društva, na organi» zatorno sposobnost društvenih delavcev, na disciplino članstva in splošne simpatije, ki jih uživa mlado društvo v Zagrebu. Glej poročilo v gospodarski rubriki. Velika dvorana v palači Trgovskega doma KULTURNI PREGLED Koncert pevskega zbora učitelj-stva UJU v Ljubljani V ponedeljek, dne 5. januarja je nasto» pil v Unionski dvorani zopet priznani pev» ski zbor učiteljev, ki pod vodstvom zares neumornega __ svojega pevovodje Srečka Kumra vrši že več let neustrašeno propa« pando za našo moderno zborovsko glasbo. Tudi spored tega koncerta je obsegal skoro same nove in še nei-zvajane skladbe N ijjačje je bil zastopan Emil Adamič z nič manj nego 14 pesmimi, delno za me» šani zbor, delno za ženski zbor in s samo« spevi Adamič je nedvomno virtuoz zbo» rovskega sloga in zna vedno doseči naj» globlji vtis. Njegove himnične »Tri du* Iiovne pesmi« (po starih napevih) očituje» jo vse njegovo obvladanje zborovskega koncepta J ko velik uspeh je dosegla Las iovčeva pesem »Bolest je kovač«, ki jo je Kumar podal z velikim temperamentom in skladbi primernim patosom Tudi Lajovic je bi! zastopan bogato, s 5 pesmimi za me» sam zbor. kt pa so bile že vse svoj čas iz» viiane Novost sta bili obe Osterčevi gro» teski »Konja jezdi ac»a« in »Pesem o suhi muhi« Pri oH°h je skladatelj izčrpal dov» tipnost besediila in našel primeren izraz v glasbi Ni torej čuda da sta imeli jako lep uspeh Novost je bilo tudi pe-tero pe» smi Emila Adamiči za sopran in klavir, ki jih je sveže prednasa'a le konservato--ristka Anica Mezetova. Nien prodirni in čisti glas je imel priliko, da 6e je odliko» val tudi pri eopranskejn solu moje pesmi »Iskre«. Skladatelj Kogoj je sam oskrbel klavirsko spremljavo treh svojih pesmi za ženski zbor (»Breza«, »Zvončki« in »Mla» dinska«). Presenetljiva preprostost glasbe» ne koncepcije teh pesmi je učinkovala od» lično in skladatelj je bil deležen obilnega aplavza. Največji uspeh pa je imela Ada» mičeva »Izpraševalnica«, bržkone radi po» skočnega, veselega konca, ki je užgal. Mo» rali so jo ponoviti. Anton FoersteT je bil zastopan z nabožno »Z glasnim šumom s kora«, koncert pa je zaključila Hubadova priredba »Potrkanega plesa«. Ogromni spored, ki je obsegal nič manj nego 22 zborovskih pesmi, je učiteljski pevski zbor obvladal brezhibno. Srečko Kumar, duša zbora in njegov vodja, je po» dal vsako pesem v njej ustrezajočem sio» gu in s temperamentom, ki mu je lasten. Ni čuda, da je pevski zbor učiteljstva da» nes v prvi vrsti naših zborov in najjačji, če ne skoro edini propagator novejšega zborovskega ustvarjanja pri nas. Naj vz* traia še nadalje pri svojem nesebenem delu! _ L. M. Š. Koncert Manrfrovega tria v Ljubljani V nedeljo, 4. t. m., je bil v kazinski dvorani folkloristični koncert češkega du« daškega tria Maudrov Uvodoma je eden članov tria obrazložil zgodovino, kon» struikcijo in uporabo narodnega instrumen» ta dude, nato pa je v družbi ostalih dveh članov prednašal lepo število značilnih po« pevk iz češke in slovaške folklore, delo» ma za petje s spremljavo violine in dude, dalje za dve violini, dve violini in dudo in slednjič za dudo-solo. Majhni obseg, di» namična nespremenljivost in iz teh dveh faktorjev že izvirajoča monotonost tega instrumenta seveda dalje časa ne more za» nimati. Kot doprinos k spoznavanju na» rodnega muziciranja bratskega češkega na» rodu p-' ie bil večer zanimiv in bi zaslužil boljši obisk. L. M. Š. Izjava Penkluba — mladih Prejeli smo in priobčujemo: PEN»club, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN je na svojem sestanku dne 5. januarja 1931. sklenil podati nasled* njo javno izjavo: Literarni kritik in esejist Josip Vidmar je ob koncu lanskega leta povzročil v beo« grajski »Pravdi« (glej »Pravdo« z dne 18 decembra 1930.) poročilo o naših kulturnih razmerah, ki je slovenske kulture nedostoj» no. Josip Vidmar v srbski javnosti te krive informacije o Slovencih doslej ni niti po» izkusil popraviti, čeprav smo to nujno pri» čakovali. Tudi njegov avtentični popravek v »Jutru« z dne 31. decembra 1930. poro* čila v »Pravdi« ni preklical. Pač pa je v po« pravku proti vsemu pričakovanju skušal podpreti omenjeno poročilo z argumenti svoje ideologije. PEN*club, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN si šteje v dolžnost javno obsoditi ravnanje Josip« Vidmarja, ko je podal beograjskemu Informatorju svoje z ničemer podprto oeeibno mnenje. ne da bi se zavedal odgovornosti, ki jo ter» ja vsaka taka izjava. Prav tako pa odločno obsojamo antisocialno ideologijo Josipa Vidmrja, ki deli Slovence v kulturno go* spodo in kulture nesposobno ljudstvo, slo« vensko literaturo pa v beli in »črni kruh«. Končno obsojamo z enakim ogorčenjem človeka nevreden način borbe, ko skuša anonimni pisec v »Slovencu« (glej članka z dne 28. decembra 1930. in 4. jan.1931.) iz» koristiti Vidmarjevo zadevo za nekulturen napad na neprizadete kulturne delavce. Prepričani smo, da se s to načelno izja» vo strinja vsa naša mlada generacija. V Ljubljani, dne 5. jan. 1931. PENsclub, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi PEN. Golarjeva »Vdova Rošlinka« v Pragi. V sredo, dne 7. t m. je ljudsko gledališče »Urania« v Pragi uprizorilo pod protekto-ratom ondotne Češkoslovaško - jugosloven-ske lige Golarjevo veseloigro »Vdova Rošlinka«. Pred predstavo je napisal T. K. S(trakaty) v »Nàr. Listih« notico, v kateri pravi uvodoma: »Preseneča nas, da nam šele po petih letih prihaja na oder ta veseloigra, ki jo priznavajo za najboljšo slovensko veseloigro in ki je imela doslej ogromen uspeti; tudi to pričuje o nerazpo-loženosti naših velikih odrov nasproti jugo-slovenski dramatski produkciji.« Nato pisec navaja vsebino «Vdove Rošlinke« ter življenjepisne in literarne podatke o nje avtorju. Premijera »Vdove Rošlinke« v praški »Uraniji« je že druga na Češkem; kakor znano, so jo pred leti uprizorili v češkem gledališču v Plzoji. Razstava Matije Jame ▼ Zagrebu. V Ul- richovem salonu v Zagrebu je razstavil svoje slike ugledni slovenski slikar Matija Jama. Razstava se bo dne 8. t m. zatvorila. Paradi pomanjkanja prostora smo morali referat o tej razstavi, ki smo ga prejeli iz Zagreba, odložiti za eno prihodnjih številk. Premijera nove mladinske igre Pavla Golie »Princeska in pastirček«, ki je bila na praznik Treh kraljev v ljubljanski drami, je imela velik uspeh. Podrobno poročilo bomo še priobčili. Repertoarfi ljubljanska drama Začetek ob 20. Četrtek, 8.: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 8.: Čudežni bar. Gostovanje dunajske operete. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Četrtek, 8.: Grof LuksemburškL B. Kuponi. Pri slabosti je naravna »Franz Jose-fova« grenčica prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. V dopisih hvalijo zdravniki za ženske soglasno prav milo učinkujoč način »Franz Josefove« vode, ki je zlasti prikladen za nežno rast ženskega telesa. »Franz Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Žrebanje v drž. razr. loteriii ie preloženo na 16. januarja Nekaj srečk je Se na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., LJubljana, Sv. Petra c. 19 Domače vesti * U državne službe. Pri direkciji državnih železnic v Sarajevu je uradnik Ivan Sušnilk na lastno prošnjo trajno upokojen. * Pesnik Vladimir Nazor je imenovan za direktorja sirotišča Edvarda baroma leiači-ča Rutinskega na Josipovcu pri Zagrebu. * Vreme se je zjasnilo in uživamo zppet prijetne vedre in sveže zimske dni, ki nam jih barometer obeta še nekaj. Zrasel je namreč na 770, živo srebro pa se drži za spoznanje pod ničlo. Z dežele nam dalje dnevno prispevajo v uredništvo različni ljubeznivi pozdravi v pod.obi cvetk in me» tuljčkov. Posebno lep šopek vijolic nam je poslala dijakinja gdč. Korbarjeva od Sv. Petra na Medvedjem selu, % Gorenj* skega pa smo prejeli šopke tobaka in ži» vahnega citrpnčka. * Zobni ambulatori} okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, M;k'nš -čtrva cesta 20, je tudq Je v zadnjem času preje! nekaj pritožb, češ, da morajo zavarovanci predolgo čakati v zobnem ambulato riju. Okrožni urad je navedbe praskal in dognal, da pridejo zavarovanci pravočasno na vrsto brez daljšega čakanja, se odzovejo na določeno uro. Zato ugotavlja okrožni urad, da se vrše v ambulatonju vsa popravila takoj in brez zamudi. * posetnikoin koncerta ljubljanske Glasbene Matice. Vse občinstvo, ki namerava pose t; t; koncert Glasbene Matice dne 11. t m. ob 15. v Unionu v Ljubljani, se naproša, di kupi vstopnice že v predprodaji. Stroški, ki so združeni z izvajanjem Berli-ozovega de'a so zelo veliki iti Matica more izvršiti ponovitev ie, če bo dvorana dobro zasedena. Zato prosi za nakup vstopnic v predprodaji vsaj do sobote zvečer. Zunanji posetniki naroče lahko vstopnice v pisarni Glasbene .Matice ali pa v Matični knjigarni v Ljubljani, kjer se vrši predpro-daja. * Vsem dijakom pomorske akademije v Kotoru. Vodstvo akademije je naročilo podpisanemu ua po tej poti obvesti .vse gojence, da božične počitnice ne trajajo do 10. t. m. temveč do 15. t. m. analogno ostami! šolam prosvetnega ministrstva. — L. Juh. * Novi grobovi. V Ljubljani jc umrla ga. Leonsja P a k i č e v a, rojena Zhuberjeva. Pogreb bo v petek ob 16. iz mrtvašnice na Vidov djnski cesti 9. — V 50. ietu je premiti.1 v Murski; Soboti davkar g. Josip Gregore. Pogreb bo danes ob 16. — V Maribora je umrl dvorni svenitk v pokoju g. Martin B e d j a n ; č. star 66 let Pogreb pokojrrika bo v petek ob 15. — Pokojnikom b spomin, žalujočim naše sožalje! * Zahvala. Društvo jugoslovenskih akademikov v Ptuju se najprisrčneje zahvaljuje ge. dr. Sen carjevi in častnemu damske-ni'j komiteju, da je akademski ples rimskih akademikov z njihovim sodelovanjem tako leno uspe!. — Odbor. * Avtopromet Beograd-Sarajevo. Počenši s 1. aprilom se bo na liniji Beograd-Sarajevo -vede! redni avtomobilski promet Vožnja bo trajala devet ur in bo mnogo ugodnejša kakor z vlakom, ker bodo avtobusi prostorne in modelni. * Naši v Ameriki. Po vesteh iz Chicaga se naš ljubljanski rojak znani operni pevec Svetózar Banovec pripravlja za drag nastop pred ameriško publiko v CHicagu. Koncert «e bo vršil 15. februarja v »Qvic tea-trn« s s premlevanjem orkestra. — Slovenski župnik v Milwaukee.'« g. Ltrka Giadek ie nedavno praznoval petindvajsetletnico svojega duhovniškega delovanja. Jubilant se je rodii 17. oktobra ISSO, v Stari Oselle! v Po'janskJ doKni. Gimnazijo je aVol-vira! v Kranju, teoioške študije pa v Ameriki. — V mestni zbornici v E!y. v državi M nesota, so ^e decembra vršile volitve Izvoljen je bi" župan in trije mestni .»1 »oi-n.lki, med temi d-"a Slovenca: Ivan Kapš in Ivan Tavželi. Ker je bil že prej izvoljen Stefan Banovec, so sedai v mestni zb'-;:.ioi tri»e Slovencu * Popravek. Finančni direktor dr. Povalej bo sprejemal stranke v poslopju finančnega inšpektorata v Maribora v petek m soboto, Vremensko poročilo Meteorološke?» /avod?? v fiuMianl Številke za označbo kraja pomenijo: t. čas opazovanja 2 «tanje barometra, 3. temperaturo, 4 " relativno vlago v %. 5. smer in brzino vetra. 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin 8 padavine v mm. 7. januarja. Ljubljana 7, 769.2. —3.4, 85, ENE 2. me« 10,---; Maribor 7, 766.4, —3.0, 94, mirno. 10. — —: Mostar: ni depeše; Za» dreb 7, 768.5. 3.0. 04, mirno, megla 10, _, —: Beograd 7. 766.5, 1.0, 93. mirno,' 10,' dež, 7.0; Sarajevo 767-3. —2.0, 92, N\V 2, 10, dež, 5.0: Skoi -vb-čutno škodo. * Tovarna Jos. Re'ch sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo irvrš^v. ITO zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane u— Mestna občina ljubljanska bo na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije 9. t m. razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Vabim meščanstvo, da tudi ono ta dan razobesi na svojih posiopj'h državne zastave. — Mestni načelnik in župan dr. Puc. u— Ponovitev »Faustovega pogubljenja«. V nedeljo popoldne bo ponovil pevski zbor Glasbene Matice Berliczovo dramatično legendo » Fausto vo pogubljenje« popolnoma v istem obsegu kakor na obeh dosedanjih konetrtih v Liubliani in v Zagrebu. Koncert dirigira ravnatelj Polič, sofisti: Vera Maj diceva, Josip Gostič, Robert Primožič in Anton Petrovčič, orkester pomnoženi operni in zbor Glasbene Matice. Berliozovo delo je v vsakem pogledu izredno interc-santno, polno krasnih mest, ki so poverjena deloma solistom, deloma pa zboru in orkestru Po obsegu je ogromno, izvajanje traja 2 in poi uri. Opozarjamo, da so cene za nedeljski koncert malo nižje, kakor pa so bile na prvem večernem koncertu. u— Pred koncertom Zagrebškega kvarteta. Pravkai je izšla knjiga dr. An tu na Goglie: »komorna muzika u Zagrebu«. V njej p-še avtor o Zagrebškem kvartetu: »Devtza tega združenja je bila nega in propaganda domače komorne muzik?. Te no-loge se ie združenje doslej vestno držalo ter je gojilo ne le klasično, temveč tudi moderno glasbo. S svojo propagando in reprodukcijo de! naših domačih skladateljev si je to združenje steklo izvanredne zasluge Dalje je potrebno naglasiti. da ta kvartet ni nastopal le v Zagrebu, temveč da se je njegovo delovanje raztegnilo na vsa znatnejša mesta naše države.* Zagrebški kvartet bo koncertira! v Ljubljani 12. t m. v dvorani Filharmonične družbe ter so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. u— Iz gledafšča. Prva repriza Massene-tove opere «Werther« bo za red A jutri v petek. Zasedba ista kakor pri premij en, samo vlogo Charlotte poje ga. Thierryjeva. Dre vi uprizore člani dunajske operete v operi »Čudežni bar« z jazz-orkestrom. Za predstavo je še nekaj ložnih sedežev in lož na razpolago. Dramsko gledališče ostane drevi zaprto. Gledališka uprava prosi p. n. občinstvo, ki je rezerviralo vstopnice za gostovanje dunajske operete, da jih dvigne do t7 ure, sicer se bodo na večerni blagajni prodale. u— Barka »Prostozidarji« petič in šestič na Šentjakobskem odru. V soboto 10. in v nedeljo 11. t. m. uprizori Šentjakobski gle« dališki oder petič in šestič velezabavno burko v treh dejanjih »Prostozidarji«. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Karničnika na Starem trgu. o— predavanje o smučanju. V smučarskem odseku Lh*bManskega Sokola bo drugo teoretično predavanje br. inž. Pogačn.-ka »O smučanju* drev; ob 20. v društveni odborov' sobi. u— Redni občni zbor UdruženJa Invalidov Krajevnega odbora v Ljubljani bo v nedefjo 11. t m. ob 8. zjutrad v Mestnem domu. na kar opozarjamo članstvo. Vabila prinesite s seboj. Na občnem zboru bodo Iz- brani oni siromašni invaffdl vdove in sirote, katenm bo naklonjena božična podpora ministrstva za socijalno politiko in narodnega zdravja. Zato naj prinesejo re-flektmti s seboj nova »rešenja«, ako jih še nimajo, pa potrdila o podaljšanju invalidnine po starem zakonu. Razpisana je trafika na Tržaški cesti 28-11. Interesenti naj se zglasiio najkasneje do 10. t m. v društveni pisarni u— Slavist!čnl klub DSFF nadaljuje svoja redna nedeljska predavanja in sicer bo pre daval to nedeljo ob pol 11. v dvorani Fil-harmonične družbe g. prof. dr. Perdo Kozak o sodobnem človeku m njega potih Predavanje je brez vstopnine. u— Sokol v Zgornji Š ški bo imel prvo letno skupščino v nedeljo 11. t. m. ob 15.30 v dvorani Narodnega prosvetnega društva »Vodnik*. Ker bo dnevni red važen, ie udeležba strogo obvezna. S telovadbo vseli oddelkov se zopet prične 15. t. m. u— Sadjarska podružnica na Viču bo imela svoje 5. predavanje drevi ob 19. zvečer v risaltici osnovne šole na Viču. u— Posmrtninski sklad uslužbencev ECŽ bo imel redro občni zbor drevi ob 22. v remizi. Pridite vsi člani! u— Sestanek maturantov drž. moškega učiteliišča iz leta 1920., ki je bi! sklican za 11. t m. se ne bo vršil, ker ni odziva. — R. u— Pogrebno društvo Marijine bratov» ščine v Ljubljani vabi članstv,'» na svoj redni občni zbor. ki bo v nedeljo 18. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani križevniškes ga samostana v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi članstvo, da se občnega zfvra v obilnem številu ude'ezi. u— Slovensko zdravniško društvo vabi vse gg. zdravnike na jutrišnji znanstveni sestanek ob 18. v predavalnici ženske bol« niče. PTed ival bo g. primarij dr. Minaf o potrebi zgodnjega zdravljenja prirojene luksacije v kolku z eventueino djemonstra« cijp bolnikov. u— Za ples Jadranske Straže, ki bo 24. t. m. v dvorani L'niona, se vrše velike pri« prave in obetajo se posebna presenečenja. Zaenkrat lahko izdamo samo to, da se prireditev otvori s posebnimi skupinami srbskih, hrvatskih in slovenskih narodnih noš z veselo »ohcetjo«, ki jo bodo pra« znovali mešani pari Slovenec s Srbkinio, Hrvat s Slovenko in Srb s Hrvatico. Temu bpdio sledili krasni n1.rodrn plesi češke, ruske, srbske in drugih skupin. Dame in gospodje, ki bi hoteli sodelovati v tej ali oni skupini, ali posamično v narodni no» ši, se naprošajo, naj se izvolijo radi pp« drobnejših informacij obrniti na članico prireditvenega odbora gospo Maio Pret« narjevo. Marijin trg 3/111, in sicer psebno od 4. do 5. popoldne med tednom do 12. t. m. ali pismeno oziroma telefonano na 3341. u— Bohemski karneval SK Ilirije se bo letos vršil 7. februarja v vseh prostorih sokoiskega Tabora. Lanski karneval Ilirije je bil prvovrstna družabna prireditev in gotovo tudi ena najbolj animiranih p red pustnih zabav. Ilirija ie tudi letos poskrbela za prvovsten program. Na prireditev že sedal opozarjamo u— Dar. Namesto prostovoljnemu gasilnemu društvu v Sp. Slški je podaril g. Kare! Keršič za revne otroke 100 Din. u— Društvo »Dečji dom in materinski dom kraljice Marije« v Ljubljani se iskreno zahvaljuje vsem, ki so darovali za revne otroke. u— Zakaj je l'citacìja del za carinarnico v Ljubljani razveljavljena? Dne 27. decembra sf je vrš''a v mestnem gradbenem uradu iscitacija za zgradbo ljubljanske carinarnice. njenih pomožnih zgradb ter stanovanjske kolonije za carinske uradnike. Licitacije se je udeležilo II stavbnih tvrdk, 10 iz Ljubljane, 1 iz Zagreba. Zgradba vseli teli objektov je bila proračunana na 9 milijonov 1-39.129.29 Din, najnižja ponudba :e bila 7,253.944, najvišja pa 8.291.562 Din. Mjstn; gradbeni urad je posla! ves elaborat o licitaciji ministrstvu za zgradbe v Beograd v revizijo in odobritev. Kakor izvemo. je ministrstvo te dni vrnilo elaborat s sklepom, da se licitacija razveljavi. V glavnem je bila licitacija razveljavljena zaradi pritožb nekaterih ljubljanskih stavbnih tvrdk Nova licitacija se bo vršila 23. t. m. n— Drsališče SK Ilirije pod Cekinov! m gradom bo najbrže otvorjeno že danes, če bo vreme količkaj ugodno. Kakor znano, je bilo drsališče znatno povečano in modernizirano, zgrajena pa tudi nova komfortna garderoba. Če bo v nedeljo 11. t. m. !ed, bo tudi ofieijeina otvoritev novega drsališča, na katero je Ilirija tudi povabila zastopnike oblasti. u— Tovariši gostilničarji! Drevi se bo vrši'1 dobrodelni koncert s plesom v veliki dvorani Kazine. To bo obenem jubilejno praznovanje 40 letnega delovanja našega tovariša g. Prsna Krapcža v kavarniški in gostiln ški obrti Spodobi se, da tega odličnega tovariša, dolgoletnega marljivega odbornika in pednačelnika z vso dobrodušnostjo oblagodarjencga marljivega moža ta vewer čhii števiineje počastimo s posetom tepe dobrodelne prireditve. — Zadruga gostilničarjev v Ljubljani. Nova mm slovenska knjiga! Jo si«« Fr. Kna&ič : TRI ROŽE pravkar izšla. Velezanimlve zgodbe znanega in priljubljenega pripovednika. Dobite Jo v upravi »Jutra« ln v vseh knjigarnah. Gena Din 30.—, vez. Din 42.—. Film petja, čara pomladnih noci in božanske mladostne ljubezni! Ljubim, Pozor, lovci! Sveže Cyonan kapsule, strupi za lisice ter fosforjeva pasta za vrane v drogerlji GREGORIO, Ljubljana, Prešernova 5. 1724 Tako je pel in uftil kot mlad akademik 4 _ . lepo svojo kolegico Američanko Betty Blrd. Willy * OlTSt Sodelujejo še: Hans Bransewetter in Albert u— Srnjak Zoa ujet Pod Rožnikom se j včeraj popoldne pojavil precej velik srnjak, ki ie prišel iz rožniškega gozda in se približal hišam. Ker so videli ljudje, da je skoro čisto domač, so se mu približali in ga prijeli. Kmalu pa so se nekateri spomnili, na srnjaka, ki je spomladi pobegnil iz prostorov društva Zoo v Tivoliju in res so spoznali v sedaj prijetem srnjaku tistega ubežnika. Srnjaka so izročili vodstvu II. drž realne gimnazije, kjer že imajo več ukročenih sni. u— Okraden šofer. Avtotaksi Albert Trpin, stanujoč v Hrenovi uiici 24, se ie vsekakor preveč zanašal na poštenost ljudi. Pred nek2j večeri se je ustavil s svojim vozom pred Kazino in odšel nato v poslopje Predno pa se je oddaljil, je slekel svoj usnjeni suknjič in ga položil v avto, ne da bi ga zaklenil. Vrnivši se, je naše! avto sicer popolnoma v redu. izginil je samo suknjič. Ukradel ga je neznan tat. ki je bržkone že preža! na ugodno priliko. Tat je oškodoval Trpina za 1200 Din vrednosti. Iz Celja e— Triglavani. starešine in aktivni člani, ne pozivajo, da se polnošteviino udeleže slavnostnega, jubilejnega zborovanja, ki se bo vršilo v proslavo 53-letnice društvenega obstoja to soboto ob 17. v sejui dvorani Mestne hranilnice v Celju. e— O novem taksnem zakonu bo predaval drevi ob 2u. v mali dvorani Narodnega doma odvetnik dr. AL Voršič. Predavanje priredi društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Celju in vabi nanj vse, ki se žele natančneje seznaniti z določbami novega pravkar uveljavljenega taksnega zakona. e— Pazite na snažnost hodnikov! Tudi v Celju in okolici je predvčerajšnjim nastopilo lepo vreme, združeno s precej ostrim mrazom. Na strehah poslopij v mestu leži še nekaj snega, ki ga ni moglo jjopolnoma staliti južno vreme v preteklem tednu. Opoldne se sneg in led pod vplivom toplih soinčnih žarkov talita in curlja voda čez zamašene in zamrznjene žlebove na trotoai je. kjer v večernih in nočnih urah zopet zamrzne. Zato naj hišni lastniki poskrbe, da bodo trotoarji že zgodaj zvečer posuti s peskom, žagovino ali pepelom, ker je sicer hoja po teh »drsni-eah« skrajno nevarna. Sprut: naj pa tudi pustijo leu razsekati in odstraniti, da ne bodo nastajali celi ledeniki ob poslopjih. e— O planinskem plesu smo nedavno poročali, da se bo vršil v Celju 31. marca, kar pa ns odgovarja resnici. » Planinski ples« se bo vršil v soboto 7. marca, kar naj blagovolijo društva upoštevati, da ne bi eventualno prišlo do kakih nesoglasij. e— Mestni kino v Celju bo predvajal drevi ob 20.30 zvočni fiim »Zadnja četa-s s Conradom Veidtom v glavni vlogi. Iz Maribora a— Knjige Vodnikove družbe. Ciani Vodnikove družbe na mariborskem okrožnem sodišču in oni. ki so se prijavili g. Beletu, bivšemu uradniku Trgovskega gremija. dobe kniige proti izročitvi izkaznice v knjigarni Tiskovne zadruge. Aleksandrova 13. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek, ob 8 zvečer, bo predaval Parižan, prof. Vincent Lavoix, o Parizu in njegovih prebivalcih. Govoril bo o lepem rodbinskem življenju in o toliko razkričanj francoski ljubezni ter pobijal razne predsodke, ki so jih ustvarili v zadnjih desetletjih neprija-telji francoskega naroda. a— Predavanje o tehniki avtogenskega varenja priredi drevi ob 8. mariborska sekcija jugoslovenskcga kemijskega društva v prostorih kina Aoolo. Vabljeni vsi inženier-ji, mojstn, pomočniki in vajenci kovinske stroke. Brez vstopnine. a— Mariboiski dijaški šahovski klub je priredil b. in 7. t. m pod vodstvom znanega zmagalca dr A'jehlna. Bogdana Pušenjaka dvadnevni tvrnir v Šoštanj in Slovenjgradec Takoj prvi dan so naleteli Mariborčani na Izredno močnega nasprotnika. Po daljši in trdi borbi so zmagali v razmerju 5 in po! pr^ti 2 in po! točke. a— Iz gledališča. Danes se bo ponovila vesela in melodijozna opereta »Grof L'J-ksemburski«. Prcmijcra »Duha zemlie«-. nimive moderne drame Franka Wedekin = d«. lv> kmalu, za predpustne dni pa se pri« pravlja sijajna burka »Odgodena noč«. a— Petdesetletnico je objahal te dni bivši poslanec in minister, član Vrhovnega zakonodajnega sveta g. Ivan Vesenjak. a— Umrla je v torek 6. t. m. na kralja Petra trgu 9 gospa Frančiška Koroschetz, hišna posestnica, stara 73 let. a— 11. akademski ples v Mariboru. Včs« rajšnje poročilo je treba popraviti v to« lik o, da je ples otvoril g. predsednik Drul št v a jugo^lov. akademikov, pravnik Brečko. a— Rdeči križ na Pobrežju bo uprizoril v nedeljo, 11. t. m. ob 19. v dvorani gospe Rojko šaljivo veseloigro v 5 dejanjih »Zmešnjava nad zmešnjavo«. Dejanje je zajeto iz modernega sveta. a— Ogenj v elektrotehničnem podjetju. Včeraj ob 12.45 je plat zvona javil požar v mestu. Gasilci so takoj odhiteli na lice mesta v Strossmayerjevo ulico, kjer je gorelo v elektrotehničnem podjetju Vatra-akumu-lator. Vnela se le polica stoječa poleg plinske peči Gasild in domači delavci so ogenj takoj pogasili in preprečili njegovo razširjenje. a— Nezgode. V u!5ci ob železnic? se je včerai popoldne zgrudila 17 letna Alojzija Savič. Od pasantov pozvani reševalni od- delek je ponesrečenko odpeljal v bolnico. V Gozdni ulici 6 na Pobrežju je kap zadela 60 ietntga Ivana Verklača, prepeljali so ga v bolnico. a— Pri smukanju nad Tremi ribniki je v torek popoldne 17-letnega mehaniškega vajenca Radoslava Saksido zaneslo čez obronek med drevje. Ker se zaradi prevelike strmine ni mogel ustaviti, je treščil z glavo v drevo in obležal nezavesten. Prenesli so ga najprej v Lovski dom. od tam pa odpremili z rešilnim avtomobilom v bolnišnieo. Počila mu je loìsanja. a— Kino. Grajski: Samo še danes v četrtek »Zemlja soliica«, nemška zvočna opereta. Union: Od danes daije do vključno ponedeiika. Vele film v naravnih barvah, nemški govoreči in zvočni film »Kralj vagabondo"*. — Predstav;; v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21.: ob nedeljah in prazr.ikih ob 15., 17., 19. in 21. Predprodaja dnevno* od 10. do 12. ure pri blagajni. — Kino Apolo: V soboto 10. in nedeljo 11. t m i Po Heist*. a— Smrtna nesreča. Včeraj dopoldne j« kleparski mojster Josip Serjanc* popravljal žlebe na hiši gospe Schiruderer na vogalu Gosposke ulice in novega Glavnega trga. Med delom mu je na strehi spodrsnilo in je nesrečnež padel na tlak Gosposke ulice. Ko je prišel zdravnik g. dr. Wankmüller, Je bil že mrtev. Tmplo eo prepeljali v mrtvašnico na Pobrežje. Nesreča je privabila velike množice ljudi na ulico. a— Zopet vlomi. Včeraj smo poročal! o novem vlomu v stanovanje inž. dr. Omana v Dvofakovi ulici št. 1. Iz sobe, ki je ob-nem pisarna tvrdke »Elin«, je, kakor sta pozneje ugotovila dr. Oman in uradnica tvrdke, izginila ročna blagajna s 33.000 Din. Policija je prepričana, da je ta vlom kakor tudi one ostalih dni izvedla ena in ista oseba. Iz Kranja t— V proslavo rojstnega dne Nj. Vel kraljice Marije priredi Narodina čitain ca drevi na predvečer, točno ob pol 21., slav« nostno predstavo Finžgarjeve »Verige«. Pred igro slavnostni govor. Občinstvo naj pride tpčrio. Iz Škofje Loke S!— Razvoj škofjeloške deške Sole. Prvi postanki škofjeloške šole segajo v 11. stj>; let je nazaj. Trivijalna šola je bila v biv« šn Kadunčevi hiši za župno cerkvijo sv. Jakoba ustanovljena 1. 1627 Ln f>e je 1. 1927 praznovala 300 letnica zelo slovesno. Za; časna glavna soia izvira iz 1. 1823. Glavna šola je b'!a razširjen* v štirirazrednico I. 1856. Petrazredna oenoivna deška šola je iz IS. decembra 1894: leta 1922 pa je bila razširjena v šestrazrednico. kakršna po= stoji že danes. Priključena sta bila dva razreda za oddaljene. Sedanje šolsko poslopje je bilo zgrajeno 1. 1856; prizkLa* no in razširjeno !. 1805. Vselitev v novo zgradbo pa bo letos na jesen. Osnovno» šolske mladina je letno preko 300. šl— Poroka. V pocetku tedna se je po* roéil ravnatelj tovarne »$eširc je vršil v Sokolskem domu planinski ples, ki ga je priredila podružnica SPD. Priredi» tev je bila lepo obiskana in dobro orga» nizirana. V ponedeljek zvečer pa je prire« dil akademski krožek svoj II. elitni ples v vseh prostorih Sokoiskega doma. Poleg domačih so prišli na ples tudi akademiki iz raznih gorenjskih krajev- in tudi iz Ljubljane. Ples so nadalje posetile prpmi« nentne osebnosti gorenjskega javnega živ» i jen ja in predstavniki raznih gospodarskih organizacij. Vsa prireditev ie nudila prav« eato serijo elegantnih damskih plesnih toalet, kakršnih na Jesenicah doslej še ni« smo videli. Iz Kamnika ka— Priznanje. Za razstavljene tiskovine na lanskoletni razstavi tiska v Zagrebu je prejela tukajšnja tiskarna A. Slat-nar lepo diplomo. ka—- xPeterökove poslednje sanje« so v torek uprizorili v Čitalnici za mladino ob znižanih cenah. Igrali so dobro, posebno Hajkova kot Peterček. ka— Nalezljive otroške bolezni. Poslednji čas se množe v Kamniku obolenja za škrlatinko. Obolele otroke po večini odpeljejo v ljubljansko bolnico. Akoravno se s strani zdravnikov posveča največja pazljivost, se ta bolezen zopet ln zopet ponavlja. V torek pa so odpeljali v Ljubljano tudi dvojico otrok, bratca in sestrico, ki sta obolela za davi co. Starši naj v lastnem oziru takoj, čim se pojavijo kakršnikoli sumljivi znaki pri njibovi deci, pokličejo zdravnika. Iz Gornjega grada gg_ Poroka. V nedeljo 4. t. m. se je poročil na Ljubnem iesni trgovec g. Anton Tevž z gdč Just: no Petkovo Bilo 6rečno! gg— Zahvala. Namesto cvetja na Pnsia» nov grob je darovaia gospa Fam Trobeje» va 100 Din za šolsko kuhinjo. Lepa hvala! Iz Trbovelj t— Izpremembe v občinski upravi. G. ban je razrešil dosedanje občinske odbor» nike gg.: Ahaca Rudolfa, Arnška Ivana, mg. Burgerja Silvina in duh. svetnika Ga» španča Jakoba, na njim mesta pa je ime» uoval gg.: Cestnika Alojzija, posestnika v Knezdolu Resterja Jakoba, preddelavca in posestnika v Prapr;>t:iem, ing. Persoglio I vana, rud irskega inšpektorja v Hrastm» ku, in Ušeničnika Leopolda, rudniškega poduradnika v pokoju. t— Otvoritev tečaja za žensko domačo ubrt. V nedeljo 4. t. m. je bil tu ravnatelj drž. osr. zavoda za domačo žensko obrt g. Božo Račič, da izvede vse potrebno za otvortcv tečaia za domačo žensko obrt Zbranih je bilo okrog 80 interesentinj. Tečaj se bo pričel v ponedeljek 12 t m. in se bo vrš;l dnevno, razen nedelj in praznikov. Ker so naše žene in dekleta različno zaposlene, se je razdeld v tri sku» pine in sicer v dopoldanski, ki bo trajal od 9. do I! ter v popoldanski in večerni, ki bosta trajala od 15. do 21. Poučevalo se bo kleklanje, mrežam je (filet), vezen ie, belo, pisano in narodno, kvačkanje in tka» nje. Ves materijal za začetek dobé ude» le/enke brezplačno, pozneje pa po režijski ceni, ki je tako nizka, da jo bo zmogla vsaka Do sedaj je priglašenih 87 žen m deklet in sicer do dveh tretjin iz delav» skih slojev. Tečaj bo trajal po potrebi dva do tri mesece in ga bosta vod'li dve strokovni učiteljici drž. osrednjega zavoda za žensko domačo obrt. Želeti bi bi'o, da bi *e naše žene in dekleta lotile tega učenja g vso resnostjo in tako ustvarile možnost. 1 da bi se morda v naSi obubožani dolini razvila prava domača industrija, ki bi bila lahko lep vir dohodkov in bi olajšala tež» ko življenje marsikateri družini. Treba je samo resnosti in dobre volje. Iz Ribnice rb— Občni zbor čebelarske podružnice v Ribnici se je vršil v nedeljo 28. m. m, UdeležDa je bila nepričakovano velika. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Mihelič Stane, podpredsednik Jereb Jože, odborniki: Gradišarjeva Anica, Brinšek J., Sile P., Smalc J. in Cesarek A. Pokazal je letošnji občni zbor, da je pri nas zanimanje za čebelarstvo vedno večje m da si skušajo čebelarji ustanoviti čvrsto organizacijo, ki bo ščitila njihove interese povsod in proti vsakomur. rb— Za sport postaja zanimanje v Ribnici vedno večje. Glavna zasluga za to gre predvsem našemu Sokolu, ki na vse načine skuša sport popularizirati. Letos opažamo že kar močne vrste smučarjev obojega spola po naših gričih in hribih. Tudi od drugod prihajajo čim dalje boli, kajti teren je kakor nalašč prikladen za smučanje. Snega bo tudi. kakor kaže, dovolj. rb— Vračajo se preko morja, čedalje več jih prihaja iz Kanade in USA v domovino. V zlati deželi je jelo pomanjkovati zlata in tolarjev. Posebno oni, ki so v zadnjem času odšli preko luže, tožijo, da ni zaslužka. Raui bi domov, pa ni denarja za vožnjo. KLOBUKE dlakaste. gladke, trde (polcilindre), športne v najrazličnejših, najnovejših barvah in oblikah ter razne športne in zimske čepice nudi bogato založena speeijalna trgovina klobukov in čepic M. BOGATAJ prej Pok LJUBLJANA, Stari trg 14 Sprejemajo se popravila. S1TV© Ob otvoritvi Trgovskega doma Današnji dan je za slovensko trgovstvo pomemben praznik. Ob il. uri dopoldne bo ob navzočnosti knezoskofa dr. Rožmana :z» ročena krasna stavba »Trgovskega doma« svojemu namenu. Ob tej slovesni priliki je na mestu, da cij v »Slovenskem pev>kem društvu« v Ljubi i ani Sicer je že od leta ISSI deloval v Ljubljani trgovski grernij, ki pa spričo na» rodne mešanosti ni imel pomembnosti za «iovensko trgovstvo. Listanovitev skupne narodne trgovske organizacije je biia zara» di te^a nujna potreba. Zato so snovatelji te nove organizacije dali skupno in enotno organizacijo tako slovenskim trgovcem k a» ì. or tudi trgovskim sotrudnikom. Tako je slovensko trgovsko društvo »Merkur« po» stalo matična celi:a ne samo trgovski sta» novski organizaiji. temveč organizaciji vsega našega gospodarstva. Dnes se še ma» le- kdo zaveda, v kakšni stiski so bili obrt» n ki in trgovci pred 30 leti, kadar je šlo za posvete v ožjem krogu, kaj šele za javne nastope. Ni bilo strokov ii h knjig in časupi» sov ter stanovsko zavednih ljudi, ki bi ime» h voljo in pogum braniti pred javnostjo potrebe svojega rodu, stanu m svoie stroke. Ze v teku prvega petietja našega stoletja so se v živahni n narodno kipeči organiza» ciji trgovskega društva »Merkurja« pričele odlašati misli in želje po lastnem domu. O tej potrebi se ie v krogu »Merkurja« več» krat govorilo. Odločilno besedo pa je spre» govoril jeseni leta 1905. v odborovi seji »Merkurja« ljubljanski veletrgovec g. Ivan Jelačin, ki je predlagal ustanovitev fonda ra zgraditev trgovskega doma m je sam položil prvi kamen temu fondu, še isto leto ob petletnici društva je bilo po lepem go» voru odborn ka dr. Viktorja Murnika so» glasno sklenjena ustanovftev zaklada za stavbo slovenskega trgovskega doma, nakar so pridne pričeli zbirati prispevke. Od takrat je poteklo dobrih 25 let, da smo pr.šli do uresničenja te misli. Trgov» sko društvo »Merkur«, ki je zvesto varo» vaio zaneten: ogenj, je zbran: denar prvo i-zročilo novemu društvu »Trgovski dom« ki je bilo jeseni ieta 1928. ustanovljeno, da preskrbi trgovskim organizacijam potrebne prostore in vzdržuje bodoči »Trgovski dom«. Društvo »Trgovski dom« je skupna organ zacija Gremija trgovcev v Ljubljani, trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo, Trgovskega, bolniškega in podpornega dru» štva v Ljubljani, Zbornice za TOl, Trgov, skega dobrodelnega društva Pomoč v Ljub» liani. Društva trgovskih potnikov in za» stopnikov za SI oven jo. Društva industrij» ce" in veletrgovcev v Ljubljani in Zveze trgovsk h gremijev za Slovenijo. Društvu predseduje inivijator misli g. Ivan Jelačin. ki mu jstoj r.a strani kot podpredsednik g Ivan Oregorc, načelnik Gremija trgovcev v Ljubljani, dočim je težko breme zago» t vitve denarnih sredstev prevzel g. Ivan Jelačin mL. ki je z žilavostjo in spretnostjo znašal denarna sredstva, podpiran od mar» ijivega tajnika g. Lojzeta Smuča. »Trgovski dom«, ki bo danes posvečen svojemu namenu, bo kot ponosna stavba trajna priča stanovske zavednosti in solidarnosti. Glasno bo opominjal naš trgovski stan k stogi in oznanjal, da so nad koristjo in nad pridom posameznega gospodarja potrebe splošnosti. Slovesna otvoritev »Trgovskega doma« bo točno ob 11. uri. Opozarjamo vse trgovce in osta'e vabljene goste, da se otvoritve ude'ežiio v največjem številu in da pridejo ob določeni uri. ker se bo slavnost pričela točno ob pol 11. zaradi oddajanja govorov po ljubljanskem radiju. MilsjaHwe xzsr«i*»<» italijanskega podjetja Kakor smo že včeraj poročali, bo morala italijanska družba za produkcijo umetne evile Pnia Viscosa ponovno znižati svojo dehiiškn glnvniro M 1 miliinrde na 400 milijonov [ir. To je od leta 1926. že tretja sa- nacija te družbe, ki jo je po vojni ustanovil nedavno propadli italijunski finančnik Gualino. Podjetje se je do leta 1926. razvijalo v naravnost bajnem teiiipu. Tega leta je dosegla produkcijska kapaciteta tvorni-ških naprav že 45.000 kg umetne svile na leto. Zaradi ogromnih investicij je bila delniška glavnica že leta 1933. povišana na 1 milijardo lir toda že naslednje leto so s? pokazale težkoce in tako je jeseni leta 192d. prišlo do prve sanacije ier redukcije kapitala od 1 milijarde na 750 milijonov lir pn istočasnem zopetnom povišanju na 1 milijardo z emisijo novih delnic. Z odpisom od četrt milijarde lir pa težkoče družbe še niso bile odstranjene. Leta 1927. je prišlo do druge sanacije, ki .je zopet prinesla znižanje glavnice od 1 milijarde na 800 milijonov iir ter istočasno povišanje na 1 milijardo na podlagi nove emisije delnic. Nominalna vrednost delnic, ki je bila pri prvi sanaciji reducirana od 200 na 150 lir. je biia ponovno zmanjšana na 125 lir. Kakor pa je sedaj podoba, tudi ta žrtev ni bila zadostna, čeprav so delničarji tega velepodjetja že do leta 1927. izgubili 450 milijonov lir. Produkcijske naprave so /:a tadi naglega rtapredka tehnike v produkciji umetne svile postale kmalu zastarele »u so tako izgubile svojo vrednost. Z novo sa-uacijo bo treba zopet odpisati kakih 700 milijonov lir. Ker pa so tvorniške naprave v bilanci vnesen? z zneskom od G70 milijonov lir, obstojajo bržkone tudi druge izgube. Nova sanacija je v borznem tečaja delnic že eskomptirana, kajti delnice uoii-rajo sedaj le šc 30 lir, dočim znaša nominalna vrednost 125 lir. Pri tei tretji sanaciji bodo delničarji izgubili kakih 700 milijonov lir, tako da bo znašala skupna izguba pri vseh treh sanacijah «krog 1150 milijonov lir a!i 3.4 milijarde Din. Polom te^a industrijskega kòiosa je morda v takem obsegu edinstven primer v zgodovini kapitalističnega gospodarstva. Da je prišlo splob tako daleč, je pripisati edino pretiranemu optimizmu, ki so ga stavili finančniki na to novo panogo industrijske produkcije tu prenagli ekspanziji brez prave podlage. — Dolgovi mesta Zagreba. V proračunu mesta Zagreba je predvideno najetje nov riga kratkoročnega posojila v višini 87.5 milijona Din, ki mora biti po izjavi župana dr. Srkulja zadnje kratkoročno (viseče) posojilo, ker dalje občina v kratkoročnem zadolževanju ne sme iti, če noče spraviti v nevarnost ravnovesje mestnih financ. Zagrebu je potrebno veliko posojilo od kakih 500 milijonov Diu, s katerim naj bi se izplačali vsi viseči dolgovi in bi se izvršil« še nove investicije. Ob koncu le!a 1930. so znašali dolgovi mesta Zagreba 181 4 milijona Din (L 1929. 125.0. 1. 1928. 84.7) ; od tega dolga odpade na konsolidirana dolgoročna posojila 17 milijonov, na kratkoročna posojila pa 161.4 milijona Din. Poleg predvidenega novega posojila od 87.5 milijona Din. namerava zagrebška mestna občina v tekočem letu najeti še posojilo od 18 milijonov Din iz kaldrminskega fonda in 12 milijonov Din pri minististvu za socijalno politiko za gradbo izseljenskega komisari-jata. Borze dela in Delavske zbornice, tako da bodo znašali ob koncu tekočega leta (če bodo ti načrti glede novih posojil dejansko izvršeni) dolgovi Zagreba 298.8 milijona Din. Zato je tudi v novem proračunu predvidenih 21.7 milijona Din za amortizacijo in obrestovanje posojil (1. 1990. 12.6, leta 1929. 12.2). V preteklem letu je zagrebška občina, kakor znano, najela pri domačih zavodih kratkoročno posojilo od 40 milijonov Din. ki pa je razmeroma drago in znašajo obresti (s provizijami) 9.75 % na leto. = Kova srednjeevropska agrarna konferenca. Na inicijativo avstrijskih agrarnih krogov bo so vesteh z Dunaja za 19. in 20. t. m. sklicana agrarna konferenca srednjeevropskih držav, ki bo imela namen, da pride na takorekoč nevtralnih tleh do' razprave med interesiranimi državami glede mednarodnih ukrepov za omilienie agrarne krize. Na konferenci naj bi sodelovale tako aerarne države (Jugoslavija, Rumunija. Madžarska. Poljska in Bolgarija), kakor tudi Nemčija. Češkoslovaška in Avstrija. Namen te neofieiie'ne konference naj bi b?l. da se zbližalo stališča držav agrarnega bloka in ostalih srednjeevropskih držav~ in da se t?ko ustvari podlaga za bodoča pogajanja. — Zanimivosti iz gospodarstva Nemčije V založništvu C. H. Beck v Monakovem jé pred kratkim izšla zanimiva knjiga Ludvi- ka Reinersa >Unbekannte Wirtschfatc, kjer pisec pobija razne predsodke iz gospodarskega življenja Nemčije in navaja številne važne, toda neznane statistične podatke. Zanimive so med drugim njegove ugotovitve o razdelitvi narodnega dohodka, zlasti glede na ogromne dohodke industrijcev, industrijskih ravnateljev in finančnikov. Sedanja razdelitev narodnega dohodka je brez dvoma krivična, toda od pravičnejše razdelitve nemški narod ne more pričakovati kakih večjih koristi. Če bi vse dohodke posameznikov preko 8000 mark letno (108 tisoč Din) po odbitku onega dela. ki predstavlja prihranke, odnosno tvorbo novega kapitala (ki je za gospodarski razvoj nujno potrebna) enakomerno razdeldi med one, ki pridobitno delajo, tedaj bi odpadlo na vsakega pridobitno delujočega prebivalca na leto 70 mark ali na dan 19 pfenigov, kolikor stanejo 4 cigarete. — število delavcev v Nemčiji v razmerju z ostalim prebivalstvom ni tako veliko, kakor se splošno sodi. Samostoinih podjetnikov, nameščencev, uradnikov in kmečkih posestnikov, torej pripadnikov srednjega stanu, je v Nemčiji 10 milijonov, delavcev pa 14.5 milijonov. — Tudi rokodelska obrt ni v izumiranju, kakor se po*«*Jo zatrjuje, temveč se število samostojnih obrtnikov dviga enako s številom prebivalstva. Leta 1895. je bilo od 1000 prebivalcev Nemčije 22 samostojnih obrtnikov. 1. 1925. pa 21. — Pri narodno - gospodarskih razmotrivanjih se vse premalo upošteva dejstvo, da se je povprečna človeška življenska doba v Nemčiji v zadnjih 45 letih povečala za 20 let; leta 1870. je znašaia povprečna življenska doba 3? let, I. 1925. pa i>7 let. Ogromne spremembe so nastale tudi v razmerju med mestnim in podeželskim prebivalstvom. Leta 1875. je še Öl % prebivalstva me!« na deželi, 1. 1925. pa le še 35 %. Preseljevanje narodov v prvem tisočletju po Kristusovem rojstvu se niti tz-daleka ne da primerjati s preseljevanjem podeželskega prebivalstva v mesta v zadnjih 45 letih. Nasproti trditvam o Širjenju alkoholizma ugotavlja Ludwik Heiners, da je konsum piva, ki odpade povprečno na prebivalca, v primeri z letom 19ü0 Dadel za 40 %, konsum žganja za 60% in konsum vina pa za 15%. Zanimivi so tudi njegovi podatki glede fiskalnih bremen. Leta 1913. je od skupneea narodnega dohodka odpadlo na konsumne izdatke 68%. na fiskalna in socijalno - zavarovalna bremena 19% in na prihranke 18 Danes pa se porabi za konsumne izdatke samo 50% narodnega dohodka in le 9% na prihranke, dočim od pade na fiskalne in socijalno - zavarovalne potrebe nič manj kakor 40% narodnega dohodka. — XI. mednarodni agrarni kongres. Za XI. Mednarodni agrarni kongres, ki bo letos v Pragi, se vršijo že obširne priprave. Nacionalni propagandni odbori za ta kongres so bili doslej ustanovljeni v naslednjih državah: v Belgiji, Franciji. Nizozemski, Italiji, Lukseaibugu. Poljski, Rumuniji, Svici iii Jugoslaviji (predsednik dr. Lj. Pro-haska, načelnik kmetijskega ministrstva Beograd, Kralja Aleksandra ulica 88). = Dobave. Direkcija državnega rudnik« Kakanj sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 250 n>2 eternità, 25 kg žebljev za eternit in drugega materijala za eternit; do 21. t. m. pa glede dobave 250 omotov krovne lepenke. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 22. L m. ponudbe slede dobave barvarskega materijala (sadra. firnež, barve, kiej itd.) Ier glede 1000 kilogramov bakrene žice. Direkcija držav-uega rudnika Velenje sprejema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1 univerzalnega brusilnega stroja na transmisijski pogon ter siede dobave 1 >Bendmann? strelovodne naprave. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 21. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glode dobave barv m fimeža; 22. t. m. glede dobave 30.000 kg rebraste pločevine; 28. L m. glede dobave 100 kub. m borovega lesa: 24. t. m. glede dobave jeiovih gred, desk in letev; 26. t. m. pa glede dobave hrastovih podnic. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 21., 22., 23. in 24. t. m. se bodo vršile pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertne licitacije glede dobave kablov tn kablovskega materijala. (Ogiasi so na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri istem oddelku.) — Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 16. t m pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave kožuhov, 17. t, m. glede dobave materijala za kolosek; 20. t. m. pa glede dobave raznega železniškega materijala; 20. t. m. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave skretnic in grafikonov; pri direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu glede dobave samotnega materija.Ia; 12. t. m. pri upravi smodn'Snlce v Kamniku glede dobave bombažnega sukanca, preje od juto, papirja, kartonskih škatelj, parafina, žvepla, katrana ter glede dobave večje količine lesa; 20. t m. pa glede oddaje del za zgradbo tvorni šk i h poslotiij. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani) One "16. t m. se bo vršila pri račuii«ko-ekonom3 do 18 cm. lOOO komadov v dolž. 10 ui s premerom 15—19 cm. 400 komadov v dolž. 12 m in s premerom 16—21 cm in 50 komadov v dolžini 15 m s premerom 16—22 cm: blago mora imeti debelino na glavi od 10 odnosno U cm), za bukove hlode (2.30 ln 4.40 m, od 30 cm premera navzgor. I., II.), za bukovo oglje (caneilo, 33 lir fco Postojna tranzit), za bukovo oglje (originalno, 70 Din pariteta Karlovac) in za 1 vag. letev (10—50 mm debeline, 4 m dolž., za izdelavo zabojev). «ITO 4- Ljubljanska borza (7. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Nudi se (fco slovenska postaja, po mlevski voznini, plačljivo v 30 dneh): pšenica: baška, potiska* 80/81 kg po 205 — 207.5, srbobrauska, 79/80 kg iu gonijebaška. 79/80 kg po 200—2i/2.5, baranjska, 79 /80 kg po 185 — 187.5, baška, okolica Sombor, 79 kg po 177.5 — 180; ječmen: baški, ozimni, 65/66 kg po 155 — 157.5; oves: baranj-ski (pri navadni vozniui) po 195 — 197.5; koruza: baška, stara po 150 — 152.5. baška. nova. umetno sušena po 142.5 — 145, pri navadni voznini po 147-5 — 152.5. času primerno suha, pri navadni voznini po 140 do 142.5; moka: banaška >0< po 340 — 345. -t Budimpeštanska terminska borza (7. t. m.) Tendenca prijazna, promet neznaten. Pšenica: za mare 14.79 — 14.80, za maj 15.19 — 15.20; rž: za mare 10.06 _ lO.lo; koruza: 12.46 — 12.4S. Sport Prvenstvo dravske banovine v table tenisu za 1. 1931 Že včeraj smo poročali o poteku tekmo« vanja prvega dne. SK Mura, ki je s svoji» mi igrači zasedla drugo mesto v državnem prvenstvu, je našla v ljubljanskih igračih močne nasprotnise in le z velikim trudom odnesla prvenstvo. Sledi Ilirija II. (2 točki), Ilir ja 1. (1) in SLK I. (brez točke). Rezultati so naslednji: Ilirija II : Ilirija L 5: 0, Ilirija I : LSK 5 : 0, SK Mura : II?» rija 15:3; Ilirija II : LSK 5 : 0, Ilir ja II SK Mura 3 : 5, SK Mura : LSK 5 : 3. Najboljši rezultati proti SK Muri: Girgon : Nemec Janez 16 :21. 21 : 17. 21 : 5. Denes . Nemec Janez 13 : 21, 21 : 14, 19 : 21. To sta edina setsa. ki sta jih Nemeca izgub Ia. Prvenstvo dam: 1. Kardoš Gaby (SK Mu» ra) 5 točk. prvakinja za leto 1931; 2. \Vorm lik (SK M rija) 3, (12:6 seti); 3. Ga. Bro» dar»Jonaš (SK Mura) 3, (10 : 6 seti); 4. Ger» žinič Neda 3 (10 : 11): 5. Cimperman Ma* ri ca 1 in 6. Tratnik Jelka 0. Sled .o je izločilno kolo prvenstva single» gospodov. V finale so se plasirali: brata Nemeca (SK Mura) in Lowe, Grünfeld J Drugi dan: Prvenstvo se jc pričelo že ob 8. zjutraj. V finale doubla dum sta se plasirala para, ga. Brodar»Jonaš * Cimperman ia Geržimc N. » Worm lika, v finale m xed doubla pa par Nemec J. * ga. Brodar»Jonaš in Lewe 7 gdč. Geržlničevo. Popoldne sta izšla kot prvaka v mixed doublu Nemec Janez in ga. Brodar*JonaS, v finalu dam pa je zmagal par Worm=Gerf žinič N„ edino prvenstvo za Ljubljano. V finale double gospodov so se plasiral' pari brata Nemec in brata Lokovška iz Ljublja» ne. Zvečer se je vršil finale single gospo» dov in double gospodov. E. .V. Slovenski klubi v borbi z inozemskimi moštvi Kljub slabim razmeram v slovenskem nogometnem športu »o absolvirali slovenski klubi poleg domačih tudi lepo število tekem z inozemskimi moštvi, žal se je vršila večina tekem samo na črti Beliak-Celovec-Graz-Linz in obratno Izjemo tvori Ilirija, ki je odigrala tudi par tekem s profesionalnimi moštvi z dobrim uspehom. Uspehi naših moštev so povprečno zelo dobri, pa tudi zelo slabi, nestabilnost moštev se vidi posebno v pregledu tekem. Vsega so odigrali Slovenski klubi 34 tekem s prekomejnimi moštvi, od katerih so 15 dobili, 15 izgubili in 4 igrali neodločeno; od teh so ljubljanska moštva igrala 15 tekem, 7 dobila, 6 izgubila in dve igrala neodločeno. Zanimivo je, da je Ilirija vseh 7 tekem dobila. Tabela prikazuje vse slovenske klube, ki so igrali z inozemskimi moštvL Ilirija 11 7 1 S 85:25 Atletiki 5 4 — 1 22: 9 železničarji 3 1 1 l 9:11 Rapid 6 1 1 4 12:15 Bled 1 1--6: 3 Maribor 3 1 — 2 7:16 Primorje 3 — 12 4: 9 Svoboda (Ljubij.) 1--1 l: ò Smuška tekma MSK Mariborski smučarski klub priredi dne 11. januarja svojo klubsko tekmo na Po» borju s startom in ciljem Ruška koča. Tek muje se v treh kategorijah in s cer: seniorji, jimiorji in dame v konkurenci ter seniorji in juniorji izven konkurence. Dolžina prog je: za seniorje 18 km. za jun orje 8 km in za dame 5 km. Tekme se lahko udeleže člani Maribor» skega smučarskega kluba v konkurenci, čla» ni ostalih klubov JZSS pa izven konkuren» ce. Vsak tekmovalec mora biti verificiran pri JZSS. Starta se ob 9 pri Rušk5 koči. Pr javnina za tekmovalca je 10 Din. Prijave se sprejem; jo pri kiubovem tajniku v trgovini Stoječ, Jurčičeva ul. S, Maribor, do 10. januarja. Poznejše prijave proti dvojni prijavnim do ene ure pred startom. Vodstvo tekrud: predsednik: inž. Saša Mis, tehn čni vodja: inž. Rudi Kudelka, starter: Kocbek, časomerilec na startu: Zit» terschlager, časomerilec na cilju: Pirnat. sodnik aa cilju: Dekleva, zapisnikarja: gdč. Pivko, Franko, zdravnik: dr. Furlan. Prvoplasirani tekmovalci vseh treh kate* gorij v konkurenci prejmejo darila, drugo plasirani klubske plakete, tretje plasirani diplome. Izven konkurence prejmejo pno» plasirani klubske plakete. Zmagovalec v kategorij' sen or j ev v konkurenci postane klubski prvak za leto 1931. Darila so raz» stavljena v trgovini Babič, Gosposka ul. Objava doseženih uspehov in razdelite» nagrad se vrši v Mariboru v hotelu «Pri Zamorcu«. Schmeling ni več svetovni prvak. Po po» ročilu iz Newyorka je tamošnja komisija za boks črtala Maksu Scbmelingu na^'ov svetovnega prvaka, ker se ni hotel peko» riti p.->gojtm. ki jih je stavila komisija za njegov prihodnji dvoboj. Berlinski listi pristavljajo k temu poročilu, da Schmeling ni hotel priznati nizkih udarcev. Schmeling pa pravi s svoje strani v posebnem poro» čilu za liste, da je proti nizkim udarcem in da je zahteval pravične in častne pogoje za novo borbo. SK Ilirija (smuška sekcija). Sestanek sekcije se vrši danes S. t. m. ob 20. v klub» skj sobi kavarne Europa, polnoštevilna udeležba nujno potrebna radj nedeljske k! u bp v e tekme na IS km v Planici. Smuk! SK Ilirija (nogometna sekcija). Igralci se opozarjajo na zadnje objave v članski kn ! — Seja sek» cijskega načelstva danes ob 20.30 v »Evro* pi«. Važno! Športni klub *Bratstvo« na Jesenicah bo priredil v nedeljo, dne 11. januarja svojo klubsko tekmo s startom in ciljem pred Sokolski m domom. Tekmuje se po prav.lih JZSS in sicer v naslednjih kategorijah: a) sen orji, ki so že tekmovali; b) mladeni« či od 16. do 18. leta; c) dame; d) juniorji do 16. leta. — Dolžina proge: za seniorje 11 km, mladeniče 7 km, darne 2 — 3 km, ju» niorje 2 km. Razglasitev in objava proge bo v soboto, dne 10. t. m. eb 20. v Sokoiskem domu. Start 11. t. m. ob S. zjutraj Vsak tekmovalec mora biti verificiran pri JZSS-Popoldne priredi SK Bratstvo skakalno tekmo za klubsko prvenstvo na lastni ska* kalnici na Jesenicah. Vodstvo tekme je v rokah smuškega tehničnega odseka, ki io sestavljen naslednje: predsednik: Božič Alojzij, tehn. vodja Ravhekar Avgust, star* ter Podlipec Ivo, časomerilca Pristov Jan» ko in Podi pec, zapisnikar Jože Činkovic. sodnik Smolej Janko, nadzornik proge Rav« bekar Tomaž, sodnike za skakalne tekme določi JZSS. Prvo plasirani tekmovalci vseh kategorij prejmejo lepe znake, drugo pia» sirani diplome in tretji priznan ce. Zmago» valeč v kategoriji senzorjev postane klub» »ki prvak za 1. 1031. Prvak v skokih dobi naslov: klubski prvak za 1. 1931. ter lep znak, drugi in tretji pa diplome in prizna» niče. Razdelitev nagrad in obiava doseženih rezultatov se vrši isti večer ob 20. uri. Ako bodo snežne razmere na Jesenicah neugodne, se vrši tekmovanje v istem obsegu r a zven skokov, pri Sv. Križu nad Jesen » caini. Mariborski Smučarski klub priredi od do 31. t. m. na Pec pri Uletovi koči (1640) tečaj za a'pinsko tehniko v smučanju pod vodstvom gg. inž. R. Koudelke in V. Forstneriča, kateva sta absolvirala B Igerjcv alpinski tečaj za smuške učitelje. Namen tega tečaja je izvežbati smučarje v alpinski vožnji, v smuški telovadbi m v orientaciji v alpinskem terenu. Prijavljajo se lahko iz« vežbani kakor tudi manj izvežbani smučar« ji. Vsak udeleženec naj ima popolno tur» stovsko opremo, specialko Pece in po mož« nosti Bezard»kompas. Za hrano in prenoč;» šče je dovoljno preskrbljeno, vendar je šte* vilo udeležencev omejeno ter se priporoča vsakemu, naj se čimprej priiavi. najkasneje do 20. t. m. na nislov Fr. Vetrih. trgovina Stoiec, Maribor. Jurčičeva ul. 8. Prij*vnina za člane je 10 Din, za nečlane 40 Din. Dnevna oskrba s prenočn no in kurjavo za vsa» kega udeleženca 40 Din. Prvenstvo MZS v skokih. Dne 25. t m. se vrši v Mežici skakalna tekma za prven« stvo MZSP v izvedbi SPD Mežica. — Sei» podsaveznefa upravnega odbora v četrtek dne 8. in 15. L 1931. Prij-jve za ude'°"*,r, pri tekmah v Bohinju na podsavez. _ Taj« n k MZSP. Ferencvaros : Sot-o 7 : 1 (5 : 1). Včeraj popoldne se je vršila medr>*rodna metna tekma med prvakom Madžarske Fe« renevarosem in beograjskim s -kolom. Te'*-» ma se je vršila na igrišču Jugo-T*v'ìe n* zelo slabem terenu. Madžari so bili v od» lični formi in so porazili naše s 7 : 1 (5 : 1). Iz življenja in sveta Vsi stroji počivajo Od 1. januarja počiva delo v vsem premogovnem revirju angleškega Južnega Walesa. 150.000 rudarjev stavka in angleškemu gospodarskemu življenju preti ogromna škoda. Na sliki pogled na zapuščen premogovnik v stavkovnem ozemlju, v krogu voditelj angleških rudarjev Cook. Nov sport Moskovska »Konsuuiuiskaja Pravda« prinaša pismo znanega leiaica Cunriuv-skega o novi zaoavi. ki so si jo izmislili raziskovalci ob severnem tečaju Letalec piše: — Ce hoče davčna oblast to moje pismo smatrati samo za šalo, naj letalcem naloži posebno pristojoi-Do za lovsko pravico v Arktiki. Mi včasi brijemo šale z ubogo divjačino. Letalo pade kaxor kamen iz višave in drvi v višini 10 do 12 m nad zmrznjeno tundro. Naj drvi severni jelen kakor blisk in naj ima najsijajneša, stalnega bega vajena pljuča — se vendar ne more kosati t ritmičnim, enoakomernim in neutrudljivim utripanjem motorjev. Naposled letalo vedno dohiti bežečo čredo iri ta se razleti na vse strani, kakor da bi jo pognali z dinamitom v zrak. Na Isti način smo se zabavali tudi z nevarnejšimi belimi medvedi Zasledovanje je vedno imelo uspeh in smo dobili divjačino za kosilo. Mariskdo bo morebiti rekel, da to ni pravi športni lov Toda, ali ni konec vedno isti, naj že prestreli živali krogla srce ali če bo počilo to srce od prekomernega krvnega pritiska po dolgem obupnem strahu na koncu divjega bega! — Ubogi jeleni in medvedi! Prekinjeno predavanje V Berlinu je imela velik uspeh žena zdravnica dr Moesel. Lepa zunanjost in govorniška nadarjenost je privabila nebroj slušateljev k njenim predavanjem o pravilnem življenju, športu, lepoti in higijetii Več šol je ta predavanja priporočilo svojim gojenkam. Nedavno je bilo pri predavanju navzočih nad 3000 ljudi Po predavanju so prodajali sluge po zdravnici priporočena medicinska dela in pol ure je tekla živahna kVipčija. Nato bi morala gospa doktor občinstvu odgovarjati na stavljena vprašanja, pa je nenadoma izginila Občinstvo je dolgo čakalo in se naposled razšlo ne da bi vedelo, kaj se je zgodilo Izkazalo se je, da je kupila predavateljica knjige na upanje pri neki veliki knjigarni po pismenem priporočilu mestnega policijskega ravnatelja. Blagajniòarka je slučajno hotela vprašati, dali bo treba plačati davek na prodane knjige, in je tako izvedela, da ravnatelj ni nikoii izdal gospe dr. Moesel nobenega priporočila. Obrnila se je potem po telefonu na predavateljico, ta pa se je ustrašila in je pobegnila. Izkazalo se je, da si je nadela doktorski naslov znana pustolovka Margarita VVienzierska, ki je bi- Zračna ladja bodočnosti naj bi bilo po zamisli njegovega zgraditelja Johna Hodgedona iz Los Angelesa to čudno vozilo, ki združuje v sebi na genialno preprost način vse prednosti prekomor-niških, zrakoplovnih in letalskih konstrukcij. Izumitelj bo svoje »zrakoplovno letalo« v kratkem preizkusil v praksi in si obeta največjih uspehov tako glede brzine, kakor stabilnosti in lahke krmilnosti. J la med vojno sestra Rdečega križa. Policija jo davno brezuspešno zasleduje Pred tremi leti je Wienzierska občutno oškodovala več berlinskih delikatesnih trgovin, kjer je dvignila /aloge živil na temelju ponarejenih izkaznic ministrstva za javna dela. Tako lahko je oslepariti zaupljivo občinstvo! Dragoceni metulji in hrošči Draždanska tvrdka dr. Staudinge-Bang-Haas je pravkar izdala katalog, v katerem ponuja ljubiteljem do 20 000 raznih metuljev in isto toliko raznih hroščev. Med temi »o vrste, kojim cenik navaja vrednost po več deset tisoč dinarjev Tvrdka prireja posebne odprave v malo znane kraje, zlasti v tropske dežele, ki na love redkih metuljev in hroščev Znano je, da je londonski Rotschild poslal posebno odpravo v porečje veletoka Amazonke v Braziliji; odprava je imela glavni namen ujeti par prekrasnega, kovinsko se lesketajočega metulja vrste morphos. Ta metulj po pestrosti svojih barv prekaša vse ostale znane vrste Večino metuljev in hroščev si preskrbe tvrdke seveda od lovcev, ki bivajo v dotični deželi, od učiteliev. uradnikov in misijonarjev Ujete metulje mora nabiralec usmrtiti z izparino cian-kalija. jih nabost5 na iglo in jih vložiti v pločevinasto škatlico, ki mora biti začinjena, kakor mesne konserve Bogate zbirke raznih metuljev, med katerimi je mnogo doslej neznanih vrst, prinaša tudi odprava Svena Hedina, ki se pravkar vrača iz notrnniosti Azije. kier je potovala po Tibetu in ob vznožju Himalaje Zbiralci hroščev in metuljev so že pokazali močno zanimanje za plen. ki ga prinaša Sven Hedin v Evropo. Bolnik rešil zdravnika Nenavadna nezgoda se je pripetila te dni v ordinacijski sobi berlinskega zdravnika dr. Skutscha. Ta se je pripravljal, da bi operiral nekega bolnika in ga je hotel baš narkotizirati, ko se je zgodila eksplozija, ki je razmetala vso opravo v sobi in zdravnika težko ranila. Kakor po čudežu je ostal pacient na operacijski mizi nepoškodovan. Skočil je takoj k zdravniku, ki je ležal ves ožgan na tleh, ga spravil k zavesti in nato z avtomobilom v bližnjo bolnišnico. Eksplozija je nastala po vsej priliki tako, da se je bila vnela ob plamenu, s katerim je zdravnik steriliziral svoje orodje, mešanica etra in kisika, ki jo je bil pripravil za uspavanje bolnika. Za zavarovalnino si odsekal roko V vasi Waldsachsen na Nemškem so našli na sveti dan v kozjem hlevu kmeta Schadta, ki je ležal v nezavesti z odsekano roko Ko se je osvestil, je pripovedoval, da je ponoči zasačil zločince v hlevu, ki so mu že večkrat pobijali perutnim. in drobnico. Zločinci pa so ga zgrabil', mu ori orli roko med vrata ter mu jo odsekali. Zagonetni primer zločina je nekoliko razsvetlila okoliščina, da je bil Schadt zavarovan proti nezgodi in bi mu morala zavarovalnica za odsekano roko plačati okoli 300 000 dinarjev. Zavarovalnica je naznanila kmeta in policija je po preiskavi izrazila mnenje, da si je Schadt sam odsekal roko. Položil jo je na tnalo, nož nad nio pa je pritrdil med priprta vrata, nakar je s kladivom toliko časa tolkel po nožu. da si je odsekal roko. Vendar pa prevladuje mnenje, da si Schadt ni mogel sam odsekati roke Mogoče je. da mu je kdo pri tem pomagal, ali pa da so mu jo odsekali v resnici lopovi. Ker gre za visok zavarovalni znesek, je sodna oblast odredila še podrobnejšo preiskavo, da dožene. v koliko je upravičena Schadtova zahteva po zavarovalnini, oziroma odklonilno stališče zavarovalnice. Ta primer je močno sličen slučaju avstrijskega inženjerja Mareka, ki si je pri delu odsekal nogo Zavarovalnica je obdolžila inženjerja slepar-stva in mož je » svojo ženo sedel dalje časa v zaporu. Žena je bila namreč obtožena, da je možu pomagala pri tem krvavem poslu Končno pa je bil Marek oproščeo in zavarovalnica mu je morala izplačati zavarovalnine 660 tisoč dinarjev Država iz samih tujih državljanov V Vatikanskem setu so pretekle dni dovršiti ljudsko štetje, iz katerega izvira, da prebiva v tej državici 939 duš. Med temi je 495 bivših italijanskih državljanov, 118 bivših Švicarjev, po 8 bivših Francozov in Nemcev, 3 bivši Šoanci. 2 bivša Holandca. po 1 bivši Abesinec, Norvežan in Avstrijec. Od 495 bivših Italijanov je 150 policistov v papeževi državi in Švicarji so v ogromni večini tudi policisti. Samo dva Vati-kaoca. ki sta se rodila lansko leto. nista bila nikoli državljana kakšne druge države. V ostalem pa živi v vatikanskem mes+u še kakšnih 300 oseb. ki so tuji državljani in sicer seminaristi na tako zva-nem manjšem papeževem seminarju, ki so ga začasno spravili na ozemlje papeževe države. Vse oblačilne potrebščine najceneje in najboljše pri Drago Schwab Ljnbliana Pravi Is' Ve ^ Radio Izvleček I? oro^ramov Četrtek, 8. januarja. LJUBLJANA 11: Prenos slavnostne otvoritve ^Trgovskega doma« v Ljubljani. — 12.15: Plošče. — 12.45. Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17 30: Otroška ura. — 18: Plošče. — 18.30: Gimnastič-ne vaje. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Poklicna posvetovalnica. — 20: Duševna vzgoja otroka. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Hamburga. — 22: Napoved časa in poročila — 22.15: Lahka glasba. BEOGRAD 11.25: Plošče. - 12.30: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Koncert operetne glasbe. — 17.30: Godba na harmoniko. — 18: Lahka glasba. — 20: Komedija. — 22: Poročila. — 22.20: Kon-<-ert radio - orkestra. — ZAGREB 12.35: Plošče. — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Hamburga. — 22.45: Plošče. — PRAGA 16 30: Popoldanski koncert — 19.20: Program iz Brna. _ 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Hamburga. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Aspirin je samo v tabletah Prenos koncerta iz Prage. — 18.20: Pesmi. — 19.20: Igra. — 20.30: Prenos koncerta iz Hamburga. — 22.30: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.30: Mednarodni koncert iz Hamburga. — 22 °5: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.45: Koncert lahke glasbe. — 21.1 i: Žiloin je pridno koncertiral oddelek dru-ventai salonskega orkestra. Lepa brat-■ka zabava je še dolgo družila na Taboru ■sc.-lno veliko število prijateljev br. Der-meija. ki mu želimo še dolgo vrsto let zdravja, delavnosti in udejstvovanja v so-kolskin vrstah Lutkovno gledališče Sokola 1 na Taboru je priredilo v nedeljo ter ponovilo v torek opremno igro >. Alaksirs, ki zahteva zlasti od režiserja pri lutkah ne samo izredne iznajdljivosti, temveč tudi prakse in previdnosti. So v njej momenti, ko človek meni, da ne pojde dalje, ker morajo igralci ravnati zelo previdno z lutkami, da izvrše one kretnje, ki so za razumevanje igre neobhodno potrebne. V tem je napredek taborskega lutkovnega gledališča. Igralo se je dobro, pa tudi režija je bila ca mestu. Dvorana je bila poi na mladine, ki jo je zabaval med odmori oddelek društvenega orkestra. bolnici ga. Amalija Pečovnikova, stara komaj 30 let Zapušča tri sirote. Prepelja-. na ie bila v Šoštanj in pokopana v sredo na šmihebskem pokopališču. V Velenju je umrla istega dne ga. Marija Pernarčičeva, vdova po železniškem uslužbencu. Kot bes gunka iz Primorskega se je nastanila med vojno v Velenju in se vsa posvetila v ti« stih težkih čas'b vzgoji 6vo|ih sinov, ka» terim je bila zares blaga mati. N. p. v m.! Iz Ptuja j— Akademski p!es v Ptuju. Društvo ju* goslovenskih akademikov v Ptuju je pri» redilo v soboto 3. t. m. v vseh prostorih Društvenega cL>ma trad'cijonalni vsako» letni akademski ples. Tudi letos je uspel nad vse animirano Ob 21. je slavnostna koračnica priznanega »Jonny5jazza« iz Ljubljane pozdravila prihod pokrovitelji» ce ge. dr. Senčarjeve in kmalu je v dvo» rani nastalo živahno rajanje, ki je trajalo do zgodnjih jutranjih ur Na plesu je bila izvoljena »Miss Academica« gdč. Klara Senčarjeva: obenem je odbor razdelil na* grade trem najboljšim plesnim parom. Pri* reditev so posetili zastopniki vseh ptuj* ski h državnih uradov, oficirski zbor in drugi odlični gosti. HOLAMDSKE LIKERJE éà xaautk-umwasi e e • s*«« a «i a K g Srečno novo leto vsem gostom in prijateljem želi VENKO MENDUŠIČ točile« dalmatinskih vin tn se cenjenemu občinstvu priporoča Se v i ^ naprej. 1565 ! ' ■■•miivn*!««» sprejme odvetnik v Mariboru. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Mariborčanka«. 1911 J. Iz Braslovč br— Občni zbori. Sadjarska in vrtnar* ?ka podružnica v Brasiovčab bo imela v •nedeljo 11. t. m. ob S zjutraj v osnovni šoli svoj letni občni zbor. Oh 15. pa bo čebelarska podružnica zborovala v ioli, a "stočasno bo imelo gasilno društvo Bra* siovče svoj letni občni zvbor v salonu '- Smrtna kosa. Po dolgotrajni mučni bolezni umrla " -LA P1LLETTE* « Safeka T»»t «aa pnptivi < poznanimi iiola-ndikimi «La Fiüettö. ekstraktj i? •«rame Hrllaad Vruoh! •«eDRefabriti Hilversan. -lan» ste!il«nioi 7 Din Oohrif» te t »seh lefcarnah tn 5;!ja m-r tnrat i» Š4 Din S->rtiran« po tv» DoSMif>m rwvriPtjìj frank f »Fructalfl sadni soki Zarreb. fenolna alles 12 V globoki žalosti naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati, tašča itd., gospa t. m s'o^enjgrask IŠČE za svoje nove podružnice v Zagrebu. Beogradu, Splitu in Skoplju ljubljanska tovarna. — Reflektiramo na agilne in ambiciozne gospoc.ične z znanjem srbohrvaščine in po možnosti tudi nemščine. Ponudbe, opremljene z vsemi podatki o izobrazbi, znanju in dosedanjem službovanju je vpo-slati do 15. t. m. na ^Društvo industrijalcev in veletrgovcev« v Ljubljani, Trgovski dom, pod značko sProdajalka V«. 1720 LEONIJA PAKIČ roj. Zhuber dne 7. t. m. nenadoma, previdena s tolažili sv. vere, mirno preminula. Pogreb bo v petek, dne 9. januarja 1931 ob pol 4. uri popoldne iz mrtvašnice, Vidovdanska c. 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 7. januarja 1931. ŽALUJOČI OSTALI. Obč Lai Ljubljac» Mestu! pogrebni mt«4 r»*- ■ J. * «i'iV^SM ••v.-.» J '..i .. ZAHVALA Ob prerani, prebridki izgubi našega nepozabnega, v zorni ruladeniski dobi nas zapustivšega HUGONA POGOREUCA podporočnika 15. peš. poka smo prejeli toUko dokazov iskrenega sočutja in tolažbe, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Tem potom se najiskreneje zahvaljujemo častiti duhovščini g. dr. Lorgerju za njegov neodmorni trud, vsem darovalcem vencev in krasnega cvetja, gg. zastopnikom uradov, vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako obilnem številu spremljali na njegovi zadnii poti. Izrecno hvalo pa smo dolžni tukaišnjim dijakom in pevcem za v srce segajoče prekrasno žalno petje. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena zahvala. Šmarje pri Jelšah, dne 5. jan. 1931. Žalujoči ostali. m Vi i AÖfV 5-'?r -, <ž? JS 4 r.>. ■ TAHVAI.A. Ob priliki nenadne smrti našega ljubega in dobrega soproga ?r. o? e t a, gospoda IVANA VERSTOVŠEKA inšpektorja drž. žel v pokoja izražamo tem potom vsem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, g. Hojsu za genljivi govor ob grobu, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast, najtoplejšo zahvalo. 1912 Maribor, dne 5. januarja 1931. Rodbina Versfovšek ■ .. . V INSERIRAJTE V „JUTRU" ZAHVALA Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš najboljši in najple-menitejši sin, soprog, oče, brat, tast, bratranec in stric, gospod JOSIP GREGORC davkar danes zjutraj ob pol 1. po dolgem, mučnem, potrpežljivo prenašanem trpljenju, previden s svetimi zakramenti, v 50. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 8. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Šolska ulica 35. Murska. Sobota, 6. januarja 1931. 1913 ŽALUJOČI OSTAJA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše nenadomestljive mamice, stare mamice, sestre, tašče in svakinje, gospe KATARINE OLIFČIČ ss tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. de Gleriji za požrtvovalno zdravniško pomoč, preč. duhovščini, cenj. gasilcem in šolskemu vodstvu, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem in vsakomur, ki je spremil predrago pokojnico na njeni poslednji poti. N» Bohinjski Beli, dne 7. januarja 1931. 1725 Žalujoči ostali Zahvalam Ob pretežki izgubi naše nepozabne, nad vse dobre in skrbne ž«nke mamice, stare mamice, tetke, svakinje in tašče, gospe Scitte roj. Rebolj se najtopleje zahvaljujemo prečastiti duhovščini in vsem, ki so ji v zadnjih urah siali ob strani, dalje vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so jo počastili s poslednjim obiskom in s spremstvom na njeni zadnji poti. Svečani requiem se bo daroval v četrtek, dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja, V Ljubljani, dne 8. januarja 1931. Žalujoča rodbina Juvanc in ostalo sorodstvo Brez posebnega obvestila 1" Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, svak in stric, gospod MARTIN BEDJANIČ dvorni svetnik v pokoja v sredo 7. januarja 1931 ob 12.15 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 66. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek 9. januarja 1931 ob 15. iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša zadušniea bo darovana 10. januarja 1931 ob 8. v frančiškanski župni cerkvi. Maribor, dne 7. januarja 1981. ELZA BEDJANIČ, soproga — Inž. VRATISLAV BEDJANIC, dr. MILKO BEDJANIČ, BRANKO BEDJANIČ, sinovi. Mestni pogrebni zavod v Mariboru. ZéAHVAEtfJl Za mnogostransko izkazano nam sočutje, pismeno itd., povodom težke izgube našega nenadomestljivega, predragega in nad vse ljubljenega moža. očeta, starega očeta, tasta in strica, gospoda Josipa Lavriča poštarja v pokoja in posestnika izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo za mnogo-brojno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej nas veže dolžnost, zahvaliti se čč. kaplanu g. Učakarju, g. dr. Raznožniku, g. županu Stankotu Lenarčiču, ki so mu delili v najtežjih urah tolažbo, ter Gasilnemu društvu Bloke za častno spremstvo. Najiskrenejše se zahvaljujemo za nagrobni govor g. Stankotu Tratniku ter vsem poštnim uradnikom Notranjske za prekrasni venec in vsem drugim darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. Hvala Vam vsem! No va vas pri Rakeku, dne 8. januarja 1931. Globoko žalujoča rodbina LAVKIOEYA. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialm namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 JßCdor hoče da so me« posljm po posli našlo« aH GaGo drago informacijo ticoco so matih oglasov nap priloii v »nam/šah ite«p no ho projol odgovora t CENE M A UM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa• ka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. St. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. ìla&tom matih cgCa&ov bi druge Informacije tičoče $e oglasov, te dobijo tudi v podružnicah »JUTRA« v tlovem mestu ln na fle&etticaft Ljubljanska cesta it. 42 pri kolodvoru it. 100 Male oglase tn Inserate naročajte v naših podružnicah. Korespondentinjo « periekuiiiii i-m Lytia :ta-išjaiiskeg» 111 ko:f> »poiiidkMice, slovenrke stenografije ter ku;: ju vodstva, tóie etiporiiia tvrdka s sedežem v v«u-j»-m mest« Slov-euije. Začetnice s tem znanjum niso izključene. Nastop Takoj ali po dvgovoru. Ponudbe z označijo dosedanjega slnabcvauja, predi z-obrazbe in starosti je naloviti aa ogUsai: oddelek »Jutra« pod šifro »Eist.^rt-u tvrdka«. »'"-I Točaja (6c-h JJ»k b u rieh J ixtm ta ta-iojšau na-stop. Le trezni, poštami in močni oaj pošljejo ponudbe na podruž-n »Jutra« na Je*»en:e;ih pod šifro »Toča;«. 6U6-1 Brivskega vajenca ki s« je it učil, sprejmem takoj. Ponudbe n» oglasni oddelek >Ju'.ra« pod šifro »Brivski vajenec«. 64Ö-1 Vrtnar, pomočnika in vajenca «prejme trgovsko vrtnar-* -o. Na»!or pove oglasni oddelek »Jutra«. 6-13-1 Postrežnico »nrejmem. predstavi?! se je raed 10. in 11. aro na naslov, ki ga pove oglas, oddelek »Jutra«. 635-* Agenti (nje) ki bi potovali po cell Slo-• veniji in obiskovali privat-I se stranke, lahko dnevno zaslužijo 2Ó0 Dia. Zglasiti se je dnevno m«i 9. in 11. uro v gostilni P r a v d i č. Trbovlje, ali pismeno na podružnico »Jutra« v Tr l»rt'!iaii pod šifro »P<<4r.:k -S-l-S se priporoča za izdelavo dsm^ki!) 'j-bl<>k in perila po l'io niriri ceni. Spodnja Sišk.i. Podjnnska ul. 15 — blizu nove eerkro. 670-:; Zastopnika pri sraianteri-t.ib in špec*-rissih dobro vpeljanega iščem za Slovenijo. Po-nudbe x narobe referenc j>od šifro »Dober potnik« na oglasni oddelek J'itra 672-3 Potnik? pri trgovcih uveden!, naj takoj javijo svoj naslov. L.ih>+ r>rodn-ni nrpdme?. siyarei. in !ep zaslužek. — i N-lkdo naj ne /amudi. A. Knez, Lröbljana. poštni predal 5». 28. 54625-3 Slaščičar z obrtnim listom, v svojem poslu prvovrstno izurjen, i.iče službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 614)-:! Slaščičar samostojen, dober delavec išče službo. Ponudbe na naslov; Wistan, Maribor, Mlinska 26. 603-2 Izučena pleti'ja išče službo. Po.nudbe pod »Najraje v Ljubljani« na oglasni oddelek »Jutra«. 619-2 Mesto vzgojiteljice v Ljubljani išče izobražena gospodična z dvorazredno državno trg. šolo, zaaujem nemščine ter vešča vseb gospodinjskih del. Služba je iabko s stanovanjem in brano, ali tudi brez. Po- I Puhasto perje I juto. ftohanc- ig po i« Otn I truga vrst» po Dm 38 kg j iist-o Bel t gisje t g ?o iSl Diu ID čist: put ig po Di: 25Ü. Razpošiljam po poSl nem povzetju L. Brozovir Zagreb. Ih'-.» čistilnica perja 262 Dira, koleselj, sani in razna konjska oprema naprodaj v S t. Vidu Si. 23 nad L;ubl>3no. lö'S-ö nudbe na »Jutra« po takoj 20«. ogiasn; d šifro oddelek »Na-ston 622-2 Drsalke »Efeblume« 28 prodam ali zatnemjam za št. J5. Breg št. 11 LIJ. 660-6 Za narodne noše različni predmeti so razstavljeni danes, jutri in pojutršnjsm v Kapiteljski ulici 3 — dvorišče. 662-6 Brivskega vajenca perečega, H--«ma ''■'' **i"'b l.-ne. spreitnem. Naslov v nslasii^iB O'Idelku »Jutra« GC-I-I Za prodajo drv na drot> >■>, sj-r-jmem f»n-|» osebo. Panzijonisti •irajo prednost. Ponudbe T.M odde'&li »J-ifrii« fi^-i šifro »Dna«. 6;';i-l Trgovski pomočnik ii ober žeieiasnar, «rireten pr>iajaiec te: požteu ra Mnesljiv. dobi «isibo ta s. j j ali ? 1- februarjem. — Prednost s šoferskim izpKponudbe « pressi »pričeval ua »glasni odd« iéik »Jutra« fvyi »7-anesi.iiv rv'>m ckVj ii «. 501-1 Provizii. potnika -iobro vpeljanega, ki -topa Jftlesnin{&« ali _ &pe-fsriisVo stroko, «prejrsem lì Slovenijo. Ponudbe na •1I93. -wldeTek »Jutra« pf'd šifro »Agi'.«® 513«. 601-5 Potnika aaitfa&torne strok«, ts obisk privatnih strani v Mariboru, sprejmem. Ponudbe pod »Visok »aslužek« j ua podružnico »Jutra« v ; Maribora. 7!9-5 j Vajenca « t>redri:sa.no ioi. tzobrniba L- Q-'b-e rodbk>e, bpTej-rj.^m takoj v modno trgi.--v*i20 v L rj j -ìr ; i. Xa-elov t ofirlasne-w f-d.ielku .Tu-ira tvC-l j Oblastveno koocesijonirana šoferska šola ! Qojko Pipenbacher Ljubljana, Gosposvetska 13 — Zahtevajte Informa e! je. 53113 4 Camernikova šoferska šola l.tubUaaa Dnnajsba e. S6 ;.lng> Alito). Prva ebiast konewM^iiatia. — Prospekt «aoVrtij. Pišite POOjS »> Pismoslikar potpuno samostalen ?3 pismo t!» staklu !td. neka sc pismeno odman na prvi Karlovački pisinos!itar«l;i atelier O. Matakovlč. podttzeče za nrettzimanje sviii vrst» plóirio i soboslilcarskih te llčlIarsMi"! rac'.nja. Karlovac Utemeljeno 1E90. Telefon 101. 419-1 Šiviljo s» bel« perito iščem. Kj-«'ot pave tvglaeai oddelek »Jutra«. " 608-1 Prikrojevalca tu jnmje dp.le čevljev sprejmem. Naslov v ogla*, ndde-k'j »Jutra«. 706-1 Samostojno kuharico »prejme» 8 1. februarjem k 2 osebama. bre2 otrok, rvondbe na off'a*. oddelek »Jutra« ped šifro »čista«. 700-31 Trgovski pomočnik ki razpolaga i lastno obrtjo, išče službo — tudi na deželi. Ponudbe oa pe-druž nico »Ju^ra« v Celju m>d značko »Takoj 21«. 590-2 Gospodična s meščansko šolo. išče me j to v pisarni kot začetnica G-ro en mesec tndi brez plačno. Ponudbe ca og'as. id rielek »Jutra« pod šifro »Dobra rač u nari ca«. 495-2 Brivski pomočnik spreten v britju ln striženju, mlajša moč, želi sprejeti mesto. Cenjene ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra-r pod šifro »Mesto ali dežela«. 421-2 Sobarica išče ta takoj meeto v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« T>od »Poštena in pridna sobarica«. 600-2 Klavir temeljito poučujem. Grem »'.idi na dom. — Pismena vprašanja n» ogias. oddelek »Jutra« pod šifro ? Učiteljica«. 65S-4 Brivski pomočnik dober delavec, išče stalno služim. Nasiov pove oglas, oddelek »Jutra«. 615-2 Gospodična i i.mn veselje do glasbe, I išče primerno sluìbo. Gre tudi k potujoči daatsii k?-jK-ii. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 64-1-2 Samo 50 Din >* treba imeti, r. 237-3 Gradbeni tehnik s prakso, išče provizoričn o m'osto za nekaj mesecev. — Naslov v oglasnem oddelka »J-jtra«. 640-2 Mesto sluge ai" kaj sKčnejra iščem. — Star se-m 26 M ter imo-•"en tnli nemščine. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« »od »Agilen 26«. (SO-2 Avto-mehanik I8?.s siužbo za tak-oj. Gre tudi kot garašni mojster. Nasl-cv pove oglas, odde'el? »Jutra«. 605-2 W Tb Rotinan: Ose! gospoda Kozamurnika 31. A go-pod Kozamornik je molčal. Rd«£ od gneva je vzel euo izmed žabic in jo obesil na bič. Nato je prižgal užigalno vrvico, po-držal žabic«» oslu tik na nho in jej mirno čakati, kaj bo... Pok! pok! pok,' 8 strahovitim pokanjem se je žabica vnela. Kot skladiščnik oskrbnik, občin, tajnik ali kaj primernega išče službo bivši, da'je časa služeči orožnik. Ponudbe s podatki na ogla*, oddelek Jutra pod »Zanesljiv in vesten«. 650-2 Gospodinja dobr3 ia varčna. izveSba-aa v kuhi in vseh dragih delih, kakor tudi v vzgoji otrok, is dobre h«te. išče službo prt samostojnem gospodu vdovcu ali priletnem samcu. Ponudbe na ogiaini oddelek »Jutra« pod š:fro »10.666«. 683-2 Tkalski mojster 7možeT. vsega dela v škro-bilni-ci, Spulami ia tudi v »Schermasohini«, s podmoj-«Torr; iščeta službo. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani ■po-d »Zanesljiv 19«. ?!5-2 Vzgofiteljica- vrtnarica i«ii primorto službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 692-2 Absolventinja S razr. osnovne in 2 razr. obrtne ?o]e ter trgovskega tečaja, iš>?e mesto prakti-kantinjo v Ljubljani. Gre tudi brezplačno. Nasloiv v oglasnom oddelku »Jutra«. 710-2 Trg. pomočnica začetnica, želi pre.meiniti mesto takoj a"i pozneje. Grò tndi za majhno plačo in je pripravi jema opravljati tudi h:šna dela. Ponudbe na naslov: Kroželj. Pobrežje, Maribor, Tržaška št.. 1. 725-2 wznznm Tricevni radio 6(10 Din naprodaj v buffetti koncem velesejma — Celovška cesta. * 626-9 Trinadstropno hišo davka prosto, v centru Ljubljane prodam. — Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra« pod »Stavba«. 676-20 Tračnice orkotime, 60 mm profila, kupi d. d. Črna Kaolin, Ljubljana, po'=t. predal 146 637-7 Dva pisalnika dobro ohranjena kupim. For.udbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Pisalnik«. 683-7 Kinoaparat večji, mxv a.!,i malo rabljen àupi kino »P>i:son«, Ormož 6T79-7 Kdo bi posodil vdovi 1000 Din proti me sečnemu odplačilu Cenjene ponudbe na oglasni od-ie lek »Jutra« pod »Posojilo«. 599-16 Družabnika s 50.000 Dia iščem sa dobičkanosco podjetje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. ~ -W2-*6 Družabnika z nekaj kapitala iščem za vpeljano, dobičkanosno podjetje. Predtost ima tisti, ki bi sa« potoval. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober potnike. 673-16 Trg.-obrtna hiša na najbolj prometni cesti Ljubljane naprodaj za Din 220.0f<0. Potreben kapital 100.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Večletna dobičkanos-na obrt«. 713-20 Lepa hiša 5 minut od glavnega kolodvora v Mariboru, on-o in polnadstropna. elektrika, vodovod, suha in cementi rana klet, z lepim stanovanjem in lokalom ter vrtom, z mesečnim d or, osom 3000 Din, naprodaj. Potrebno 200.000 Din. drugo malo se prevzame. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 716-20 Hišo z gostilno na leipeim kraju v Ljubljani, radi bolezni prodam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Prometna«. 697-20 Kompleks gozda večji, sa napravo bukovih pragov in s posekanim ve-jeviero za napravo oglja, oddam po ugodni ceni po dogovoru. Tzvoz zelo ugoden. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod značko »Go0 Din ria s'gurro me«tp. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Nujno 20.000«. 696-16 Črna žaket obleka fino biago. telo dobro ohranjena naprodaj za 400 Din. Na ogied pri krojaču prezlju, Vošnjakova nI. 4. 603-13 Suknjič (štucar) s kožuhov o podlogo, d-obro ohranjen, in dolgo rujavo suknjo ugod no prodam. Na ogle«! v kroj. ateljeju F. Igli č, Pražakova ulica 10. 7U-13 2SS222 Vsakovrstno zlato kupuje po oajviSjib ^anur Cerne — fuvelir Ljubljana. Wolfova ulica i 68 Vrednostne papirje srečke, obligacije, delni -se. kupuje upravniStvo »Merkur«, LJubljana ■šelenburgova ulica S-II tel 30-52, 448-35 Trgovino hrvi ulici štev. 6. 686-21 Solnčno stanovanje čisto, 3 sob in pritiklin. če mogoče s kopalnico, v bližini cerkve sv. Jakoba iščem za februar. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do 12. februarja«. 678-21 Stanovanje „ sob, kuhinje in kopalnice, ali tudi brez iste, v bližini Bežigrada, začetkom Rožne doline »Ii v bližini Ilirske ulice iščen> s 1. majem. Pismene ponudbe na ofrlas. oddelek »Jutra« pod »Češka družina«. 704-21 Prazno sobo svetlo, z elektriko, na Tržaški costi št. 19 (nasproti tobačne tovarne) odda Piš-lar. 656-23 Prazno sobo oddam v Kolezijski ulici et. 19/1. 659-23 Ooremlleno sobo e poseb. vhodom in elektriko takoj oddam v Kam-niiii uiici 22/1. 671-23 Opremljeno sobo oddam stalni boljši gospodični v R-O'ìni nlici 17/1. 665-K Sobo lepo epremljeoo, s posebnim vhodom, parketom in elektriko oddam 2—3 osebam — najraje gospodom, blizu šišenske šole, s !5. januarjem ali 1. februar jem. Naslov -v oglasnem oddelka »Jutra«. 689-i2.": Sostanovalko sprejmem na Tržaški cesti Naslorv v oglasnem oddelku »Jutra«. 6S8-23 4 boljši akademiki iščejo suho in solnčno »ta novanje s hrano. Ponudbe na og'.isni oddelek »Jutra« pod »Bližina tehnike«. 712-53 Sobo s štedilnikom podstrešno takoj oddam ▼ Cegnarjevi uiici štev. 6,1. 691-23 Opremljeno sobo « hrano ali brez oddam blizu kolodvora. Nasiotv v ori a,»nem oddelku »Jutra«. 695-23 In ceniki Opremljeno sobo « posebnim vhodom oddam s 15. t. m. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 708-23 Prazno sobo t vhodom iz stop-jic, oddam ca Tržaški cesti 2š II 702-C3 Sobico oddam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 693-23 Sobo s hrano iščem pri boljši rodbini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 698-23 Avtomobilsko kolo znamke »Pirelli« je bilo najdeno 6. decembra ra cesti od Veienja na Šoštanj. ObmHi se je na naslov: Jože Vrabič, Lilijski grič, pošta Velenje. n. 700-28 »Modra dama« Predpogoj: Prijeten utis — simpatičen čč-ovek; Prosim priložnosti, da se predstavim — sobota trg. plee — aii odgovor ped rm en om kavarne. 661-24 Biser Tolik» »Wim na Te. — Najlcpže pozdravčke^ «77-ai Pisalni stroj Smith & Brotì. v garantirano brezhibnem stanju poceni naprodaj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pei šifro »Smith«. 639-29 Šivalni stroj »Singer«, dobro ohranjen naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 625-29 Pletilni stroj St 10. 80—-100 om. kupim aii zamenjam za manjšega Ponudbe ca ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Pletiinj stroj«. 613-29 Stružnico avtomatično &a £ ovine it ž&le/u prodam Vprašati v St. Vidu 33 nad Ljubljano 199 29 Izjava! Podpisana obžalujem, da sem svojo postrežnico Terezijo P-vbeško po krivem obdolžila tatvine zlate ur ker se je ta med tam našla Edita Prič. 674-31 KVANREDVA PRILIKA! 2elczna služinska patent postelja zložljiva, g ta-peciranom madracom, re-Io praktična za vsako hiso, hotele, nočne «lui-fce ^ in petujuče ofcobe stane samo Din 390___ Razp oSiljaiu po poštce* Com povzetju. . , tako X VI^GLco» SLQ2EN Lesena palet! posteli«, zloiliiva s tapeciran:« oadracom. zelo praktična. stane samo D M0. Potem imam ve!:ko t»* logo čisto čoh«- Bog peri» kg po D 48--^ druga vrst kg po D J8—« čisto belo gosje kg p<* D 130___ in čisti puh kg po D 250—■ Razpošiljam po po?tnem po-* vzetju. Modroci punjenl t volnom staneju samo Din 750___ L. BROZOVie. ZAGREB Ilica S2, TkiUVÄll f. Nov pianino ugodno prodam. Naslorr v oglasnem oddelku »Jutra« 70/7-26 Kratek klavir dobro ohranjen poceni proda Zima, Wolfova ul. 10/1 709-26 Psa čuvaja za majhen zne«ek proda Kregar. Ljubljana VII — Medvedova eesta št. 8/1. 629-27 Velik pes svrt'orujave barve — Vez ovratnika, se je zatekel na Reeljevo cesto 15. Lastnik naj se oslasi istotam. 636-28 Psa dobermana čistrokrvnega. črt-e barve 6 mesecev starega proda Rudolf Dercan, Laško. 559 27 Pes lovske pasme velik, rujav, ptičar. ki sliši na ime Permun, z zJian-.-ko št. 130, se je izgubil. Kdor ga pripelje nazaj dobi 100* Din nagrade. — Prid rieh. Lan ito so va nI. 22 Pokra|. razglednice po Vaši sliki sli negativu, v pristni fotografiji izgp Km do 20.000 dnevno tvorntca kart Lojze Sm nc Ljubljana VII, ÄleSevöe.va èt 26 Zahtevajte ponilbe 242 TCC {o. fiJb fflzw&ff' Ci- mAntXÀfo »T a s KRAUfWIVOVH 100 razi. Švedske . . 30 !>is 100 » Belgije ... SO » 100 » R-umunije . . 30 » 100 » Rusije .... 30 » i/10 » Jugoslavije 30 » Zoran ka Čuček Ljubljana, Rožna alica 3Sk Takisto antiseptično prepariranih Zaščitni znak za* upanja Dokazano nedosegljiva! REGESTOL a o o a & « a s »REGENTOL« Je najpopolnejše sredstvo, ki popolnoma varuje steklo pred dežjem, snegom ledom iD meglo. Trgovci, restavraterji. gospodinje, avto-mobilisti, očistite svoja stekla (izložbe, šoferske šipe. očala itd.) z »REGENTOLOMr. Tudi za ča?a najhujšega dežja snega, leda in megle ostane steklo vedno čisto in prozorno. 1 škatlica »REGENTOLA« 30 Din. PoS-Ijemo po povzetju z navodilom uporabe. »GASOKSIT« nvozno in izvozno -^djetje» Beograd, Kralja Milana 46. Tei. SO- 6. 400a Zastopnikom-prodajalcem 30 7*, Razpis. 2 pritlična prostora sredi Ljubljane oddam za pisarno, krojaču, ši-viljj ali slično. Vprašata' pri Drn-štrvu hišnih fioseetnikov v Salendrovi nlici 6. 685-19 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo za palače ob Dtmajski cesti in Gajevi ulici v Ljubljani. Načrti, proračun, splošni in podrobi i gradbeni pogoji se dobijo pri podpisanem uradu od 10. t. m. da'je, med uradnimi mami za Din 50'— 172I Pravilno sestavljene ponudbe je vložiti v zapečatenem ovoju do dne 19. januarja 1931., do pol 12 ure dopoldne, pri Pokojninskem zavodu, Gledališka ul ca 8 v Ljubljani. (Poßeininsßi zaood so ttam?scence v Jlf uhi fatti» ürenuc Davon» RavUeo. Izdaja za konzcxrciì »Jutra« A dodi Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d.