sLov>ensk\
LETNIK XXXVII -VOLUME XXXVII
DECEMBER 1986
Št. 12

V ZAČETKU je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je po njej nastalo in nič, kar obstaja, ni brez nje nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudem. In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.
Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je, da bi pričeval o luči in da bi po njegovem pričevanju vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak naj bi pričeval o luči. Bila je prava luč, ki prihaja na svet in razsvetljuje vsakega človeka. Na svetu je bila in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal. V svojo lastnino je priila, toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala pravico, da so postali božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi ne iz poželenja mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga. In Beseda je človek postala in se naselila med nami. Videli smo njeno slavo, slavo, ki jo ima po Očetu kot edinorojeni Sin, poln milosti in resnice.
Janez je pričeval o njem in klical:"To je tisti, o katerem sem rekel: Kateri pride za menoj, je pred menoj, ker je bil prej kakor jaz."
Iz njegove polnosti smo vsi prejeli milost za milostjo.
Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je priSla po Jezusu Kristusu. Boga ni nikoli nihče videl, edinorojeni Sin, ki biva v Očetovem narofcju, je pripovedoval o njem.
Jn 1,1 - 18.
29. oktober 1918
Proslava slovenskega narodnega praznika
Pod pokroviteljstvom Slovensko-kanadskega sveta, predstavniške slovenske organizacije v Kanadi, smo se Slovenci v Torontu s skrbno izbranim programom spomnili 29. oktobra iz 1. 1918.
V vsebinskem pojmovanju tega dne Slovenci nismo edini in to iz več znanih, večkrat tudi namerno napačno tolmačenih razlogov, zato bi lahko popolnoma upravičeno ta slovenski zgodovinski dan imenovali: Dan zapravljene slovenske zgodovinske priložnosti in naivnega gledanja takratnih slovenskih politikov na vso slovensko narodno problematiko! Zato opomin in svarilo vsem Slovencem v domovini, zamejstvu in zdomstvu!
29. oktober iz leta 1918 je v novejši slovenski narodni zgodovini samo še važen mejnik, opomin, svarilno znamenje ob poti, v nepretrganem vseslovenskem prizadevanju na trnjevi slovenski narodni poti v dosegi popolne osebne in narodne svobode.
Iz daljne in bližnje slovenske narodne zgodovine vedno bolj uvidevamo in posledično prihajamo do prepričanja, da bo vse to mogoče doseči le v svobodni, mednarodno priznani slovenski državi: Sloveniji!
Vsem dosedanjim proslavam tega slovenskega zgodovinskega dne je skupno to, da so vsi slavnostni govorniki - z redkimi izjemami! - nekritično poveličevali to sicer spontano, vendar pa napačno vodeno slovensko narodno hotenje.
Letošnja proslava v Torontu pa je bila nekaka prelomnica na izrecnem poudarku dveh vprašanj in sicer:
1.	Kaj smo Slovenci? Odgovor je jasen in kratek: Slovenci smo narod z vsemi pravicami!
2.	Kaj kot dorasel in samozaveden narod hočemo?
Slavnostni govornik g. dr. Anton Arko iz Chicaga, poznani slovenski znanstvenik in kulturni delavec, nas je s svojim neortodoksnim, seminarsko razrednim stilom dra-mil, presenečal, nakazal slovensko pot v bodočnost in kaj vse moramo kot zaveden narod skupno, z vzajemnimi močmi, napraviti, da bomo končno vendarle doživeli osebno in narodno svobodo.
Iz govora dr. Toneta Arkota, na proslavi 29. oktobra v Torontu
Dr. Arko je bil rojen v Loškem Potoku. Ko mu ni bilo še deset let, je skupno z družino v maju 1945 leta zapusti! domovino. Zdomstvo ga je peljalo preko Vetrinja in taborišča vŠpitalu v Združene države, kjer seje končno družina ustalila v okolici Chicaga. Po končanih srednjih šolah seje govornik vpisal na Illinois Institute of Techno-logy in 1. 1958 diplomiral na metalurškem oddelku. Leto pozneje se je vpisal na Northvvestern Uni-versity na po-diplomski študij in leta 1965 postal doktor, po uspešnem zagovoru teze "The Defor-mation of Crystals at Liquid He-lium Temperature". Po tej diplomi je posvetil svoje energije znanstvenemu raziskovanju v katerem se še danes udejstvuje s pisanjem znanstvenih člankov in razprav za laično publiko in to v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku. Med študijskimi leti je bil sodelavec in med ustanovnimi člani akademskega društva SAVA (Slovenski akademiki v Ameriki) in dvakrat tudi predsednik. Ves čas je tudi sodeloval pri vsestranskih kulturnih akcijah.
Ko je lansko leto Kulturna Akcija v Bs. Airesu razpisala natečaj s temo "Slovenska bodočnost" je dr. Tone Arko napisal daljšo razpravo za katero je dobil tretjo nagrado. V govoru, ali bolje rečeno v dolgem predavanju je na proslavi 29. oktobra v Torontu je dr. Arko govoril o tej svoji zamisli "Slovenske bodočnosti". Ker je predavanje predolgo za ponatis, bomo v današnjem poročilu podali le glavne misli iz tega predavanja. Uredništvo
Dr. Arko je takoj v začetku opozoril poslušalce na dejstvo, da je že od 13 leta naprej vseskozi v Združenih državah, zato je bila vsa
njegova šolska vzgoja že ameriška. Zaradi tega je možno,"da bodo obstojale gotove bistvene razlike med mojimi pogledi in pogledi tistih, ki so se oblikovali v glavnem v Evropi. Pri mislih, ki jih bom danes podal, je zato potrebno ta dejstva upoštevati.
Dr. Arko je začel s postavko, da danes praznujemo 29. oktober in ne 1. december. Zato mora biti "naša narodna naloga povrnitev k stanju, ki je veljalo 29. oktobra 1918. Od 29. oktobra do 1. decembra 1918 je bila namreč Slovenija popolnoma suverena, popolnoma neodvisna in več ali manj združena. Imela je torej vse atribute narodne državnosti. 29. oktobra 1918 so se Slovenci sami proglasili za svobodne in neodvisne od Avstro-Ogrske. Tisočletnega tlačanstva je bilo konec. Južnjaki radi govorijo "Mi smo vas oslobodili, dakle mi čemo vam vladati!" Pozabljajo pa, da smo se Slovenci sami osvobodili, kajti pred 29. oktobrom 1918 ni bilo v Sloveniji takorekoč nobenega južnjaš-kega vojaka. Hrabri Južnjaki niso niti sebe sami osvobodili, kajti šele zavezniške vojska, ki je prodirala od Soluna proti severo-zapadu jih je osvobodila od avstro-ogrske okupacije. Tudi 1941 leta ni Jugoslavija nudila Slovencem nobene zaščite, kljub temu, da so Slovenci investirali in žrtvovali ogromne vsote v Jugoslavijo.
Kakšne koristi imamo potem Slovenci v Jugoslaviji?
Želita uredništvo in uprava Slovenske Države
V jugoslovanski ustavi je zapisano, da je v Sloveniji uraden slovenski jezik. Pa postaja iz dneva v dan bolj resnična šala, ko je nekdo trdil, da so v Sloveniji skoraj sami svetniki. Kogarkoli je vprašal, kaj dela mu je odgovoril: "Molim?" V Sloveniji je tudi uradno obvezen pouk v srbohrvaščini in to že v osnovni šoli, dočim je nikjer v "južn-jaškem" delu Jugoslavije obvezen pouk v slovenščini. Ali smo potem Slovenci v Jugoslaviji enakopravni? Če pa nismo enakopravni, potem smo državljani drugega razreda v lastni državi. In sedaj še skupna jedra, z namenom ustvariti neko novo "jugoslovanščino". Slovenec ne more biti samo osem procentni. Ali je polnoveljaven Slovenec, ali pa ni! Poleg tega pa "Južnjaki" kar naprej silijo v Slovenijo. Kar je pa še slabše, nekateri se obnašajo kot gospodarji, ne kot gostje. Govorijo, da nas nič ni in da se zaradi tega oni ne bodo učili slovenščine, po drugi strani se pa krčevito oklepajo "južnjaš-kih" navad in običajev, kateri so pa Slovencem ne samo tuji, temveč tudi odvratni. Poslušajte trenutne kletvice v Sloveniji!
Poleg vsega tega pa nimajo Slovenci skoraj nobene besede pri odločanju o gospodarstvu in politiki, posebno v zunanji. Že davki niso enakopravni, sedaj, po novem diviznem zakonu pa pobere Beograd Slovencem tudi vse divi-ze, ki so si jih ti s trdim delom in s slovensko pridnostjo prislužili. V zameno pa dobivajo le brezvredne dinarje, s katerimi pa v mednarodnimi trgovini ne moreš nič kupiti. Dinarjev namreč nihče ne mara! Slovenske interese na Koroškem, na Primorskem in v Porabju Beograd dosledno ignorira,
Nadaljevanje na str. 3
Prosimo, poravnajte naročnino in s prispevki v tiskovni sklad
pomagajte našemu listu za uspešno ohranjevanje med nami naše materine besede!
slooenskA

FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates
$12.00 per year $1 00 single issue
Advertising 1 column x 1*$4 20
Published monthly by Slovenian National Federation of Canada 646 Euclid Avenue. Toronto. Ont M6G 2T5
SLOVENSKA DR2AVA IZHAJA ENKRAT MESEČNO
GLAVNI UREDNIK: VLADIMIR MAUKO P. O. BOX 393, STATION "A", WILLOWDALE ONTARIO, CANADA M2N 5T1
UREDNIK ZA ARGENTINO: MARTIH DUH CALLE 105, No. 4311 VILLA BALLESTER, ARGENTINA Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 512. za Argentino in Braziliio po dogovoru, Anglija. Avstri|a Avstralija. Francija. Italija in druge države $12 US. Po letalski pošti po dogovoru	n
Za podpisane članke odgovaria pisec Ni nuino. da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelj
TORONTO
Za 10-letnico smrti mojega moža prof. Joseph Mantuanija pripravljam razstavo božičnih voščilnih kart, ki jih je on narisal ali izdelal . Zato prosim vse, ki so od naju taka voščila sprejeli in še jih hranijo, da mi jih posodijo ali poklonijo za nameravano razstavo. Vsem even-tuelnim darovalcem ali izposoje-valcem že v naprej prisrčna hvala! Dr. Ljudmila Dolar- Mantuani, tel.: 248-8590 ali pa naslov: 1442 Lawrence Ave. W., Toronto, On M6L1B5
Upravnik hrvaške Kreditne zveze v Torontu Ilija Markovino-vič je v navzočnosti 1000 Hrvatov izročil ček za 20 223 dolarjev zdravnikom Wellesley bolnice (Ross Tilley oddelek za opekline) kot znak hvaležnosti, da so rešili življenje Hrvatu Marku Djukiču, ki se je polil z nafto in se zažgal pred ameriškim konzulatom v znamenje protesta, da so Z.D. izročile dr. Andrija Artukoviča v Jugoslavijo. Djukič, ki je bil ob tej priliki sam navzoč je dejal: "Radi pomoči vas vseh še vedno lahko zakličem: Živijo na dolga leta Kanada, živijo (na dolga leta) svobodna Hrvatska!" (The Toronto Sun, Dec. L, 1986)
Buenos Aires
Predstavniki organizacij in društev slovenske skupnoti vVeli-kem Bs. Airesu so tudi letos proslavili dan slovenske zastave in praznik 29. oktobra. Po slavnostni sveti maši, ki jo je daroval župnik Jože Škerbec, se je nadaljevalo slavje v polni dvorani. Slavnostna govornica večera je bila dr. Katica Cukjati. Po stvarnih zgodovinskih besedah je govornica rekla med drugim: "Z emigracije je šla v svet želja po Zedinjeni, enotni in svobodni Sloveniji. Doma in v zamejstvu se marsikateri posamezniki sredi težkih, napornih in celo tveganih razmerah borijo za te ideale. Vsakoletni spomin narodnih praznikov nas napravi budne za nadaljevanje političnih izročil. Tam, kjer so korenine, tam zaživi pomlad in z njo življenje". Lepa
točka slavja je bila deklamacija o slovenski zastavi (dr. T.Debeljak), ki jo je izvajala skupina pod vodstvom režiserja Maksa Borštnika. Slavju so prisostvovali predsednik SNO g. R. Smersu, SDG pa je zastopala ga. Ema Kesslerjeva.
Slovenski zdomci v Bariločah pod Andi so bili za letošnji praznik slovenske zastave presenečeni. Ko so oblasti zvedele, da Slovenci praznujemo narodni praznik 29. oktobra, so dali pobudo, da sodelujejo tudi Argentinci. Predsednik SPD g. Dinko Bertoncelj je razvil na Trgu narodnih skupin slovensko zastavo, bariloški župan g. Gagliardi pa argentinsko.Sloves-nosti je prisostvovala slovenska bariloška skupina in mnogi Argentinci. Bariloška televizija je nasledji večer oddajala program v počastitev slovenskega narodnega praznika. Nastop je organiziral g. Tonček Zidar. Našim bari-loškim rojakom prisrčno čestitamo!
Časnikarka ga. dr. Nataša Kreči-
čeva, soustanoviteljica delavnice v Huhrliganu, se že dalj časa posveča in vodi ustanovo za pohabljeno mladino. Lep krščanski vzgled. Naš poklon!
Pristavski mladinski zbor je doživel s svojim nastopom na Filozofski fakulteti Katoliške univerze nov uspeh. Po dveh letih požrtvovalnega dela in uspelih nastopih pod vodstvom ugledne pevovodje ge. Anke Gaserjeve roj. Savelli v slovenskih domovih je predvajal slovenske pesmi v okolju vseuči-liških profesorjev in študentov in bil deležen velikega priznanja. Posebno so se izkazali solisti. Dirigentki in zboru čestitamo!
Mila and the children join me in wishing the readers and staff of Slovenska Država, a joyful holiday season.
The many festive celebrations and observances taking plače across Canada mark a time of joy and peace.
In declaring 1986 the International Year of Peace, the CInited Nations challenged each of us to work for peace as both individuals and as citizens of the world community. This season offers Canadians an opportunity to pause and reflect upon our good fortune as a nation free of war and civil conflict.
We are a nation of immigrants. For generations people from many lands have come to this country to find a new beginning — to seek the peace and freedom they were denied elsewhere. In Canada they established a society which honours its multicultural heritage, a fact that is apparent as a variety of celebrations take plače throughout this festive season.
May each of you share in the special špirit of this holiday season. And it is my hope that peace, health and happiness will follow you, your families, your friends and your community in the coming year.
OTTAHA 1986

V Berazategui je po težki bolezni umrl g. Omahna. Prizadetim družinam, Zupanu in Urbančičevim naše izkreno sožalje!
Novice iz Slovenije
Veličastna manifestacija na Brezjah: Slovenka iz Argentine, ki je obiskala domovino, nam poroča o veličastnem srečanju katoliško zavednih prebivalcev s Koroškega, Furlanije in domovine na tradicionalnem zborovanju na Brez-
jah. Zbralo se je nad sedem tisoč vernikov. Verskemu srečanju so prisostvovali ljubljanski vladika nadškof Alojzij Šuštar, videmski nadškof Battistia, celovški škof Kappelari, tržaški škof Belomia, koperski škof Jenko in slovenska pomožna škofa Lenič in Kvas. Nastopi koroškega zbora iz Klo--basnice, zbora iz Furlandije in združenega pevskega zbora gorenjskih
župnij pod vodstvom Ježeta Trošta so dali srečanju slavnostni pečat. Pri službi božji je somaše-valo nad 100 duhovnikov. Škof Metod je po starem oglejskem na-pevu zapel tri berila in evangelij.
Versko srečanje iz vseh sosednjih
slovenskih dežel je bilo posvečeno mednarodnemu letu miru. Predstavniki posameznih narodov so prinesli na oltar simbole sprave in miru med narodi: sodček vina,
kruh, svečo in ciklame. Tisočglava množica je skupno zapela očenaš po koralnem napevu v italijanščini, furlanščini, nemščini in slovenščini.
V spomin kristalno-čistega Slovenca in sošolca dr. Andreja Duha poklanjam $100 za S. D. - baklo svetlejše bodočnosti
SVOBODNEGA SLOVENSKEGA NARODA
tir. 3u»« flUutnair
29. oktober 1918
Nadaljevanje s str. 1
včasih jim pa kar naravnost nasprotuje. Za Slovence je Jugoslavija mlinski kamen okrog vratu, ki nas vleče v "južnjaško" banalnost, gospodarsko pa Slovenijo izkorišča do skrajnosti. Zato govornik v uvodu zaključuje, daje slovenska bodočnost nujna v samostojni slovenski državi.
DR. TONE ARKO
Tradicionalni argumenti o naši "premajhnosti" in o naši "nezmožnosti" samostojne in neodvisne ekzistence, nadaljuje predavatelj, se še vedno ponavljajo, zato je prišel čas,' da te argumente dodobra premislimo in pretrese-mo, da se prepričamo o njihovi veljavnosti ali neveljavnosti. Slovencev je vseh skupaj okrog dva milijona. Statistika pove, daje bilo v letu 1985 zastopanih v Združenih narodih 159 članic- držav. Od teh jih je bilo skoraj petino (29), ki imajo število prebivalstva manjše kot pa ga ima Slovenija. V Evropi sami bi bila po številu prebivalstva Slovenija pred Islandijo, Luksemburgom in Malto, vse tri dežele suverene članice ZN.
Gledano s stališča zemeljske površine pa obsega Slovenija 20,251 km2. V tem jo sicer Islandija prekaša, vendar pa je večina zemlje v Islandiji malo ali sploh neuporabne. Malta in Luksem-burg sta pa daleč za Slovenijo v tem oziru. Torej bi nikakor ne bili zadnji.
Ob tej točki seje predavatelj po-mudil nekaj časa s filozofskim vprašanjem ali je majhno nujno slabo. Dr. Arko zastavlja vprašanje: Ali je res biti čimvečji vedno tudi optimalna karakteristika v modernem svetu? Predavatelj citira britanskega avtorja E. F. Schumacherja, ki je o tem vprašanju napisal brošuro z naslovom: "Small is beautiful" (Majhno je lepo). Ta avtor pravi, da na splošno prevladuje mnenje, da mora biti država velika, če hoče procvitati. Zaključuje pa, da temu ni nujno tako. Najdemo namreč med največjimi državami take, ki so najrevnejše npr. Kitajska, Indija ali celo USSR in med najmanjšimi take, ki so med najbogatejšimi (npr. Švica, Švedska) Velikost torej nikakor ni sorazmerna z napredkom, najsi bo le ta gospodarski ali politični. Podobno kot v politiki se vprašanje velikosti zadnje čase vedno bolj ponavlja tudi v gospodarstvu. Do nedavnega je veljalo pravilo, da so podjetja tem bolj uspešna čim večja
so. Danes se pa pojavljajo mnenja, da podjetja napredujejo počasneje, čim večja postajajo. Ko je namreč podjetje majhno, prevladujejo večje možnosti, da se posameznik s svojimiidejamibrez večjih težav uveljavi. Čim večje pa je podjetje, tem manj pride do izraza individualna podjetnost. Ameriško podjetje, General Motors, je npr. prišlo do zaključka, daje potrebno imeti manjše produkcijske enote, če hočejo povečati uveljavanje posameznika. Ko so to uvedli, so začeli zabeleževati večji napredek. Tudi podjetja kot IBM, AT&T in GE so ukrenila isto in dobila podobne rezultate. Pri slovenskem primeru navadno naletimo na vprašanje premajhnosti in ne pre-velikosti. Predvsem je tukaj v os-redju vprašanje vojaške moči. V največ slučajih so velike države močnejše kot manjše. Toda vprašati se moramo, kaj pravzaprav vojaška sila danes, v času atomskega orožja, pomeni? V primeru manjhnih držav, nič! Slovenci smo vstopili v Jugoslavijo tudi z namenom, da bi se lažje skupno branili pred pohlepnimi sosedi. Kaj je prinesla spomlad leta 1941 itak vemo. Vojaško Slovenci od Jugoslavije nimamo kaj pričakovati. Z vidika politike pa morajo Slovenci vedno podrejati svojeintereseju-goslovanskim (t. j. srbskim). V večnarodni državi kot je Jugoslavija bi to ne smelo biti, toda tako je in tako bo ostalo, dokler bo slovenski narod v Jugoslaviji.
Dr. Arko se je ustavil tudi ob vprašanju izvora Slovencev. Omenil je, da najnovejša raziskovanja (dr. Joško Savli, Matej Bor) nakazujejo možnost, da smo Slovenci izšli iz Venetov. Da so si zgodbo o preseljevanju Slovencev iz Za-Karpatskih močvar in luž na sedanje ozemlje izmisli Nemci, ki so nam na ta način hoteli dati karak-terizacijo umazanih hlapcev, pod-ložnikov ali celo sužnjev. Pa smo si vendar takoj v začetku po "preseljevanju" ustvarili kar dve samostojni državi Karantanijo in Pa-nonijo!	Nedavna
arheološka najdba pri Bledu na Gorenjskem bi naj vsa ta nova gledanja samo potrjevala. Zanesljiva, objektivna slika naše preteklosti torej še ni dognana. Če bi te nove teorije držale, potem bi slovanska ljudstva izhajala iz pred-Kristu-sove dobe, venetske kulture, kar včasih imenujemo lužiška t. j. slovanska kultura, ne pa iz plemen hlapcev in sužnjev. Zato je že čas, da otresemo s sebe občutek manjvrednosti in se smatramo enakovredne drugim, četudi močnejšim, evropskim narodom, saj je možno, da so se oni učili od nas, ne pa mi od njih. Bodimo ponosni na sebe, na naš narod, na našo kulturo.
Kako pomagati k uresničenju slovenskega ideala?
Predavatelj dr. Arko nadalju-je:"Prevzem oblasti v naši domovini od strani komunistov je bil nedvomno narodna katastrofa. Tisoči in tisoči Slovencev so se razpršili po celem svetu. Slovenci so se naselili v raznih državah večkrat z zelo različno kulturo. Začeti so morali iz nič tako ekonomsko kot kulturno. S tem so pa tudi začeli odkrivati svet, ki je bil veliki večini zelo malo poznan. Šele z razumevanjem sveta na globalni osnovi so Slovenci začeli tembolj razumevati evropska do-
Mednarodno leto miru je skoraj pri koncu. Ko se tega spominjamo, je naša nada, da še v naprej delamo za mir in da svet živi v harmoniji.
V Kanadi, mi vsi čutimo in delimo vse kot družina in občestvo, posebno še v tem obdobju leta.
Vsem - čestitke za srečo in blagostanje v prihodnjem letu.
The Hon.
David Crombie
Secretary of State and Minister Responsible for Multiculturalism.
gajanja in dejavnike in tako lažje razumeli politične, gospodarske in kulturne vplive zunanjega sveta na Slovenijo in Slovence. Istočasno so se začeli uveljavljati v novem okolju in jih je danes že lepo število, ki imajo odgovorne in vplivne položaje. Ti položaji so posebno važni v takih državah kot
npr. v Angliji, Argentini, Kanadi, Avstraliji in v Združenih državah. Politične odločive v nekaterih teh deželah imajo globalni pomen in brez dvoma lahko vplivajo na Slovenijo samo. Zato bi morali Slovenci izkoristiti edinstveno priliko s tem, da bi skušali vplivati, da bi se gospodarske, politične in kul-
turne odločitve teh dežel usmerjale nam samim v prid. Ker v glavnem odločajo o najvažnejših vprašanjih politike, je potrebno, da imamo Slovenci stalne zveze s predstavniki takih držav. Za tako delo so pa potrebna dobra organizacija. Ker se povprečen Slovenec
Blagoslovljene BOŽIČNE PRAZNIKE in uspehov polno leto 1987 želi vsem somišljenikom SLOVENSKEGA	i
DRŽAVNEGA	I
GIBANJA
Profesor dr. Jože Planin šič in družina
Uaiveriity of Pittsbargh
4. STRAN - DECEMBER 1986 - SLOVENSKA DRŽAVA
CAMPAIGN FREEDOM
PH-PALACE HOTEL, Corso Italiana 63 34 170 GORIZIA-GORICA, ltaly: Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO I
Koncem novembra je bila v Torontu pod naslovom Campaign Freedom svetovna konferenca zastopnikov narodov, katerih društva delujejo pod okriljem ali pa v sodelovanju z And- Bolshevik Bloc of Nations (ABN), ki jo je ustanovil pred nekaj meseci preminuli Vladimir Stetsko, ministerski predsednik Ukrajinske Narodne vlade. Konference te organizacije se vršijo vsako leto na drugem kontinentu in letos je prišla vrsta na Kanado. Zastopanih je bilo 23 narodov. Zastopniki kanadske federalne vlade, ontarijske provincialne vlade in torontske občine so izrekli pozdrave. Poleg kanadskega ministerskega predsednika, Briana Mulroneya, je poslal brzojavne pozdrave tudi ameriški prezident Ronald Reagan. David Crombie je prisostvoval konferenci v imenu federalne vlade. Zveza občin torontskega okrožja in ontarijska vlada sta priredili lepe zakuske za udeležence. Slavnostnega banketa ob zaključku konference se je udeležilo nad 700 oseb, med katerimi je bilo vidno število poslancev federalne in provincialne vlade obeh glavnih strank.
Prvi dan je bil v glavnem posvečen poročilom, razpravam in vprašanjam o dogodkih bližnje preteklosti in o sedanjem položaji deželah, ki so bile zastopane na konferenci. Bilo je zanimivo poslušati o stvareh, kijih severnoameriško časopisje le redko obdeljuje, ker jih pač smatra nevažne za svoje čitalce. Posebno interesantna so bila poročila predstavnikov iz zemelj, kjer se sedaj vršijo upori proti komunističnemu osvajanju:Afganis-tan, Angola, Laos, Campuchia, Mozambique, Ethiopia, Cuba, Nicaragua, itd. Vsako od teh poročil je navajalo krutosti, ki jih zmorejo le komunisti v svojem "osvobodilnem boju", in laži, ki se jih poslužujejo za dosego svojih ciljev.
Drugi dan so bila na sporedu predavanja priznanih izvedencev, ki so obravnavali teme, kakor: Problem narodnosti v sovjetski vojski. Politična propaganda Sovjetov in njih kolaboratorjev, Tehnika infiltracije sovjetskih agentov v mirovna gibanja, itd. V tem sklopu je bil posebno zanimiv referat direktorja ameriške Informacijske Agencije, ki je navajal nedavne primere sovjetskih disinformacij in ponarejanja dokumentov. Presenetljiva je bila njegova izjava, da so ZD do nedavnega polagale važnost le na vojaško-taktične in oboroževalne podvige Sovjetov in njihovih pomagačev in skoraj povsem ignorirala važnost sovjetske propagande indisinformacije ter tehnološke špi-jonaže. Omenil je tudi, da seje že večkrat izkazalo, da države kot Jugoslavija, ki jih svet na splošno smatra za "neuvrščene", za den^r ali pa iz "socialistične solidarnosti" brez oklevanja pomagajo Sovjetom.
Zadnji dan, ob zaključku razpravljanj so bile oddobrene resolucije, ki so bile poslane Združenim Narodom in pa zapadnim velesilam.
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italia, vas pričakujemo v PALAČE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvopostelna soba $39.00. Cen-
jenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALAČE HOTELU bo poskrbljeno za vaše čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
VAŠ HOTEL!!!
Nadaljevanje s str.3
politike ogiba kot vrag žegna, so v tem oziru med Slovenci težave. Pa poglejmo kako to drugi delajo. Največkrat so zelo dobro organizirani. Židje so brez dvoma najbolj strumno organizirani. Imajo svoje lokalne kot globalne organizacije. Poleg globalne organizacije World Jevvis Congress imajo tudi zelo močne krajevne podružnice. Vse te so med seboj tesno povezane in zato sposobne zelo hitrega in učinkovitega ukrepanja. Vsekakor bi jih morali Slovenci vsaj malo posnemati.
Organizirati moramo čimvečje število Slovencev
V našem slučaju si govornik zamišlja za Slovence organizacijo, ki bi bila vsaj na zunaj predvsem družabna organizacija. Biti bi morala masovna, zajeti bi morala čim večje število rojakov. Imeti bi morala nekaj rahlih pogojev za članstvo, npr. člani bi morali biti demokratično usmerjeni, a religi-joznih pogojev ne bi smela imeti. Pravtako bi morali biti vključeni v organizacijo tudi taki, ki slovenskega jezika nujno ne obvladajo, ker so se rodili v neslovenskih de-
želah, toda se kulturno čutijo pripadniki Slovencev. Taki bi bili boljši poznavalci lokalnih posebnosti in kot taki še bolj dragoceni za organizacijo.V tako organizacijo bi morali pritegniti vse slovensko čuteče ljudi. V mislih ima pri tem prav vse Slovence po svetu, v zamejstvu in v SR Sloveniji sami. Seveda bi morali biti ti poslednji in tudi mi z njimi zelo previdni, iz razumljivega razloga.
Zgoraj omenjena organizacija, bi morala biti taka, da bi pritegnila Slovence različnih barv in ozadja, imeti bi pa morala tudi oddelek za politično dejavnost, tako na lokalni kot na svetovni bazi. Vendar pa bi bila politična aktivnost take svetovne organizacije le neznaten del dejanskega delovanja. V politični dejavnosti bi bili pač le tisti, kijih tako delo zanima. Istočasno bi pa pretežna večina članstva ne imela s to politično dejavnostjo veliko kontakta. S tem bi zadostili slovenskemu nezaupanju do politike z ene strani, na drugi bi pa vsaj uradno imeli politični aktivisti zaslombo velikega števila Slovencev včlanjenih v taki masovni organizaciji. Zastopniki tako politične kot
drugih vej take masovne organizacije bi morali pa seveda biti voljeni. Šele taki predstavniki bi imeli nekaj resnične upravičenosti govoriti v imenu ljudi, ki so jih izbrali. Trenutno je sicer še nekaj starejših Slovencev, organiziranih v političnih strankah, ki so bili izvoljeni pod relativno svobodnimi razmerami in so vsaj takrat resnično tudi nekoga zastopali, toda to je bilo pred več kot 45 leti, zato govornik, ki poudarja da nima nič proti strankam kakršnekoli vari-jante, pravi, da se mu ne zdi prav, da se zastopniki nekaterih strank še vedno smatrajo za edine priznane politične voditelje.
Taka masovno izvoljena skupina bi morala imeti posebno vlogo kot jo ima npr. nadstrankarsko Hrvatsko Narodno Viječe. HNV je sicer izključno politična organizacija, ki se ne bavi z drugimi problemi kot z hrvaškimi narodnimi interesi. Pri Slovencih pa taka organizacija ne bi uspevala. Hrvati so izrazito politični narod. Nedvomno ima pri tem svojo vlogo zavest, da so v zgodovini imeli svoje kralje in tudi svojo državo. Kot Hrvati, bi morali imeti tudi Slovenci svoja zastopstva vsaj pri najvplivnejših državah na svetu.
Trenutno nimamo pa niti primerne organizacije v ta namen. Manjka nam sposoben in izvežban kader, da o diplomatskih zastopstvih sploh ne govorimo. Če res mislimo na uresničitev vsaj nekaterih naših narodnih interesov, potem je zadnji čas, da v to svrho tudi nekaj ukrenemo. Pred seboj imamo veliko dela. Zavihati bo treba rokave.
V zadnjem delu govori predavatelj o potrebi po gmotnih sredstvih za izpeljavo raznih programov, nenazadnje tudi političnih.
"Da bi taka vseslovenska organizacija imela poleg že omenjenih tudi razne druge aktivnosti kot kulturo, je bilo že omenjeno. Najvažnejša pa bi bila povezava Slovencev na svetovni ravni. Trenutno pa žive Korošči precej zase od Primorskih Slovencev, med emigracijo in SR Slovenijo stikov skoraj ni, porabski Slovenci žive pa tako odrezani od vseh drugih, da niti ne vemo kaj se tam dogaja; prav tako žive osamljeni Rezijci, kljub temu, da živijo v vsaj nominalno demokratični državi in ni med njimi in ostalimi Slovenci resnih zaprek. Dandanes je svetovni promet že toliko razvit, da pri po-
tovanju med kontinenti ni več resnih zaprek, razen seveda gmotnih. Kar je pa še bolj zanimivo je dejstvo, da se danes že pojavlja nov razvoj, ki več ne predpostavlja stoodstotno samo narodno ozemlje kot dejanski kulturni prostor. Po svetu je že danes mnogo Slovencev, ki niso več prebivalci na dejanskem narodnem slovenskem ozemlju, ampak žive na oddaljenih kontinentih toda kljub temu vzdržujejo izredno kulturno aktivnost in trdoživost in to ne samo originalni priseljenci sami, temveč že tudi njihovi potomci rojeni v raznih krajih po svetu izven ožjega narodnega ozemlja. Ta kulturna dejavnost in tako kulturno izživljanje se seveda razvija zelo različno v različnih okoliščinah in na različnih kontinentih. Vsekakor pa smo najbrž na pragu novega obdobja, ko bomo lahko živeli kot Slovenci kjerkoli na svetu, tako politično kot kulturno. Bodoč razvoj v tem smislu bo lahko silno pozitiven in bo mogoče zadal Slovencem nove narodne dimenzije, o katerih pred kratkim še sanjali nismo.
Živela svobodna neodvisna in su ver ena Slovenija!"

SFRJ v številkah. Po Slavku Ku-
liču, direktorju zagrebškega zavoda za strateške preiskave: v dobi do konca 1985: Od 6.5 miljona zaposlenih jih je tehnološko vsaj 1.8 preveč. Od 6.5 miljonov je dnevno odsotnih zaradi bolezni 800.000 uslužbencev. Več kot 40% zaposlenih zahtevajo invalidsko upokojitev. Na sestankih jih 1 je od 6.5 miljonov saj 400.000 vsak dan odstonih. Šoferjev je zaposlenih 140.000 za osebna direktorska vozila. Od 29 000 učenjakov v raznih institutih je 24 000 doktorjev in magistrov ali od teh je samo 1100 v industrijski produkciji. Kaj delajo drugi. So mi svetovali da je bolje, da jih ne vprašam. Od 173 000 inženjerjev jih je samo ena tretina v proizvidnji, vse drugo je v prodajni mreži, kjer take izobrazbe ne bi niti rabili. Naša far-maceutska industrija zavisi po dovoljenjih 100% od 6 tujih družb. Najnovejše po zagrebškem Vest-niku: Kuruze je letos SFRJ pridelala 11 milj ton, za izvoz je bi bilo 1.7 milj. ton. Nerešljiv problem je v tem, daje odkupna cena kolektivom in privatnikom bila 57 din. za kg, svetovna cena pa je samo 28 din. K temu je treba še prišteti prevoz do Reke, ki je 25 dol. za tono (v USA dol. 5 od centra Amerike do pristanišča). Sedaj ne vedo kdo bo ugriznil v to strašno izgubo. Kot običajno pa je premalo pšenice, katere bodo uvozili 300 tisoč ton in to celo iz Avstrije. Zveze v kolektivih so tako slabe, da ne zajamejo 30% žita. To je padlo v zemljo, kjer sedaj klije. Neodgovorna uporaba umetnih gnojil je pokvarila zemljo, da slama ne gnije več. Zelo težko je prebirati te cvetke, ker končno, to je zemlja in domovina naših prednikov. Po dr. Vekoslavu Grmiču, mariborskemu škofu, je ta sistem najboljši in pa Matjažu Jančarju, predsedniku Slovenske Izseljenske Matice se navdušuje in odobrava pridobitve nove SFRJ nič manj kot vseh 1500 slovenskih izseljenskih organizacij, z eno besedo vse razen šestih. Blagor ubogim na duhu...!
Plave kuverte. To barvo uporabljajo zato, ker se denar v taki kuverti ne vidi. Brez plave kuverte v SFRJ ne gre. Hočeš nekaj, kar ti pripada po zakonu, in to moraš plačati. Hočeš mesto v bolnici, plačaj! Hočeš čiste rjuhe, plačaj! Hočeš dobro skrbo, plačaj! Pazi samo da plačaš pravemu. Hočeš imeti pristojen pogreb, plačaj tarifo in plavo kuverto. Pazi, da ne bo notri premalo! Ima tvoj otrok v gimnaziji' težave pri učenju,o temni problema: pravo darilo za profe-sorija reši vse. Na carinarnici čakaj dan ali dva, ali pa potisni kuverto v roke uradnika. Napisali bi lahko deset strani raznih "praktičnih ko-rupcij". Dobro je označil korupcijo višjih funkcionarjev Tito sam. Ko je šlo za kupovanje v inozemstvu, je točno povedal: naši ne kupujejo na vzhodu, tam ni podkupovanja, raje kupujejo na zapadu, tam se vedno najde način ., da nekaj pade v naročje našega kupca.
Ljubljanska banka. Ljubljanska banka je odprla v Nevv Yorku podružnico, ki ima vse pravice javnega poslovanja. Vsekakor lep napredek Slovenske republike. Osnovni kapital je 10 miljonov dolarjev. Kot edina banka iz SFRJ s tako obširnimi pravicami poslo-
1. januarja 1987 se bo vaš "Canada Pension Plan" spremenil za boljše. Te izpremembe bodo postavile ta plan na solidno podlago, ki bo imel dolgoročne denarne temelje.
Važno si je zapomniti, da so te uslužnosti. Vam na razpolago, ker vam "Plan" nudi in vaši družini z osnovnimi zaslužki varnosti, ko stopite v pokoj, ali če postanete dela nezmožen ali če umrete. Seveda boste morali zaprositi za te uslužnosti, ko še mislite, da vam vse to pripada.
Razlaga, ki sledi označuje vrhunce glavnih izbolšanj: Te se dobre novice!
DENAR ZA BOLJŠO BODOČNOST
Nove finančne osnove bo naredile vaš "Plan" bolj varne kot popreje . Šedav vin vaš delodajalec plačujeta 1.8% vaših zaslužkov do maximalne višine. Vsako leto do 1991. Bo se ta višina vplačil zvišala zo 0.2% in od tedaj do 2011 bo ta povišek znašal 0.15%, če plačujete najvišji prispevek, boste vplačevali približno $26 več v letu 1987.
VEČJE MOŽNOSTI ZA POKOJNINSKE VARIJANTE
Po 1. januarju, boste lahko začeli sprejemati vašo CPP pokojnino že z 60 letom. Vi boste imeli polno pravico do tega, čeprav niste še popolnoma v pokoju. Ce začnete z vašo pokojnino pred 65 letom vaše uslužnosti bodo nižje, ker boste vplačali manj in boste sprejemali uslužnosti za daljšo dobo.
Če se odločite, da začnete dobivati vašo pokojnino s starostjo 65 let (do 70 leta) vaše uslužnosti bodo višje.
Vaša pokojnina bi normalno bila plačana vam po vašem 65 letnem rojstnem dnevu. Za vsak mesec za
I'd like to know more about my nevv Canada Pension Plan. Please send me the 'good news'
in English □ in French □ about □Retirement Pension □Disability Pension
□	Death & Survivor Benefits
□	Rension Credit Splitting
□	Flexible Retirement
□	Financing your CPP
is changing for the better. —i/h tffaiutop. t fpSZ—
meddobje, dokler ne začnete dobi-čati pokojnine, vaše uslužnosti bodo prikrojene do 0.5%. Ta prikrojenost bo v veljavi do začetka sprejemanja vaših rednih uslužnosti. ZVIŠANJE VAŠIH DELANEZ-MOŽNOSTNIH USLUŽNOSTI Če dobite delanezmožnostno usluž-nost, bo vaše mesečno plačilo dokaj naraslo, na primer v 1987 se bo taka delanezmožnostna pokojnina znašala $487, da bo znašala na mesec $635.
Tako tudi, za vsakoga ki se vrne nazaj v delavske vrste, bo dobil delanezmožnostno zavarovanje, če bo vplačeval vsaj zleti do treh let za to uslužnost, se razume če je bila ta možnost za vplačila uslužnosti.
USLUŽNOSTI PREŽIVETJA TUDI PO PONOVNI POROKI
Če dobivate preživetvene uslužnosti, boste jih dobivali tudi v naprej, čeprav se na novo poročite.
Če se ponovno poročite, in če dobivate to zadevno uslužnost in ste isto izgubili, isto uslužnost lahko ponovno vpostavijo.
RAZDEUENJE POKOJNINSKIH PREJEMKOV
Če vaš zakon konča v ločitvi, oba, mož in žena, bosta dobivala 50:50 od teh pokojninskih prejemkov, ki ste jih skupaj zaslužili. Po 1. jan. 1987 se bodo lahko tudi ti razdelili 50:50, če vaša poroka ali divji zakon konča v razdvojitvi (separation). DELITEV VAŠE POKOJNINE Če vi in vaš zakonski drug začneta dobivati CPP pokojninsko uslužnosti, te uslužnost, ki sta jih vi dva skupno dobila za časa življenske dobe, se lahko za to dobi pravica za delitev pokojnine, če kdorkoli od vaju napravi tako prošnjo. DODATNE USLUŽNOSTI ZA VAŠE ODVISNE OTROKE V preteklosti, odvisni otroci so bili v tem pogledu prikrajšani za tako zvano "one-flat rate" (po gotovem ključu), čeprav sta oba starša vplačala v ta "plan" in sta umrla ali pos-
tala dela nezmožna. Če bi se to spet zgodilo sedaj, vaši otroci bodo upravičeni za sprejemanja teh dojnih uslužnosti. IZBOLJŠANE "COMBINED" USLUŽNOSTI
Če imate pravico za kombinacijo tako zvanih preživitvenih in dela-nezmožnostnih uslužnosti, maksimalna mesečna uslužnost bo tako postala razumljivo večja.
Takšne kombinacijske možnosti bodo sedaj večje in bodo seda v večji meri in hitreje vsem na razpolago.
GRADNJA NA SOLIDNI PODLAGI
Biti finančno pripravljeni za bodočnost je stvar, ki zadeva nas vse. Vaš nov "Canadian Pension Plan" vam daje boljše temelje. Tako ima solidno podlago, in zavisi od vas, da gradite na tej podlagi.
Ni nikoli prehitro, ali prepozno, začeti graditi vašo bodočnost. Upaemo da začnete z vašo danes. Rabili boste morda nadaljna informacija za boljše razumevanje teh sprememb. Za knjižke o vaši "Canada Pension Plan" kličite brezplačno številko navedeno spodaj, ali pa izrazite kupon, ga izpolnita in pošljite na:
CPP-INFO P.O. Box5400 PostalStation "D" Scarborough, Ontario M1R5E8
1-800-387-8600
In Toronto, 973-6868
Name Address

Citv
Province
Postal Code
|
Health and VVelfare Canada
Sante et Bien-etre social Canada
= I
_03 j
Canada |
vanja poslovni uspeh ne bi smel izostati. Ljubljanska banka je tudi pričujoča kot neodvisna poslovna enota v Nemčiji. Ta nedvomni poslovni uspeh pa se težko vskladi z borzo v Luxembourgu, kjer je poleg poljskih posojil, posojil Ju-gobanke, Ljubljanska banka edina, kije zaustavila redno odplačevanje najetega posojila.
Adamič Lojze. Kot je znano je bil na čelu ZEDINJENEGA ODBORA JUŽNOSLOVANSKIH AMERIKANCEV, ki je uspešno podprla s politično in materjalno podporo novo komunistično Jugoslavijo. Svoječasno seje skušalo ta odbor predstaviti kot izraz demokratskih Amerikancev našega porekla. Da ni bilo tako, sedaj komunisti samo potrjujejo: "brez delavskega razreda in naprednega Jug. izseljenstva, organizirani v antifašistične kongrese, ne bi Ze-dinjeni Odbor mogel uspešno realizirati svoj politični program, prvenstveno vezan na zmago NOB v Jugoslaviji", in še: "ne omenja se sploh aktivnost KP USA kot glavne sile izza antifašis-tičnih kongresov, kot tudi glavne sile za ustanovitev in dela Zedin-
jenega odbora..." Tako sedaj pravita stara komunista Strahinja Ma-letič in dr. Mirko Markovič, ker sta užaljena, ker se njuna vloga premalo poudarja(Naše Novine, 27. nov. 1986).
Vidmar humanist? V Tribuni, Ljubljana, feb. 1986, je izjavil, da skupni spomenik vsem, ki so padli v državljanski vojni ne pride v poštev. To bi bil po Vidmarju absurd in silno nevzgojno za mladino. Sovraštvo, po Vidmarju, mora iti kot med barbari preko gro-ba.Sovražnikov grob je treba osramotiti in odstraniti. Kakšen strašen primitivizem, ki ga mora naš narod tiho prenašati V Glinjah na Koroškem napravi silni vtis spomenik pomorjenim domobrancem in beguncem in partizanom, drug ob drugemu. Ne samo, da to ne moti, to dejstvo človeku da misliti, da pride trenutek najkasneje ob smrti, ko se mora prenehati s sovraštvom. Partizanski spomenik je povsem zakrit s plevelom. Kako plemenito bi bilo ako bi ga saj simbolično očistili eni in drugi?
BOJAN ŠTIH
+ Bojan Štih. Ob njegovi smrti je bilo tiskanih cel kup zelo pohvalnih nekrologov. Označen je kot neustrašni borec v revoluciji, pa tudi kot vihrav in neusmisljen kritik današnje slovenske vodilne družbe. Iz nekrologa je razvidno, daje Štih bil med revolucijo VOS-ovec, ki se je povzpel do namestnika polit-komisarja III opera-
tivne zone. Škoda, da o tem (Cerkno!) ni nikoli, kljub pozivom, povedal ničesar. Kdo ve, mogoče je kake zapiske pustil zunaj(?) in tudi kake spise, za katere je rekel, da so doma bili pisani samo za predal. Zadnji izziv partiji in svoji preteklosti je pokojnik podal s pogrebom. Ta je bil v družinskem krogu v spremstvu duhovnika.
NAPREDEK V SLUŽBI ČLOVEKA
Med častnimi doktorji, ki jih je počastila univerza sv. Frančiška Ksaverija v Antigonishu ob priliki graduacije 59 diplomirancev iz 24 držav Coady International Instituta, je bil nadškof Kevin Felix iz St. Lucije (West Indies). Ko je kot duhovnik iz otoka Dominike študiral v Coady International Institutu (v Šolskem letu 1962-63), je bil večkrat pri nas na obisku, kjer smo večkrat igrali tudi slovenske melodije na magnetofonskem traku. Te so mu tako ugajale, da jih je nekaj presnel in vzel s sabo. Poleti 1. 1967 sem bil dva tedna v Dominiki, kjer sem imel
vrsto predavanj o kreditnih zvezah v raznih
V . v
krajih na otoku. Stanoval sem v njegovem zupms-
i/
cu v predmestju Rousseauja. Ko so me pripeljali iz letališča v župnisce in me je videl bližati se hiši, mi je zaigral v pozdrav slovenske melodije, ki jih je imel na traku. Nekaj pozneje smo
se zopet videli v Torontu, kjer je somaseval pri
v	^
novi masi prec. g. Franceta Turka na slovenskem letovišču. Mnogi so se
budili, ko jih je obhajal crnec v slovenščini. Ob sedanjem srečanju je povedal, da je na vseh svojih potovanjih po ZDA in v Angliji, kjer je nadaljeval študije v družboslovju in bil obenem dušni pastir za prise-ljen-ce iz karibskih otokov, nosil s sabo trak s slovenskimi melodijami in da ima knjigo This is Slovenia na častnem mestu v svoji knjižnici.
Nadškof Kevin Felix iz St. Lucie (VVest Indies).
Nadškof Felix je bil tudi slavnostni govornik pri graduaciji. V izbranen referatu je orisal zgodovino teženj novega veka po napredku, ki pa nas je privedel -kljub izrednim dosegom, o katerih začetniki prosvetljenstva verjetno niti sanjati niso upali- tudi do možnosti, da uničimo življenje samo. Vse to se je zgodilo, ker nismo razvili obenem s tehnično kulturo tudi primerno etiko, ki bi bila sposobna preprečiti zlorabe napredka za medsebojno uničevanje in bi omogočila bolj pravično razdelitev novega bogastva. Na
eni strani vidimo potratno ravnanje z dobrinami,
.	.	. v.
na drugi strani pa nimajo milijoni najnujnejših
potrebščin za življenje in umirajo od lakote.
Rešitev je v neumornem delu kar največjega
števila ljudi v duhu antigoniskega gibanja, ki
poudarja važnost znanstvenega napredka, pa vedno
v službi Človeka in to ne samo za izbrance,
marveč za vsakogar.	^
Rudolf Cujes
GOSPODARSKA PRAVIČNOST ZA VSE
Ze nekaj let je bilo v pripravi pastirsko pismo škofov ZDA o gospodarstvu. Končno besedilo so odobrili letos na letnem zasedanju od 10. do 13. novembra 1986. Naslov pastirskega pisma je: "Gospodarska pravičnost za vse."
Glavne misli pastirskega pisma so:
V skladu z mnogimi cerkvenimi dokumenti zadnjih let izjavljajo škofje, da mora biti zadostitev potreb ubogih prvenstvena naloga gospodarske politike. Pravica do življenjskih potrebščin je prav tako temeljna človecanska pravica kot pravica do svobode in vere.
Škofje poudarjajo važnost družine in vzgoje.
Gospodarske odločitve je treba presojati po ■	v.	v/.
njihovem učinku na družine.
Na mednarodnem polju zahtevajo reformo ali odpravo mednarodnih ustanov kot so Svetovna banka, Mednarodni monetarni fond in GATT
(mednarodni dogovor glede tarif in trgovine), ker se je izkazalo, da niso mogle odpraviti svetovnih gospodarskih problemov.
Na domačem področju je najvažnejša gospodarska politika, ki bo omogočila vsakomur zaposlitev. Razviti je treba take ukrepe za odpravo revščine, ki bodo obenem krepili družinsko življenja in omogočili tudi revnim soudeležbo na odločitvah v
V	■J. . .
gospodarskem življenju. Poživiti je treba družinske kmetije. Škofje pozivajo na "nov ameriški eksperiment," ki bo omogočil vsakomur primerno udeležbo na gospodarskem življenju v
v	v	. .	. v .
državi. Škofje priporočajo tudi dvig najnižje
•	.	v.
mezde, da bodo nadomestile izgubo v kupni moči, ki so jo utrpele od 1. 1981 naprej.
Škofje dolarjev zamisli področju jah.
so za
določili triletni
tudi nad pol
milijona
načrt, da bi prenesli pastirskega pisma v stvarnost tako na cele države kot tudi v poedinih škofi-
KANADSKI ŠKOFJE POSLUŠAJO LAIKE
Kot del priprave za prihodnjo škofovsko sinodo v Rimu, ki bo razpravljala o vlogi laikov v katoliški Cerkvi, so povabili kanadski škofje ob priliki svoje letne konference v začetku oktobra kakih sto laikov, ki so zastopali vernike iz vseh kanadskih škofij. Konferenca je trajala dva dni in je obstojala iz majhnih delovnih skupin, v katerih so razpravljali laiki s poedinimi škofi o štirih točkah (evangelizacija, občestvo, socialna akcija in liturgija) kot tudi v splošnih zasedanjih, ki sta jih vodila škof Bernard Hubert in Mary Matthevvs (predsednica kananadske konference laičnih organizacij). Pri razgovorih je prevladovalo mnenje, da hočejo biti laiki priznani kot odrasli in. kot soodgovorni za Cerkev; Cerkev sama pa obstoja za celotno skupnost, ne samo za lastne vernike. Pomisleki so bili izrečeni glede sestave predstavnikov laikov, ki niso bili izvoljeni od laikov, marveč imenovani od škofov. Nekateri so videli nedoslednost v dejstvu, da poudarja Cerkev solidarnost z reveži, zborovanje pa je bilo v razkošju hotela v Ottav»i. Na škofovski konferenci sami, ki je sledila, so izbrali škofje kot kanadske zastopnike za rimsko sinodo škofe Johna Sherlocka (London, Ont.), Jamesa Hayesa (Halifax, N.S.), Jean-Guya Hamelina (Rouyn-Noranda, Que.) in Donata Chaissona (N.B.).
KNJIGE IN REVIJE
Nikolai Tostoy, TRIAL AND ERROR. Canada's Commission of Inquiry on War CrimMas and the Soviets. Toronto, ON: Justinian Pres, 1986. Pričujoča knjižica je odgovor na odločitev kanadske raziskovalne komisije o vojnih zločinih pod predsedstvom sodnika Julesa Deschenesa, da bo iskala informacije tudi v Sovjetski Zvezi. Zgodovinar Tolstoj je zbral kopico dokumentov, ki nazorno dokazujejo, da so sovjetski viri nezanesljivi in v mnogih primerih direktno ponarejeni. Bogato dokumentirana knjižica je nujno potrebna za mnoge zapadnjake, zlasti mlajše, ki ne morejo verjeti, da je tako potvarjanje ne samo možno, marveč da ga sistematično uporabljajo in da si prizadevajo, da bi inučili vse druge vire, ki bi mogli spodkopati verodostojnost
njihovih lazi.
dres
George Bonavia, IMMIGRANTS WE READ ABOUT. Immigrants to Canada: Their life experiences their contribution to Canada's Development. Ottawa,ON: International Productions, 1986. 228 strani.
George Bonavia, ki se je priselil v Kanado iz. Malte, je bil pred upokojitvijo zaposlen pri zvezni vladi v Ottawi in je urejeval revijo Kaleidoskop Canada, posvečeno dogajanjem v kanadskih etničnih skupinah. Sedaj je napisal knjigo, v kateri je zbral iz tiskanih poročil življenjske zgodbe raznih priseljencev kot tudi prispevek priseljencev kanadskemu družbenemu in gospodarskemu razvoju. Knjiga vsebuje tudi kratko zgodovino priseljevanja v Kanado, sezman
Nadaljevanje na str. 7
Potrebujejo Srbi Zapad?
Pod tem naslovom seje v septem-berskem "Wiener Journal" oglasila priznana časnikarka in sodelavka dunajskih časopisov in revij Christine von Kohl. Razglabljanje odgovarja njenim osebnim spoznanjem, saj dopisnica živi več v Belgradu kot na Dunaju. V kratkem navajamo nekaj njenih svojstvenih ugotovitev.
"Srbom in Črnogorcem kakor tudi na srbskem Kosovu živečim Albancem	je pojem o
Srednji Evropi neznan in tuj. Za-padna evropska miselnost ni v stoletjih zajela v deželah na jugu sedanje Jugoslavije živečih Srbov in Albancev. Oboji niso poznali re-nesance, ne doživeli reformacije in protireformacije, do srednjega veka niso imeli države, niso branili svojega ozemlja, bojevali pa so se za svoj narodni obstoj. Neredki Srbi in Albanci so sprejeli islamsko vero in se celo bojevali na turški strani, čeprav je njihova pravoslavna Cerkev imela oči uprte v Konstantinopel in podpirala krščanstvo proti islamu. Vsi so se zato prištevali k Vzhodu. Prav to dejstvo osredočuje današnje Srbe, da danes mnogo premišljujejo o Zapadu. Danes se ne izgubljajo več v vzgodovini pretekle pripadnosti, marveč iščejo duhovno in po svoje določeno usmeritev. V zadnjih 15. letih je izšlo mnogo revij, ki odkrivajo korenine želja po izobraženem, političnim in socialnim napredku v Srbiji v 19. stoletju, to je v iskanju parlamentarne in tudi demokratične določenosti. To naj bi srbsko družbo, srbsko mlado državo moderniziralo in jo razlikovalo od njenih vshodnih sosedov, zlasti Rusov. Inspiracijo in vzgled iščejo v Parizu, Dunaju, tudi v Pragi, in celo v Italiji. Srbom se to v obstoječem dramatičnem procesu zdi zelo potrebno. Razvoj v Srbiji postavlja narod pred nove naloge in to zaradi v celi Jugoslaviji oživljenih nacionalizmov, ki jih povspešuje tudi splošna gospodarska kriza s političnimi posledicami. Vse to obtežuje še lokalna problematika srbske manjšine proti albanski večini na Kosovem. Srbija išče danes v notranji jugoslovanski podobi svojo zgodovinsko srbsko identiteto. Srbi so bili pred 20. leti (in so še danes) največji jugoslovanski narod, ki so obvladali vladne položaje, od Titove smrti pa se počutijo žrtve protisrbske politike.
Polemike segajo tako daleč, da se danes že govori o srbskem genocidu. Hrvati so se v času Titove vlade upravičeno pritoževali nad velesrbsko belgrajsko politiko. Belgrad seje v očeh Slovencev in Hrvatov prilaščal vse preveč pra-vic-tako gospodarskih kot političnih. To se je spremenilo, ko je zvezna vlada po 1. 1970 prenesla precej političnih moči na 6 republik in dvoje avtonomnih dežel. Zvezakomunistovje zgubila osrednjo oblast, ta pa je prešla na republiška središča. Srbija je naenkrat postala majhna. Je kakor slika v ogledalu, ki kaže politično in zaostalo balkansko deželo, v kateri je KPS vedno manj pomembna, policija vedno močnejša, kar še bolj oživlja nacionalistične težnje. Kritični glasovi se širijo ne samo med izobraženci, komunisti in nekomunisti, razočarani radi-
Nadaljevanje s str. 6
knjig o priseljencih in njih izkušnjah, seznam Filmov o priseljencih in etničnih skupinah ter statistične podatke o priseljevanju, Slovenci smo omenjeni na vec straneh: na strani 28 je poročilo o Janezu Drčarju iz Thunder Baya in njegovem rezbarjenju ter delo v Slovenskem klubu. Na straneh 66-67 poroča o Janezu Wertinu, ki je prišel v Kanado 1. 1926. Na staneh 155-156 je poročilo o uredniku SD Vladimirju Mauku in na strani 186 o dr. Ljudmili Dolar-Mantuani jev-i. Na strani 56 je tudi poročilo o častnem članu SNZ Slovaku dr. Josephu Kirschbaumu.	dres
THE COOPERATIVE IN THE COMPETITION OF IDEAS - A European challenge. Uredil Erik Boettcher. Poročilo XI. mednarodnega kongresa zadružnih ved v Muenstru, 1985. Poleg nemškega originala je izšlo poročilo o delu kongresa tudi v angleščini, francoščini, italijanščini in španščini. Neposredni povod za temo tega kongresa je bila
resolucija evropskega parlamenta, ki je
.	v v
povdanla pomembnost zadruznistva za Evropsko
Skupnost (naslonjena na poročilo MIHR, ki
v .	,	.
označuje zadruge m druge gospodarske oblike, ki jim dobiček ni vrhovni cilj, kot "tretji sistem" med zesebnim in javnim gospodarstvom; ta naj bi po tem poročilu nudil največ možnosti za polno zaposlitev). Uvodno predavanje je imel pravni minister Zapadne Nemčije Hans A. Engelhard, ki je strogo zagovarjal zadružništvo, zgrajeno na ideji samopomoči in vzajemne pomoči kot del zasebnega gospodarstva.Naslovi ostalih predavanj so: Erich Boettcher (Muenster), Ideja zadružnega
•	■	v
sistema in njegov položaj v gospodarskem in družbenem redu. Theo Thiemeyer (Bochum), Ideja obcestvenega gospodarstva in njegov položaj v gospodarskem in družbenem redu. Willi Croll (Bonn), Ideja združevanja v zadružnem sistemu iz narodnega in nadnarodnega stalisca. Hans-H. Muenkner (Marburg/Lahn), Zadružne organizacije v državah Evropske Skupnosti - kako se same pojmujejo in njihova pravna struktura (na koncu Poročila je pregledna razpredelnica, ki vsebuje podatke za Belgijo, Francijo, Anglijo, Italijo in Nizozemsko). Bernhard Grossfeld in Thomas Noelle (Muenster), Vskladenje pravnega položaja zadrug v Evropski Skupnosti. Helmut Lipfert (Hamburg), Upravljanje zadrug: tekmovalne in kooperativne dimenzije. Rolf Eschenburg (Muenster), Zamisel zadružništva v deželah razvoja. Karl-Hans Hartvvig (Muenster), Zamisel zadružništva v Vzhodni Evropi. Kot povedo že naslovi, je Poročilo bogato na vsebini, ki presega zgolj evropsko ravan, čeprav je trenutno tam morda najbolj pereča, ker obstojajo različne zamisli zadruznistva, predvsem zasebna in socialistična, v isti Skupnosti in bo vsako stremljenje po izenačenju naletelo na občutne težave.
dres
Multikulturalizem v praksi Kljub raznim naporom zvezne vlade, da bi pospesevala stike med etničnimi skupinami v Kanadi, so stiki med njimi bolj sporadični in formalni. Torontski odvetnik Morley Wolfe je uspešno organiziral večkratno srečanje med židovsko skupino in skupino iz
Jamajke v Torontu: kakih 50 oseb od obeh skupin
v.	. v^	...
je preživelo nekaj časa skupaj pri mizah, da
spoznajo druge iz osebnih stikov. Priporočali so jim, naj nadaljujejo navezane stike z nadaljnjimi vabili drug drugih^v zasebnih domovih. Sedaj nameravajo razširiti Zidje ta progam se na druge etnične skupine, začenši s Kitajci. (Canadian Scene, 1217)
Tyrrell Museum of Paleontology v kraju Drum-heller v Alberti so odprili 1. 1955 in je priznan od 1. 1979 kot United Nations World Herit-a-ge Site. Obsega 6.000 ha in je največja zakladnica dinozavrov na svetu. Prve kosti so odkrili 1. 1884 in vsi večji muzeji po svetu imajo nekaj teh številnih kosti iz Alberte. (Canadian Scene,1217)
Opozorilo ontarijskim lovcem. Ontarijsko ministrstvo za naravne zaklade je izdalo svarilo lovcem, naj ne jedo ledvic in jeter srn in losov, ker vsebujejo veČje količine kadmija kot je varno za zdravje. (Canadian Scene, 1217)
Kanadska vlada je uvedla nove vize za vstop v
Kanado, ki jih ne bo tako lahko ponarediti kot je bilo dosedanje. V Kanado je prišlo veliko priseljencev s ponarejenimi vizami, kar seveda škodi tistim, ki prihajajo v Kanado legalno. (Canadian scene, 1217)
Raziskovanje kanadske politike veckulturnosti.
Profesor zgodovine N. F. Dreisziger, ki predava letos kot gost na torontski univerzi, bo obenem preiskoval nastanek in razvoj zvezne politike veckulturnosti kot tudi njeno tehnično izvedbo kot se odraza sedaj v posebnem odseku za
y	s/	v
veckulturnost v ministrstvu državnega tajništva. (Canadian Scene, 1217)
Baragovo stanovanje v Marquetteu - open house
• v	v
Hisa, v kateri je stanoval skof Baraga v
-Marquetteu, je sedaj v lasti Wilfreda Fleuryja. Za letošnji 88. rojstni dan je Fleury - s pomočjo Baragove zveze - opremil hiso z Baragovimi spominki. Na sam rojstni dan (29. avgusta) je povabil vse sosede in prijatelje, naslednja dva dneva pa je bila hiša odprta vsem Baragovim častilcem, ki so prišli tudi iz oddaljenih krajev.
Baragov dan 1987. Prihodnje leto bo praznovala država Michigan 150letnico obstoja. V zgodovini Michigana je igral Baraga veliko vlogo. Svojo škofijo je ustanovil prvotno v Sault Ste. Marie v ZDA. Prva leta je stanoval pri jezuitih, 1. 1864 pa so pozidali skofijsko "palačo". Ta hiša je še edina, ki je bila zidana za Barago in ki
V	.
se stoji. Letos so jo prestavili iz prvotnega mesta na Water Street področje, ki je določeno
za ohranitev zgodovinskih stavb. Gostitelj
/
Baragovega dne bo župnija Marijineg Imena. Točen datum bodo objavili v januarju.
Avstrijsko-jugoslovanska filozofska zveza je
organizirala za konec oktobra v Zgornji Radgoni in v Bad Radkersburgu kolokvij Skupno v^ tradici-j'i avstrijske in slovenske filozofije XX. stoletja. Predavali so: Seppo Sajama (Finec) Vrednostna teorija Franceta Vebra; Johann Chr. Marek (Graz), Problem razmerja med duhom in telesom; Werner Sauer (Graz), Novokantovstvo in teorija konstitucije; Rudolf Haller (Graz), Kaj je skupnega Wittgensteinu in Weiningerju? Matjaž Potre (Zadar), Intencionalnost pri Vebru; Wolfgang Gombocz (Graz), Ontološki ugovori proti Gettierjevemu veznemu pogoju; Nenad Misevic (Zadar), očrt vzročne kompatibilisticne teorije; Andrej Ule (Ljubljana), Vebrova kritika matematične logike in prvega slovenskega matematičnega logika Mihaela Markiča; Ivan Urbančič (Ljubljana), Temeljni motivi Vebrovega filozofiranja; Heiner Rutte (Graz), Novejše interpretacije Dunajskega kroga; Franc Jerman (Ljubljana), Razprave in
nemščini. Zanimivo je, da je postala Vebrova filozofija središče zanimanja sodobnih filozofov ne samo v Sloveniji, marveč tudi drugod (Graz in Turku na Finskem).
Pozna filozofija Moritza Schlicka. debate so bile v angleščini in

Ministry ot Ministere des Citizenship Affaires civiques and Culture et culturelles
Dear Friends,
6th ffoor
77 Bloor Street West Toronto, Ontario M7A 2R9 (416) 965-8098
6e etage
77 ouest, rue Bloor Toronto, Ontario M7A 2R9 (416) 965-8098
We are delighted to have this opportunity to send our varmest season's greetings to the sta£f and readers of Slovenska Država.
As this year draws to a close, our thoughts turn to ali that we have to be grateful for - and there is much.
In the past year, we have been your guests at festivals, exhibitions and conferences. We have seen first hand hov much time, energy and cacing you have invested to make Ontario a home for ali, a province where everyone is treated with respect and goodwill.
As ministers of the Ontario government, vre have the special responsibility of vorking tovards the ideal of full and equal citizenship for ali.
From our travels throughout the province, hovever, we know that it is people like you vho vili make it possible.
We vish you the very best for a joyous and healthy holiday season.
Yours sincerely.
Yours sincerely.
Lily Munro Minister
Tony gnprech Minister vithout Portfolio
Nadaljevanje s str. 6
kali, temveč tudi med narodom. Vse to predstavlja v neki meri današnjo srbsko "zapadnost". Srbi hočejo znova razviti podstavke 19. stoletja. Na univerzah so se naučili marksističnega dogmatizma in začeli vse kritično ocenjevati in sistematično delovati. Iz srbskih krogov prihajajo stvarni predlogi za preoblikovanje srbske in jugoslovanske krize. V vseh se zrcalijo zahteve po večji politični demokraciji, po nepolitičnim gospodarstvu in svobodni sodni upravi. V tem pa se začenja drugi del ža-loigre. Ko iz Srbije prihajajo glasovi želja po sporazumu, se slišijo iz drugih republik protesti proti srbskemu hegemonizmu, dogmatizmu in srbski policijski miselnosti. V tem je tipični jugoslovanski paradoks. Med tem ko se perfektna Slovenija in manj popolna velika Hrvaška skrivata za nacionalismi sta Srbija in tudi njena KPS prisiljena k "zapadnos-ti", da bi zmogla iti vštric s svojim nacionalizmom. V tem se Srbija-Srbija v bodočnosti približuje bodoči Srednji Evropi, razmejitvi od današnjega sovjetskega Vzhoda".
Priredil erne
Hon. D. Crombie on Convention of CEPF.
22. novembra 1986 je Hon. David Crombie poudaril med drugim na konvenciji Kanadske etnične konfederacije v Toronts-kem Press clubu:" ...I think the ethnic press provides a vital and important service to this country. People from almost every racial and cultural background can find a nevvspaper that gives informa-tion about their culture, their social concerns, and their inte-rests..."
"...This information includes presentation of news and events outside our borders in a way that the mainstraem press could never dream of doing. Like the time Cal-vinist Contact, and a host of other Eastern European publications, reported on the events in cities like Toronto and Ottawa comme-morating Black Ribbon Day..."
"...I know that at times it has not been easy, trying to make ends meet and overcoming some of the obstacles like burdensome postal rates vvhich you have toendure..."
"...Canada is going to become inc-reasingly multicultural, multira-cial and multilingual and the ethnic media are going to have to find new and innovative ways of doing their job..."
"...I look upon you as one of my most important partners in rein-forcing this multicultural, multi-racial and multilingual identity..."
":::You probab!y know that I am responsible for the registration of new Canadian citizens. Well, in that role, I have notice something that is kind of ironic - I have no-ticed that our immigrants usually have better understanding of Canadian citizenship than those who have attained it by being born he-re. And you are the ones who pro-mote this kind of avvareness among newcomers...."
Levstik Vinko. Naš rojak, lastnik najlepšega hotela v Gorici, je bil izvoljen za predsednika hotelirjev v goriški provinci.

Vesel Božič in zadovoljno novo leto žele
Somišljeniki slovenske državne ideje v Clevelandu, USA.
Vesel Božič in zadovoljno novo Ido ŽELI
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V AMERIKI CHICAGO, ILL.
SLOVENSKA DRŽAVA:
eden najbolj zanimivih slovenskih listov
* *
I*
VESEL BOŽIČ IN
USPEŠNO NOVO -LETO želi odbor
S. A. V. A.
Voščila za BOŽIČ in NOVO LETO .
ter najboljše želje za ureničenje slovenskih ciljev pošiljajo somišljenikom v Sloveniji in po svetu prijatelji v VVashingtonu.
Vesel Božič in $ zadovoljno Novo leto
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V
KANADI
******************
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in SREČNO NOVO LETO £«]i vsem Slovencem
Tone Ambrožič
861 Collete St. Toronto, Ont.. M6H 1AI Tel.: 531-1223
Blagoslova polne Božične praznike in srečno Novo leto
želi
vsem prijateljem in znancem
9 Jože Kavčič str.
252 Chantenay Dr. Mississauga, Ont. L5A 1E4
KOMPAS E X P R E S S
Slovenska Potniška Agencija j^Sl
F«ter Urbane Dr. Karel Žuž*k Tel.: 534-8891
KOMPAS EXPRESS G35A Bloor St. W. Toronto Ont "MfiG 1K8
ŽELI VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PKAZN1KE IN* SREČNO NOVO LETO
BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI
in
SREČNO NOVO LETO želi
'lastniki PLANINA F&NCH |»n SITZMARK SKI KLUBA
žele klientom, prijateljem in znancem
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in
SREČNO NOVO LETO
Marija in Bogdan Novak želita vsem prijateljem Blagoslovljen Božič in Srečno Novo Leto!
svojim članom in prijateljem ter vsem Slovencem, ki so dobre volje, v domovini in po svetu.
Društvo slovenskih domobrancev
želi
Z. S. P. B. „TABOR" v Torontu
Vesel Božič in srečno Novo Leto žeti DRUŽINA KUK
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem Slovencem DRUŽINA PETER PAVLIN
Vesel Božič in srečno Novo Leto želi DRUŽINA PEPEVNAK
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ
in
ZADOVOLJNO NOVO LETO
želi
vsem prijateljem in znancem DRUŽINA L. JAMNIK
G. Anton in ga. Ana Gaber, Chicago, III.
£
želita vesel Božič in srečno Novo leto!


Zadovoljen božič in
veselo Novo leto želi
ANSAMBEL KARAVAN
KLIČITE ANDREJA PAHULJE TEL. 255-4502 ^ * Tel: 259*7334 80-13th STREET, TORONTO, ONTARIO M8V 3H6
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
Vam ieli STAVBENO PODJETJE
F-F Construction Co. Ltd.
Lastnik A. FERKUL 1$3 BETA STREET, TORONTO M8W 4H$ /p
[ BLAGOSLOVUENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
ieli
VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
IPLATNAR BROS.
PLUMBING & HEATING LTD.
[ Metro Licence No. 176
43 ALGIE AVE., TORONTO M8Z SJ9
Tel.: Bus. 2 5 5- 6 1 4 4 Res. 2 5 5-60 19 2 55-64 06
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi
vsem prijateljem in znancem
JOSE OS AN A CANADIAN
ACADEMY OF MUSICAL SCIENCES AND ARTS
731 Brown's Line, Toronto
Tel.: 259-9182 — 255-3550
BLAGOSLOV BOŽIČNE NOČI
in
SREČNO NOVO LETO ieli
HESTAUHAMT«
Steak & Sea Food
Fullv Licensad Parfcing at Bear
Lastnika:
Franc Tomšič
1574 The Queensway & Atomic Ave.
Tel.: 255-14M
ŽUPNUSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
♦SLOVENIJA-
Vam želi
doma in po svetu!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO
Vam ieli
ANTON & SONS MEAT MARKET
ANTON BAVDEK
PRVA SLOVENSKA MESARIJA V TORONTU
Imamo vedno svele meso, okusno prekajeno meso in klobase ter tudi krvavice. Imamo na razpolago bučno olje in rogalko slatino. Pri nas tudi lahko kupite nove zmrzovalne skrinje po najugodnejših cenah, če pripravljate gostije, bankete ali slično, se priporočamo. Dostavljamo na dom brezplačno. Po zelo ugodnih cenah Vam napolnim« hladilnike.
633 VAUGHAN ROAD (na vogalu Oakwooda) Toronto
Tel.: 654-9123 — 654-9112
Blagoslovljen Božič in
uspešno Novo leto
618 Manning Ave. Toronto, Ontario M6G 2V9
♦531-8475
739 Brown's Line, Toronto, Ontario M8W 3V7
♦255-1742
PRI ŽUPNIJI SV. GREGORJA, HAMILTON

članom združenih društev, njihovim družinam, vsej slovenski skupnosti v Torontu, Slovencem po Kanadi, Ameriki in po svobodnem svetu, ter rojakom v Sloveniji
MIRU IN SREČE ZA BOŽIČ OBILO BOŽJIH BLAGOSLOVOV V NOVEM LETU
želi in vošči SLOVENSKO-KANADSKI SVET
Vesele božične praznike in uspesno Novo lato želi
St. Joseph Press
340 Browns Line Tel.: 251-1337 N. T.

VESEL BOŽIČ
in najboljše želje za uresničenje slovenskih ciljev
želi
Delavni odbor za slovensko državne i gibanje
'»•o
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
M
Campaign 3\eedom
ABN — CANADA 140 Bathurst Street, Toronto, Ontario, Canada M5V 2R3
(416) 863-6660
Slovenia
Recent events and present situation
Introduction
Slovenia is one of the constituent republics of Yugoslavia with a total population of 1,800,000 (8.5% of Yugoslavia), occupjing 26,000 km2 of tendtcry and bordering on Italy, Austria, Hungary and the Republic of Croatia. Alt neighbouring states contain Slovenian populations, thus making the Slovenian national and cultural territory larger than that of the Socialist Republic of Slovenia (SRS). Before World War I, Slovenia belonged in its entirety to the Austrian part of the Austro-Hungarian empire. Thus, Slovenians always considered themselves to be part of Central Europe, not only in respect to their geographical position, but also through culture and religion. Tra-ditional cultural ties, combined with ihe distinctiveness of the Slovenian language, set Slovenians apart from the other nations of Yugoslavia. While in the past Slovenians never reached independent statehood, nevertheless, they retained their cultural uniqueness and developed in their internat political affairs a democratic approach reflecled in the exist£t>ce of strong political parties covering the en tire ideological spectmm from right to leftThe economic resources of Slovenia are significant in their variety and almost amount to self-sufficiency, not only in agricultural products but also in minerals and energy. Slovenia is the most industrialized republic of Yugoslavia. It produces 22% of the GNP, shares 26% of total Yugoslav exports and contributes 32% of convertible currencies.
IUiteracy was eliminated by the beginning of this century and edacational standards have been at par with those of Westem Europe. It is significant that highly educated Slovenians prefer to emigrate to Central and Westem Europe than to the other republics of Yugoslavia. Furthermore, they are conspicuously absent in some professions, such as the military and foreign affairs, whik their presence is disproportionally high in medicine, banlring, etc.
These characteristics are mentioned for better understanding th^, present situation in Slovenia and the problems currendy facing Slovenians. Short outline of ihe post-war period
The Communist Party of Slovenia (CPS) was the most faithful follower of the policies formulated by the Communist Party of Yugoslavia (CPJ), which in tum under Tito, until June 1948, obsequiously adhered to directives from Moscow.When the CPJ was expelled from the Cominform -not for ideological disagreements but for economic insubordination -- it fiist had to Sght off the Stalinists. Then to legitimize the retention of power, to justify itself ideologically, it came out with another interpretation of Mara: self-management, an idea ascnbed to Tito, but in fact developed by Kardelj. Subsequendy, a rapproachment with the Soviets occuired during the Khruschev era. Since then the relationship has fluctuated with political opportunism.Even though the old-guard party members remain stalinists at heart, as far as basic ideology is concemed, they nevertheless keep a healthy distance in respect to other relations with the Soviet Union. They realize that too close and overt collaboration might gradually produce among its cadre and subgroups (for instance, the military) an increased empathy for the Soviets, vvhich in an appropriate moment might subvert the faction presently in power. Moreover, an open collaboration with the Soviets could also jeopardize economic and financial arrangements with the West and haim technological transfers, vvhich give Yugoslavia an ad-vantage compared to other communist countries,and their alleged independence vvould be tamished in the Non-Aligned MovemenL The majority of Yugoslav communists realise that their interest in retaining power lies in balancing rea-sonable good relations with the East and the West Naturally such a position enables them to blackmail both, parti-cularly the West, vvhich fears the Soviets getting a direct access to the Adriatic and Mediterranean.
In the late sixties and the first half of the seventies Yugoslavia received generous loans from financial institu-tions in the West, vvith most of the support from the USA. To a great extent this borrovved capital vvas invested, for political reasons, in underdeveloped areas, vvhich hovvever had no qualified labour force nor pertinent ravv materials. These political enterprises, vvhich temporarily provided some local income, eventually turned out to be unprofitable and became a burden on the economic system as vvell as on society. While the relative prosperity lasted, intemal propaganda ascribed it to the viability and superiority of the unique socialist economic and political system.Moreover, as long as the economic climate vvas favourable, the Party could afford to relax somevvhat the traditional communist harsh treatment of its opponents. This gesture was also designed to promote, on the intemational level, the image of the Yugoslav system as "communism vvith a human face."
Early in this decade - and not vvithout coincidence, soon after Tito's death - the moment of truth arrived. Yugoslavia, vvhich by then had accumulated more than $30 billion of debt, found itself in dire financial straits, from vvhich it could be saved on!y by understanding foreign creditors. Ironically enough, nobody knevv the exact amount of the total debt. To disentagle the accounting, a Nevv York firm vvas engaged by the creditors and imposed upon the debtor, vvho vvas also forced to introduce economic measures which, under slightly different circumstances vvould be considered as "imperialistic interference."
The economic consequences of the financial constraints were politically traumaticJEnsuing hyperinflation and concomitant unemployment created an atmosphere vvhich enabled the population to start asking publiclv the govern-ments, central as vvell as republic, questions vvhich vvould have been unthinkable only a fevv years earlier.
It should be noted that the Yugoslav constitution, passed vvhile Tito vvas stili alive, created substantial decen-tralization. It recognized national and historic territories, thus allovving, -under the all-embracing and exclusive tute-lage of the Communist Party of course- a significant differentiation in regional economic developmenc cultural and educational affairs, as vvell as in relation to religion.
In the post-vvar period Slovenia undervent several vvaves of strict apptication of marxist theories.Immediately after the war, under Kidrič and Kardelj, Slovenia had been transformed into a soviet type society and economy with greater harshness and speed than the other republics. The pressure relented in the s i* ties vvhen closer ties vvere estab-lished vvith the West and when Yugoslavia developed its ovvn interpretation of Marxism. People in the vvestern part of Yugoslavia vvere, through their traditional ties and through the communication media, able to observe the vvorlring of democracies in Italy and Austria. The communists of Slovenia and Croatia vvelcomed the loosening of the reins from Belgrade, allovving a more open type of government When, in Tito's view, this rclaxation went too far, he pur-ged the tvvo parties in 1972 to the extent that, particularly in Croatia, they have not recovered to this day.
Problems facinif Slovenia Tnrtav
The economic problems of Yugoslavia are felt more deeply in Slovenia then in the other republics.This is for tvvo reasons. Firsdy: Slovenia enJoyed the highest standard of living - its per capita income is three times that of
Macedonia- and vvas therefore more disposed to a decline; secondly, the measures imposed by the IMF and foreign exchange regulations particularly harmed the complex, high technology industries of Slovenia, vvith their greater de-pendency on foreign material. Moreover, centralized handling of foreign exchange settlements and of import permits, vvith ali bureaucratic delays and political interferences, depressed Slovenian industries vvhich vvere eaming a dispropor-tionally large portion of the total foreign exchange revenues.
It appears that the current economic decline in living standards in Slovenia vvill continue to contribute to a bad feeling about the other republics, not only among the population at large, but also among a sizeable number of Party members vvho are divided into centralists and nationalists. In this situation there are very fevv definitive state-ments forthcoming from anybody in responsible position. It is interesting to note that Slovenian nevvspapers abound vvith aiticles dealing vvith current economic affairs, some vvith a depth to be admired, particularly vvhen they discuss the alternative sotuuons at their disposal. In order to achieve efficiency in the system, the experts suggest changes vvhich imply the introduction of free enterprise and of personal freedom.
Reduction and repayment of extemal debt depend presendy on a positive intemational balance of payments. The state has neither foreign reserves nor is it prepared politically to allovv a further deterioration of the standard of living, should domestic expenditures be diverted to pay for external debts.To alleviate partially this unpalatable situation, trade vvith eastern block countries, particularly the Soviet Union, has been increased, though it is based mainly on the barter system. There is some apprehension about this svvitch in trade, as it could lead to or force closer political ties.
The recent Congress of the CPJ at the end of August 1986, a quadrennial event vvhich this year coincided vvith a substantial reshuffling in the govemments at ali levels, vvas dominated by economic discussions. Divergent vievvs have always been under the surface but nobody has risked forcing a show-down. Consequently, specific or nevv decisions vvere avoided and replaced by verbose exhortations for increased productivity through a more thorough appli-cation of self-managemenL Three months after the Congress, party nevvspapers admit that nobody follovvs directions and that inflation continues unabaoed at 85 per cenL
Education and Culture
The Party continues to have complete control over education, vvhich is based entirely on marxist ideo!ogy. Ali primary and secondary school teachers have to be party members. Consequently, the majority of younger people has no broad knovvledge of the social sciences or philosophy. For instance in history the emphasis is on the post-vvar years and on extolling the "gains of the national liberation struggle."
Two years ago the CPJ prepared a draft proposal for a complete revision and standardisation of pre-university education to be applied over the vvhole territory of Yugoslavia. The plan vvas prepared secretly in Belgrade and vvas in-advertently leaked to the public.The impact of the proposed plan vvould be particularly devastating for Slovenia, since it proposed reducing the teaching of those subjects vvhich constitute the formational basis of national consciousness: language, literature, national history and geogiaphy, etc. The proposals, not very different from the oppressive educa-tional measures Slovenians endured under the German, Italian and Hungarian expansionists, struck the national nerve vvith its underlying objective to gradually abolish existing nationalities and fuse them into a nevv "Yugoslav nation". For practical purposes, this would amount to a cultural and political hegemony by the southem part if Yugoslavia, and cultural suicide for Slovenians. This plan reflects one of the tenets of Marxism: abolition of nationalities. Reac-tion to the plan in Slovenia vvas svvift and decisive, particularly since Slovenians have become avvare recendy of the insidious demographic and cultural infiltration from the South. Protests and discussions raised other related issues vvhich have irritated Slovenians more than the other nationalities (centralized censorship of Slovenian publications printed abroad, deposits for travelling abroad, delays in publishing books that touch on official taboos, etc.).
Though discussed at the June party congress, vvhere Slovenian delegates argued that individual republics have exclusive constitutional jurisdiction in matters of education, the issue of a "core progiamme for education" remains unresolved. Even if Slovenians win this baule, the tension vvith the rest of Yugoslavia vvill persisu Slovenians vvill be depicted as separatists, since in this matter they even lack the support of those southern groups which othenvise advocate and fight for freedom.
Political Issues
At a tvvo day symposium of Slovenian vvriters in January 1985 over twenty speakers direcdy or indirecdy criticised practically ali tenets of marxism, particularly those affecting individual freedom. Past examples used to il-lustrate the deception and falsity of the Party and its brutal treatment of the opposition vvere numerous. These includ-ed: the deception perpetrated during the vvar on some political parties to accept the "leading role" of the communists and the ruthless elimination of these parties after the vvar, the secret massacre of 12,000 communist opponents immediately after the vvar (never officially or publicly admitted this event vvas covered in Nikolai Tolstoy s recendy published The Minister and the Masszcres V. the perversion of the judicial system by the 1948 execution of eleven party members for alleged collaboration vvith the Gestapo vvhile inmates in the Dachau concentration camp, and inaction to rehabilitate them vvhen the contrievance vvas exposed; the brutalities committed in the concentration camp of Goli Otok on those party members vvho did not immediately svvitch their loyalties from Stalin to Tito vvhen the latter vvas expelled from the Cominform in 1948;censorship of publications vvhich directly or indirectly reveal taboos established by the Party and the unavailability of documents relating to important vvar-time and post-vvar historical events of vvhich heretofore only the official interpretation has been available.
Ali these demands put the Party, particularly the old guard, on the defensive and provoked the nevvs media in the other republics to criticise Slovenians. The debate was noticed and follovved by leading Westem nevvspapers. Such intemational attention is always far more irritating to the Party then serious provocations in the domestic press. Intemational coverage of Yugoslavia was extensively manipulated by the Party during the vvar. However, in recent times honest investigative joumalists have uncovered much hidden misconduct in public Office, connivances and cnminalities.The present intemational attention to Kosovo and Slovenia is an embanassment to the Party, especially in view of past claims that Tito had solved the problem of several nationalities living in one state.
Another incident which recently increased suspicion in other republics about the orthodoxy of Slovenians, vvere proposals put forward by the youth section of the CPS suggesting that the Yugoslav armed forces be abolished or that at the least military service be substituted by other work, and that celebration of Tito s birthday be done away vvith. Of course, these proposals wm ali defeated.
Some observers see in these proposals and events an anaiogy vvith the situation in Poland in the early 1980s. While it is trae Jiat in both cases the economic situation triggered a questioning of the system and that the national existence is at stake, it can be said that Slovenian opposition to the regime does not show any structured or perma-nent organizational form. In Slovenia, the main thrust for openness in government and freedom for the individual comes from intellectuals, though Slovenian vvorkers have started to demand that the right to strike be legal iz ed.More-over, Slovenians are deeply concemed about the cultural and political sovereignty of their co-nationals in the neighbouring states; this is evidenced by frequent mentioning of the "Slovenian Cultural Territory". The orientation of Slovenians tovvard Europe is something that very much disturbs republics vvhich traditionaIly played significant roles in the Balkans. While Slovenians are afraid of "Jemzelski's solution", i.e. a militarv coup, others in Yugoslavia might relish the idea.	NADALJEVANJE NA STR. 11
Nadaljevanje s str. 10
At present, it appears that the CPJ and the CPS are willing to suffer a substantial amount of criticism so long as it does not threaten their power by coalescing into an organized opposiuon party.
Re.larion to Emigrants
Up to the mid 1950s, Slovenian post-war emigration had an ideological and political background. In recent decades Slovenians have left their country for economic reasons. Inunediately after the war the regime established under the auspices of the Socialist Union of Woiting People of Slovenia, an auxillary CPS mass organization, a special institute to concem itself with Slovenian emigrants - "Slovenska Izseljenska Matica" (SIM), the Slovenian Emigrant Association. This organization vvhich purports to be dedicated to cultural exchanges, is in fact an extended arm of the Party. Actively engaged in spying on emigrants, it reports to the Yugoslav Secret Police ldba ali, even Irivial, activities. The thoroughness of their surveillance is evidenced by accounts of returning visitors who are sur-prised at the detailed knowledge the Secret Police has about every Slovenian individual in Canada and the USA.Some of the agency's recruits have been given financial support to start legitimate businesses, which then serve both as covers for their activities and as revenue gathering sources.
SIM and its agents is presently trying to infiltrate existing ethnic organizations, church committees, financial institutions and šport clubs. It is also engaged in collecnng money for ostensibty charitable purposes (in 1985 this involved a fundraiser to provide Ultrasound equipment for the Oncological Institute in Ljubljana) and in present-ing itself as the representative of ali Slovenians at govemment departments.e.g. Secretary of State and even the Prime Minister's Office. SIMs prime aim of consolidating ali organizations under communist control is facilitated by the fact that though many people are aware of these clandestine operations. they are afraid of receiving a black mark in the udba's or consulate's records. Particularly vulnerable are those who visit their homeland. Surveillance by Yugo-slav agents is more pervasive than the Canadian ar US authorities realize.
Two years ago the Yugoslav regime introduced two new bureaucratic provisions for better controlling
emigrants. Anyone bom on the terntory of present day Yugoslavia can obtain an entry visa only at the Yugoslav
consulate in their country of residence. Evidendy it is the consulale or embassy which keeps up-to-date information
on each emigrant-The purpose of this regulation is to assist in deciding whether a visa should or should not be gramom
ed and to alert the udba in Yugoslavia. Secondly, visas are issued only for- one entryj Visas for more entnes can be obtained only at the local office of the Interior Ministry, where the applicant is invariably submitted to quite exten-sive questioning. This procedure usually ends with the suggestion that, as one is stili considered a Yugoslav citizen, one should avail oneself of a Yugoslav passport. Reporting the presence of a visitor is a mandatory responsibility of
the person giving shelter.
The Yugoslav regime also employes SIM s emissaries and agents for technological espionage, not only to benefit its own industrial enterprises but also to pass this information on to other East European countries, including the Soviet Union. It appears that the Canadian and US authorities are not overly concemed with these activities since they are not of a tenorist nature.
Atlitude of Canatla and the IJSA vis-a-vis the ahove issues
On the surface it appears that Canada and the USA are not overly concemed with events in Slovenia and Yugoslavia. This is peihaps appropriate at this stage of developmem. However, given the diplomatic and economic clout the two countries have with the relatively fragile regime, they should seek better protcction for their citizens of Yugoslav origin against the chicaneries of the Yugoslav authorites.
In conclusion one cannot help but mention the existence of common fallacies based on ignorance of the fol-lowing factors, by those who should know better:
-	a general awareness that "Yugoslavia" is a recent creation (1928); that it consists of several nations with distinct languages.cultures and economies; that it vvas formed in haste following the collapse of the Austro-Hungarian empire by a collection of small nations fearing the aspirauons of neighbouring states for their territories. The latter is not the čase today. Etjuating a state vvith a nation is a root cause of many wars.
-	in order to keep the Soviets from the Adriatic it is necessary to maintain the indivisibility of Yugoslavia, as is being done presently vvith generous loans. The opposite is in fact trne, as internat division invites intervenuon and subjugation.
-	"Belgrade Myopia" suffered by foreign representatives conunuallv subjected lo a unitaristic bias in mterpre-ting events and to refined brainwashing by trained party propagandists.
-	the myth that the prime objective of Tito and the communists vvas to fight the occupator and that they wae really "our gallant allies".
In the long run, Canada. the USA and ali VVestern democracies should folk>w keenly the developments in Yugoslavia and be up-to-date even on regional peculiarities. Only in this way will vvrong decisions and accompany-ing tragic consequences be prevented. The enormous tragedy resulting from the ignorance, naivety and lack of basic foresight with vvhich the VVestem powers approached the Yalta Conference should serve as a lesson on how not to intervene when the life and death of other nations is involved.
Vesele božične praznike in zdravo ter zadovoljno novo leto želi prijatelj iz Chicaga
Vesele božične praznike in zdravo ter zadovoljno novo leto želi duhovniki in sestre pri fari sv. Štefana v Chicagu. Pater Trpin, župnik in Pater dr. Kalist Langerholz in Pater Kristan Gortečnik, pomočnika.
Vesele božične praznike in zdravo ter zadovoljno novo leto želi prijatelj iz Chicaga
Vesel Božič in srečno novo leto želi A. A. Enterprises, Lemont, 111. 60439
Dr. Lojze in Krista Arko z družino želi vsem božjega blagoslova za Božič in sreče v novem letu.
Slovenska Radijo oddaja v Chicagu želi milosti polne božične praznike in srečno Novo leto vsem Slovencem, posebno še poslušalcem. Radijska postaja VVCEV 1450 AM. Poslušajte program ob petkih od 7:05 do 8:00 zvečer.
Vesele božične praznike in zdravo ter zadovoljno novo leto želi prijatelj iz Chicaga
Fara sv. Jožefa v Jolietu, Pater Anastazij, župnik, želi vsem blagosloven Božič in srečno Novo leto.
Glavni urad Slovenske ženske zveze, 431. North Chicago St., Joliet, III. želi vsem Slovencem srečen Božič in veselo Novo leto.
Vesele božične praznike in zdravo ter zadovoljno novo leto želi prijatelj iz Chicaga
Vera in Lojze Gregorich in družina žele vsem vesel Božič in srečno novo leto.
Dr. Lily Munro, Ontario minister za Državljanstvo in kulturo je bila sprejeta kot častna članica ontarijske etnične tiskovne zveze. To zadevno plaketo je izroča predsednik iste Vladimir Mauko
(urednik našega lista). To članstvo je sprejela ob priliki konvencije Kanadske etnične tiskovne federacije v prvi polovici novembra letos. Foto: Bili Lan-ning
Ameriška odlikovanja. Ob priliki proslave stoletnice odkritja kipa Svobode na otoku Ellis pred newyorškim pristaniščem je odbor te proslave pred kipom Svobode 27. novembra letos odlikoval 80 poznanih in zaslužnih Amerikan-cev iz vseh poročij ameriškega življenja. Predlaganih je bilo 15000 kandidatov.
Lausche, na žalost pa je označen Med nagrajenci je naš ve- kot Jugoslovan in dr. Mate Me-liki rojak, prijatelj in dolgoletni strovič, ki je pravilno označen kot naročnik SD, bivši senator, Frank Hrvat.
BEOGRAD, 30. oktobra - Po vesteh, da smo za prehrano 22 milijonov Jugoslovanov do prihodnje žetve že uvozili '300.000 ton pšenice, pogajajo pa se o uvozu še 500.000 ton, je slišati, da iz te pšenice ni mogoče peči kruha. Ker je slabše kakovosti, kot predvidevajo jugoslovanski standardi, so uvoz najprej prepovedali, nato pa so ga na ponovno zahtevo odobrili, piše današnja Borba. ,
• Kaj nam pomaga, da mo to pšenico dobili poceni, po 80 do 90 dolaijev za tono, ko pa smo v resnici kupili - »smeti«! pravijo na tehnološki fakulteti v Novem Sadu. Poudarjajo, da ZDA, ki trenutno ponujajo svetu 50 milijonov ton tržnega presežka, verjetno ne bi mogle prodati te pšenice nikomur, razen jugoslovan-
skim trgovcem. Zato se zastavlja vprašanje, ali je bflo v teh časih devizne nelikvidnosti in boja za preživetje res treba v ta namen zapraviti okoli 270 milijonov dolarjev, povrhu pa napovedujejo, da bomo kupili še 500.000 ton, za katere bo treba odšteti še okoli 400 milijonov dolaijev.
delo okt. 31., 1986
Pevski zbor Slovenska pesem iz Chicaga želi blagos-lovjen Božič in veselo novo leto. Naj živi slovenska pesem!
Zanemarjena hišna peč je lahko nevarna
Najboljši način zagotovitve, da je vaša hišna peč varna, če jo pustite pregledati na vsake toliko časa po priznanem segrevalnem dobavitelju. Hiter pregled lahko pokaže majhne probleme, ki lahko postanejo sčasoma veliki problemi.
Zamašen dimnik ali pokvarjena hišna peč lahko povzroči resne ogrevalne probleme in celo smrt, če pokvarjenost povzroči, da se karbon monoksid prazlije po vaši hiši. Tudi se lahko zgodi, če ni dovolj hišnega zraka za potrebno hišno izgor evanje in iz črpani plini ne morejo
doseči izhod iz vašega dimnika, kar povzroči da se ti plini razlivajo po vaši hiši. To se lahko zgodi v času, ko so vključeni v delo vaš kamin in tudi drugi kuhinjski ali hišni odvajalci zraka.
Če ste lastnik hiše je vaša dolžnost da je vaša hišna peč vedno v redu. Varna hišna peč napravlja vašo hišo bolj zdravo prebivališče.
Za nadaljne informacije kličite vašega dos-tavljalca naravnega plina, olja, ali propana. Ali pa, če kličete priznanega segrevalnega dobavitelja.
A message from the Fuels Safety Branch of the Ministry of Consumer and Commercial Relations.
Ministry of Consumer and Commercial Relations
©Ontario
Minister, Hon. Monte Kvvinter Premier, Hon. David Peterson
O osebni iniciativi in rehabilitacija kapitalizma
Dilema svobodne, privatne ekonomije nasproti kolektivistične je stara vsaj 2000 let. Že stari Grki so o tem debatirali. Vendar z izjemo malih poskusov v okviru verskih sekt in redov kolektivizm v večjem obsegu ni bil otipliv vse do 20. stoletja. Razgovor prednosti enega načina pred drugim je bila silno, oster v 19. stoletju. Razlog je bil v velikih pomanjkljivostih in zlorabah kapitalizma v njegovi prvotni primitivni obliki. Nenaden skok iz feudalizma v svobodno privatno podjetništvo je bil težak. Zakonodaje, ki bi preprečila zlorabe še ni obstojala. V tej prvi primitivni dobi kapitalizma je zato bilo pričakovati poživetje kolektivistične ideje. Pojavile so se najprej razne socialistične teze in končno komunisti s Karlom Marksom na čelu.
V Sloveniji v času do prve svetovne vojne vprašanje gospodarskih smeri ni bilo akutno. Industrija je bila šele v povoju, izkoriščanje se je pojavilo na ravni kmetijskega sektorja. Kot protiutež izkoriščanju v tej dobi moremo Slovenci pokazati lep in močan razvoj zadružne misli. Tu so slovenski
duhovniki in z njim povezana stranka opravili veliko in častno delo. Liberalci so se držali trgov in mest, kjer so se zaznamovali prvi začetki obširnega trgovanja, bančni zavodi in že nekaj industrije.
Z zaključkom sovjetske revolucije je sovjetska država bila prva država, kije v celoti uvedla kolektivizem. Svet je bil radoveden kako se bo obnesel. Slovenija je bila med obema vojnama zelo prežeta v študiju, načrtih kapitalizma, nasproti socializmu. Komunisti so bili maloštevilni. Liberalci so bili manj v teoriji bolj pa v praksi na strani kapitalizma. Katoliška stran se je nagibala k kompromisu. Upoštevala je nauk cerkve, še posebej so bili aktivni v tej smeri krščanski socialisti. Skušali so diskreditirati kapitalizem in stranko, ki gaje zagovarjala. Zadeva je bila bolj teoretskega kot praktičnega pomena. V Sloveniji je bil ekstremni kapitalizem komaj kdaj poznan in delitev prebivalstva na buržoazijo in proletarjat je komaj bila v prvih razvojih. Kapitalizem so kritizirali povsem neobjektivno
in smešno. Dr. A. Ušeničnik je v svoji knjigi Socialno vprašanje (Ljubljana 1925) navajal očitke: "Liberalizem zagovarja, da mora denar nekaj nesti, zagovarja dobiček - posledica pa je zbiranje kapitala v bankah. Liberalizem zagovarja oderuštvo: npr. bančne obresti po 5%! Kapitalizem odklanja vsako omejitev s strani človeških in božjih zakonov. Gornje pretirane, smešne argumente proti kapitalizmu so pač prinesli ven nasprotniki, ki so upali oznanjati svoje ideje in načrte. To so skušali doseči s taktiko, da so kapitalizem skušali spraviti na isto raven kot komunizem. Katoliška Stranje poudarjala papeške encik-like, ki pa niso prinesle zadosti podrobnosti. Samo spoštovanje človeške osebe, zahteva po primerni plači, omejitev osebne lastnine iz vidika neke splošne družbene koristi itd., komaj zadostuje za usmeritev gospodarstva. Vsekakor Slovenci imamo za seboj preko 41 let komunizma v sedanji republiki Sloveniji. Rezultat je tak, da je ozdravil in prepričal domala ves narod, vključno dober del komunistov, da se tako naprej delati ne more. Zadeve so se sedaj tudi v svetovnem merilu izkristalizirale. Komunizem in socializem, diktatorski ali demokratski sta odpovedala na celi črti. Glavni dokaz za to
je seveda SZ, sateliti in tudi SFRJ. Izkazala se tudi ni vmesna kombinacija znana pod intervencioni-zem. Država intervenira, kontrolira in podpira; tipičen primer je Francija, Danska, Švedska,Kanada, Argentina itd. V tej zvezi je napisal izredno : zadevo dr. Marko Kremžar, načelnik SLS iz Buenos Airesa. Knjižici je dal naslov nič manj kot Pot iz socializma (B. Aires 1986). V svoji tezi Kremžar odklanja vsako mešanje države v ekonomijo in ji celo ospo-rava pretiran poseg na socialnem polju. Krasni argumenti so vredni prevoda v kak svetovni jezik, npr. angleščino. Pri vseh napakah, ki jih je Reagan napravil, je njegova ogromna zasluga, daje znal poslušati izvrstne svetovalce v gospodarstvu. Za geslo si je postavil in deloma že izvedel: država ven iz gospodarstva^ ven iz nemogočih kontrol. Država naj samo kontrolira in preprečuje zlorabe delodajalcev in sindikatov. Razvoj mu je dal še nekakšen prav, inflacija je padla od 13% na 3%, brezposelnost na 7%, obresti na izpod 10%. Ako USA ne bi imela takih strašnih oborožitvenih stroškov bi z lahkoto bilancirala državni proračun. Prišlo pa bo tudi do tega, ali z znižanjem stroškov, ali z reorganizacijo obdavčenja. Pomislimo da je bencin v USA komaj tretjino
cene kot recimo v Italiji ali Franciji. Samo Amerikanci lahko odšte-tejo hipotečne obresti od dohodka. Samo te dve postavki bi mogle zmanjšati današnji državni deficit.
Vzor modernega kapitalizma so recimo države, ki nimajo surovin, naravnih zakladov, in so bile brez večjega kapitala in z množicami revnih beguncev. Tu so mišljene Singapor, Južna koreja, Tai-wan	in predvsem
Hong Kong. Iz največje revščine so s klasičnim, svobodnim odprtim kapitalizmom izredno dvignile življenski nivo celotnega prebivalstva! Prehiteli so mimogrede cel kup evropskih držav.
Za bodočo svobodno Slovenijo je moderni kapitalizem edina in najhitrejša rešitev. Narobe nam hodi samo ena lastnost. Med nami je silno ukoreninjena nevoščljivost. Silno se bojimo, in to v republiki še danes, kljub temu, da žive tako borno, da ne bi kdo na naš račun obogatel. Med izseljenci Slovenci je te grde poteze manj. Slovenski gospodarstveniki v Argentini, Kanadi, USA in drugod po svetu, miljonarji, pomenijo neko poziti-venosbliko. Pri njih se da dobiti marsikaka služba, in podpirajo slovenske kulturne in verske ustanove. Ako izvzamemo to grdo ne-
NADALJEVANJE NA STR. 9
Popravljamo krivico!
Leta 1980,je v celovški Mohorjevi izšel roman Križ s Križi, delo pisatelja V. Polanška. Knjiga je zbudila med izseljenci dosti nejevolje, ker je pisatelj dolžil slovensko opozicijo, daje kriva državljanske vojne. Protest in odgovor na to hudo in krvično obtožbo je potem Mohorjeva objavila. Vsa zadeva je šla naprej s preveliko ostri no, ker končno junak romana je bil partizanski simpatizer, Korošec, ki je nič manj kot še marca 1945. prisegel v nemški delovni službi zvestobo Hitlerju in nemškemu orožju. Mohorjeva je potem za neki drugi roman Po-lanšku podelila književno nagrado, darilo Korošca. Tudi zato je bilo dosti negodovanja, komaj upravičenega.
V izseijenstvu ni bilo komentarja za naslednjo Polanškovo knjigo Bratovska Jesen, roman na 500 stranah, tiskan v koroški levičarski tiskarni Drava. V tej knjigi opisuje pisec na široko politične razmere na Koroškem pred vojno in pa še posebno v podrobnosti nastanek, razvoj in delovanje slovenske "revolucije" na Koroškem. Pisatelj je bil več kot poklican zato. Živel je na področju Z. Kaple, centra razvoja partizanstva na Koroškem. Končno je bil sam strašno osebno prizadet z nemškimirepresalijami 1943-45. Njegova ostra in točna opazovanja za to težko dobo so naslednje:
Ko so po vstopu Nemčije v vojno 1. 1939 prišli v Slovenijo koroški dezerterji kakih 20 do 30 po številu, jim je šel najbolj na roko nihče drugi kot njih koroški rojak dr. Gregorij Rožman. Skupaj s koroškim klubom jim je preskrbel dokumente, denarno pomoč in celo delo na cerkvenem imetju v Gornjem Gradu. Ko je bila napadena Jugoslavija aprila 1941, je ta pomoč odpadla, ker so se ti Korošci razpršili.
Partizansko borbo pri vseh simpatijah Polanšek označi z vojaškega stališča, komaj pomembno. Vsekakor, rezultat kakršen je že bil, ni bil v nobenem pametnem razmerju z žrtvami. Povsem kot v centralni Sloveniji, ali še bolj, je bil celotni poudarek na politični organizaciji, na obveščevalni in kurirski liniji in pa seveda na VDZ (Vojska državna varnosti). To je bil eufemizem za OZNO. Ta je bila tudi na Koroškem povsem domena partije, tajna - vsevedna in vsemogočna. Polanšekje v knjigi do VDZ povsem negativen. Kc njegov junak Matevž protestira: "Revolucija pa ni po mojem, da vsak pobija po svoje" je dobil odgovor "Pomagal boš, dokler je še borba, da se revolucija izvede do
NADALJEVANJE S STR. 8
voščljivost, ki pa bo v večjem blagostanju za vse hitro izginila smo Slovenci zelo pripravni za prosto, odprto gospodarstvo. V odprti tekmi z našimi sosedi, z našo pridnostjo, marljivostjo in iznajdljivostjo ne bi ostali na zadnjem mestu.
Nemara nam bodočnost v svetovnem in slovenskem meriluna-kazuje, da bo s modernim kapitalizmom, tako, kot z politično pluralistično demokracijo. Ogromno, napak, cel kup pomanjkljivosti toda zaenkrat ničesar boljšega.	_ ._.
Dr. Peter Urbane	j^h (HlhlT^ If ft-flV
konca. Nova družba ne more nastati brez revolucije." Kot je bilo v navadi v KPS, je ta idealist Korošec dobil nalog da likvidira. Najbolj grozni primer hitre obsodbe mogoče (št. 262-11) je bil nemški dezerter Slovenec, ki seje skrival v bunkerju. Upal je dočakati zdrav konca vojne, pa ni računal, da revolucija mora imeti mlade orožja sposobne moške, v svojih vrstah ali pa jih likvidira. Polanšek pravi: par likvidacij mladih deklet ni bilo drugega kot pod krinko izdaje izvedeno posilstvo deklet. Dve dekleti je VDZ tako mučila, da so jih likvidirali. Čeprav sougotovili njih nedolžnost, jih niso mogli take spustiti med ljudi. Pred leti je I. Pust avstrijski celovški časnikar, Slovencem nenaklonjen in krivičen, napisal knjigo Rdeča zvezda nad Koroško. Opisal je kakih 60 mučenj in likvidacij v tisti težki dobi. Nekaj- teh primerov omenja Polanšek sam infzačudajih ravno tako kot Pust ne odobrava, mogoče v malo drugačni doliki, toda pomen je isti.
V knjigi pravilnoPolanšek obsoja Slovence, ki so člani Gestapa in mučijo naše ljudi, nikjer pa se nič ne dotakne slovenske demokratske opozicije. Kot socialist, je par omemb socialne revščine v bivši Avstriji. To zveni pa vse skupaj neprepričljivo. Še posebej velja to za danes, ko imamo iz perspektive revolucije strašno ironijo: v Sloveniji, kjer je revolucija zmagala imamo cel kup simorašt-va, v Avstriji, kjer je ostal isti ekonomski red, kot pred vojno pa je blagostanje. Koroški delavci najnižje	kategorije imajo večje plače kot slovenski direktorji! V očeh podpisanega je V. Polanšek zelo blizu resnici. Re-
volucijo je na Koroškem postavil v pravi okvir. V primeru z nekaterimi deli v izseijenstvu, je pravičnejši do dogodkov 1941-45. Kar je še več večje vrednosti do tega prepričanja Je prišel brez sam in neprisiljeno. Tako imamo paradoks, da je bližje do stališča slovenske opozicije, prišel človek iz kroga slovenske levice, kot je to slučaj z ljudmi iz kroga katoliškega tabora na Koroškem. Vsi se še spominjam o izjavi predsednika NSKS, ki seje odpovedal povezavi z ameriško- slovensko emigracijo in ko je izpovedal svojo nezainte-resiranost, kakšen režim vlada v Sloveniji. Tudi letošnji obiskovalec Argentine, urednik Zvona in ravnatelj gimnazije dr. R. Vosper-nik v "Kleine Zeitung" (Celovec 2. X. 86) ni posrečen, ko govori o napakah opozicije za časa okupacije brez, da jih točko popiše. Tudi postavka,daje opozicija proti svoji volji sprejela pomoč od nemškega okupatorja in češ, daje ta tragična miselnost še zelo močna v starejši generaciji, ni pravilna, pa če še tako dobro mišljena. Vospernik tu ponavlja one splošne, neutemeljene in nedokazane obtožbe. Izkazuje neko usmiljenje do nas, ki ga mi ne maramo. Odkritost in precizirana kritika je tu na mestu, drugače smatramo to zelo blizu hinavščine in obrekovanja.
Mnogokrat do naših koroških bratov delamo krivice tudi mi v izseijenstvu. Tako smo pokojnega Polanška po knjigi Križ s Križi povsem odpisali. To seje izkazalo ne samo nekrščansko ampak tudi netaktično. Najlepši dokaz je ta Bratovska Jesen. To danes podpisani s tem člankom popravlja. Dr.
Peter Urbane
Grešna dedščina
Pristavski
Svetovni tisk je že poročal o edinstveni sodbi ki jo je zvezno sodišče v Bs. Airesu izreklo z dosmrtnimi ječami in drugimi kaznimi nad šefi bivših vojaških vlad. Slovenski zdomci, ki smo zaradi demokratske miselnosti in izdaje zaveznikov zapustili domovino v boju proti komunizmu, sprejemamo zvezno sodbo kot dejstvo. Bog daj, da bi demokracija vzdržala in združila vse argentinske stranke in ne zašla v fraudi-zem s psihologijo množic in posameznikov, ke ne znajo pravilno ocenjevati jasne sodbe. Slovenski domobranci se takih metod nismo posluževali niti v revoluciji, ki je bila prava izsiljena vojna. Neresna demokracija je po mojem skromnem mnenju vedno velika nevarnost za diktaturo. Osvoboditelj general San Martin, Bolivar, Alvear, lrigoyen in drugi argentinski rodoljubi so iskali ko Peron in sedaj dr. Alfonsin narodno enotnost. Spomnimo se le akcije Libertado-re, revolucije, ki je zmaknila z oblasti Perona. Vsi so iskali tretje osebo, nekateri morda resno narod. Po 37. letnem življenju v Argentini sem kot časnikar prišel do zaključka, da v politiki ne moremo nikoli istovetiti z narodom najbolj izkušenega politika in narodnjaka z množico. Slovenski zdomci, ki smo v večini že argentinski državljani, se želimo narodno enotnost, več patriotizma in mnogo več krščanskega razumevanja za vso preteklost. Ta je bila huda, v mno-gočem zgrešena. Zaradi teh grehov pa mi in argentinski narod uživamo svobodo. Brez zmage vojske bi mi in narod danes ne živel v demokraciji. Vsaka revolucija žre svoje začetnike in zapušča rane. Dolga leta se te ne bodo zacelile v naši ljubljeni deželi. Ar-
gentinska bodočnost je samo v patriotizmu, pravici in uspešni dejavnosti. Vsa zunanja finančna pomoč in razumevanje za odplačilo dolgov ne bo prinesla blagoslova, če narod in politični voditelji ne bodo edini - vse za srečo, svobodo in boljšo narodno prihodnost.
Podpora režimu. Po skoraj dve letih nabiranja po vsej Kanadi, so končno zbrali vsota 130 tisoč za medicinski aparat v Ljubljani. Akcija je zbudila dosti hrupa. Človek se vpraša zakaj naj izseljenci, ki so zaradi "socializma" morali zapustiti Slovenijo sedaj podpirajo ta politično ekonomski sistem? Zgleda kot da bi božal roko, ki te je tepla. S takimi akcijami se samo zavira nujen preokret v privatni sektor in večjo svobodo doma. Pomagala akciji tudi niso dejstva, ki darovalce postavijo v smešno luč: v dobi nabirke je šel sličen aparat v Slovenijo v južno republiko kot darilo, v komunistično Nikaraguo je bilo poslano iz SFRJ darilo vredno 3 miljone dolarjev, med ostalim tudi medicinski aparati in končno samo nekaj mesecev nazaj je SFRJ kupila od USA za 240 mil-jonov pšenice. Izkazalo se je, da so kupili kvaliteto, ki bo komaj dobra za hrano živini. Nekdo zelo blizu vlade je moral zaslužiti na desetine miljonov! V Kanadi je nabiral denar za aparat Frank Ku-kovica iz St. Catharines, zelo uspešen izseljenec s krasno kmetijo iz njegovega razgovora, Ned. Dnevnik 6. nov. 1.1. povzamemo: V Kanado je prispel 1. 1951. Takrat je prehod preko meje bil že smrtno nevaren. Tito je takrat še ukazal streljati na ubežnike. Njegova slika, tako poroča Dnevnik, je na častnem mestu pri Kukovici. Čudno, da je smatral Kukovica to na-birko sploh potrebno ko zaključuje: "Marsikaj seje spremenilo. Mi smo odšli iskat Ameriko, zdaj pa jo imate doma".
Zdaj obstoja nova Ontarijska zakonodaja, ki daje delavcem večje možnosti varstva proti strupenim surovinam.
Če delate VJiisarni, v rudniku, v tovarni ali v delavnici, ste lahko pri tem izpostavljeni nevarnim surovinam brez vaše vednosti/
6. novembra je ontarijska vlada postavila nova pravila, ki bodo stopila v veljavo 6. decembra 1986. Ta nova odredba določa večjo varnost za vsakogar na delovnem mestu na dva načina. Prvič, vpostavlja legalne omejitve proti izpostavljenju za več kot 600 različnih strupenih surovin. In drugič, zahteva da je ta izpostavitev strupenim surovinam na delovnem mestu znižana s pomočjo tehničnega nad-! zorstva, kot so izboljšane ventilatske naprave namesto uporabljanja dihalnih naprav.
Če želite listo takih surovin in informacije glede izpostavitvenih omejitev glede teh substanc, obiščite Ontario Ministry of Labour Office blizu vas.
Če želite naročiti kopijo te knjižice, ki vsebuje odredbe in navaja vse te strupene surovine ter izpostavljene omejitve, pošljite ček ali denarno nakaznico za $1.00 nakazano na: The Treasurer of Ontario, na:
Ministry of Government Services Publications Services Section
5th Floor 880 Bay Street Toronto, Ontario M7A1N8
Ministry of Labour
©Ontario
Minister, Hon. VVilliam Wrye Premier, Hon. David Peterson
O državi, ki si domišlja da je turistična
Ali: Jugoslovanskega turizma zapravljen ugled
(Turistična komedija v treh posmrtnih bivališčih)
I.	del: Pekel
"O vi, ki vstopate, vsak up pustite..."
Dežela samoupravnega socializma, ki ima - na ljubo resnici bodi povedano - nešteto naravnih lepot: od čudovite in velike jadranske obale, do prekrasnih gora in drugih stvaritev narave, posejanih po svojih širjavah in daljavah; v tej deželi torej, so se že pred desetletji odločili, da bodo postali tudi turistična dežela.
Že pred desetletji so to sklenili -po obračunu z Rankovičem, pred 20 leti, pa seje država odprla tudi tujim turistom. Kjer pa tujci pole-žavajo ob morju, se takih navad oprimejo tudi domačini, in tako je Jugoslavija v zadnjih dveh desetletjih nadvse želela postati turistična velesila...
Bila pa so leta, ko v jugoslovanskih trgovinah ni in ni bilo najti naprimer čebule. Občani te dežele bi se s tem sprijaznili: Ni! Pa pika! Ampak dopovej to tujcu!
Naslednje leto tujcev ni bilo; bilo jih je veliko manj. Čebula je bila pri tem omenjena le mimogrede in le kot primer. Kajti dogajalo se je, da so Švedi ali Francozi prišli s plinskimi kuhalniki taborit k Jadranu in tu so dobili celo plin... Niso pa mogli kupiti vžigalic. In tako jim niti kuhalnik niti plin nista koristila... Država je imela tedaj v svobodni Evropi precejšen ugled: bilo je po osamosvojitvi od Rusov, po padcu Rankoviča... Oblast je menila; če smo naše ljudi navadili, da živijo tu in tam brez vžigalic ali toaletnega papirja, bodo to razumeli tudi tujci! Toda tu so se ušteli! In ušteli so se še nekje. Zakaj tovarne ne delajo kot bi morale je vsem jasno: "Delam osem ur in ko grem ven, se lahko vse podre za mano", je znan rek delavcev v Jugoslaviji. V turizmu pa se ta rek ni uveljavil. Država je menila, da se bodo tujci navadili tudi na to, da so postreženi do te in te ure, kasneje pa naj se znajdejo po svoje; še najraje bi videli, da nam kar dajo svoj denar, ki so ga prinesli za dopust in se čimprej poberejo domov.
Tako so prišla leta, ko tujcev ni bilo več mogoče privabiti ne z odp-rostjo države, ne z lepotami morja; dežela je postala turistični pekel. Alighierijev prvi verz iz Pekla jim je postal reklamni verz za boj-kotiranje Jugoslavije, kot turistične države.
II.	del: Vice
Ker je vsem znano, da poglavje s tem naslovom ne more biti tako zoprno kot prvo, naj pri priči povemo, da to velja samo pogojno: v vicah je upanje!
Upanje za nadaljni razvoj jugoslovanskega turizma seje pokazalo v domačih turistih. Ti so se medtem že priučili sončenju ob morju, od Nemcev so (zlasti Slovenci) pridno prevzeli celo sončenje po vsej površini kože. In kar je najpomembnejše: domači gostje bodo ja razumeli, da jim turistični delavci niso preveč na razpolago, saj se sami, ko so v službi, obnašajo prav tako; "delam do dveh, potem se za mano lahko vse podre".
In tako seje primerilo, da so šli v neko istrsko mestece na dopust trije domači turisti: Ignacij Sa-moupravec, Fortunat Delegatič in Anastazij Neuvršenec. Kopali so se in se sploh imeli lepo. Res so jih zvečer ob določeni uri postavili na cesto in je zjutraj prvi natakar prišel v gostilno in jo odprl, eno uro kasneje kot je pisalo na urniku.
Ampak tega so bili vendar vajeni...
Ko pa so naftni šejki 1973. leta zamajali denarne navade Evropejcev, je Jugoslavija spet postala tudi po Evropi znana turistična dežela. Tokrat ne zavoljo Jadrana in liberalnega socializma, marveč zaradi nizkih cen.
V našo deželo so tedaj začeli prihajati mladi Evropejci z nahrbtniki in spalnimi vrečami; pa taki s volkswagnovimi "hrošči" ki so s seboj pripeljali čebulo, krompir in toaletni papir. Ampak bili so tujci! In prinesli so konvertibilne denarje.
Domači turisti; Ignacij Samoup-ravec, Fortunat Delegatič in Anastazij Neuvrščenec so začeli v istrskem mestecu spet srečevati več in več Nemk, Italijank in drugih primerkov evropskih turistk.
III: del: Nebesa
Leta Gospodovega 1986 pa ob Jadranu goljufajo! Parkirnino zaračunavajo po 3000 din., kar je približno 15 nemških mark, čeprav je resnična cena parkiranja 300 din. Žrtve so večji del tujci.
Pred dnevi so v istrskem mestecu spet enkrat sedeli Ignacij, Fortunat in Anastazij. K njihovi mizi je prisedel Kurt, (pa ne VValdheim) in jim hitel pojasnjevati, da v to držao že nepride več na dopust.
Tovariši Samoupravec, Delegatič in Neuvrščenec so bili sprva nad takim bogokletjem zaprepaš-čeni, kasneje pa so s Kurtom kar našli skupni jezik. "Poglejte", je vzkipel Kurt: "do predvčerajšnim je avtobus iz Poreča vozil sem v mesto, zdaj so naredili novo postajo zunaj mesta, pol kilometra od tod."
Fortunat Delegatič je nadaljeval kjer je nehal Kurt: "In pri tem so tablo z voznim redom namestili v mestu šele dva dni pred ukinitvijo postaje! Prej pa vso turistično sezono ni bilo javno obešenega voznega reda! Ko pa ukinejo postajo obesijo vozni red, namesto da bi napisali, da tu ni več mogoče pričakovati avtobusov in da je treba iti tja in tja..."
Kurt še nadaljuje: "Sprehajam se zjutraj - malo pred sedmo uro je bilo - po "rivi", gostilna "Istra" je na stežaj odprta, notri ob mizi sedijo štirje natakarji; približujem se vratom, da bi vprašal, če imajo že odprto in če bi lahko že popil kavo. Kar ena od žensk zavpije "zat-
O pokojninskem zavarovanju v Argentini
Priobčujemo nekaj božanje naše družbe.
podatkov o pokojninskem zavarovanju v Argentini za prijatelje upokojence po širnem svetu, da bodo lahko primerjali pokojnino z našo na južni polobli. Večina Slovencev, ki smo prišli po 1. 1947 v Argentino, je upokojena, mnogi pa so se že poslovili od nas in počivajo v argentinski zemlji. Le redki so uživali pokojnino dalj časa in so kot očetje prepustili revne penzije: ■ vdovam.
V Argentini obstojajo tri zavarovanja. Prvo za državne uradnike, drugo za trgovino, industrijo in civilno udejstvovanje, tretje blagajna za avtonomne podjetnike, profesionalce, od 1. 1954 za neodvisne in samostojne uslužbence. Sistem vključuje skoro vso dejavnost, od katere zavisi 86% upokojencev in penzionistov. V slovenski skupnosti prevladujejo vdove s skromnimi penzijami, večina upokojencev pa mora nadaljevati z delom, sicer ne more plačevati občinskih in pokrajinskih davkov in ohranjevati po slovenski navadi svoje domove.
Naslednji podatki pojasnujejo kočljivo vprašanje: Razlike med aktivnimi in pasivnimi uslužbenci je bila 1960.9:1,leta 1980.5:1, dejanska pa je 2.3:1, za avtonomne
I,6:1.	"Indeks" navaja, da od
II.500.000	delovnih plačuje zavarovalnino le 5 miljonov, od teh 2 miljona državnih uslužbencev. Od 9.500.000 ostalih plačuje le 3.200.000 oseb. Blagajne krijejo z dohodki polovico izdatkov. Položaj se ne bo spremenil v bodočih letih zaradi slabega finančnega stanja. Padajoče sorazmerje med zaposlenimi in pasivnimi narašča zaradi majhnih investicij in napoveduje v prihodnosti še večjo obu-
voreno"! Kar okamenel sem tam na vratih.
Ampak jaz nisem prišel k vam, da mi name lajali!
Nikoli več!"
Fortunat pravi, daje sicer sprevodniku na avtobusu lepo rekel, kako, da niso na stari postaji obesili obvestila, da so preselili postajo, pa ga je sprevodnik nadrl, da kaj to njemu pravi, da to ni njegovo delo. In ta isti sprevodnik je potem vzel denar za vozovnico, vozovnice pa mu ni dal...
Ignacij Samoupravec pa pojasnjuje: "Gospodje, naši natakarji sprevodniki, prometniki in drugi turistični delavci so reveži, ki delajo svojih osem ur, potem pa jih nič več ne briga! Oni so plačani za tistih osem ur! Resda nekaj denarja dobijo z goljufijami, plače imajo pa skromne! Dokler bo država držala turizem v svoji posesti, ne pričakujte od turističnih delavcev prijaznosti!
"Ja, ja", poprime spet Kurt: "Turisti smo tu le surovina, le material za njihov zaslužek!
Nikoli več!"
Domači trije turisti so še ugotavljali, kako se obnašajo istrske ob-" čine do lastnikov počitniških parcel iz Slovenije. Nazadnje so vsi štirje ugotovili, daje tujih turistov
pravzaprav vsako leto manj.
"In še tisti, ki pridejo, pridejo zato, da tu živijo ceneje kot doma; pridejo tisti, ki bi sicer ostali doma!" je sklenil razmišljanje Anastazij Neuvrščenec.
"In končno bomo vsi zadovoljni, ker se bomo dokončno rešili tujcev! Na turizem bomo pa lepo pozabili", pravi Ignacij Samoupravec; "nastopil bo končno raj na zemlji; II paradiso!"
Epilog
Država, ki si je omišljala, da je turistična, je svoj turizem pokopala. Pravzaprav ga nikoli ni prav postavila na noge. Vse preveč gostov je razočaranih in se ne vračajo več.
Pa tukalje lahko nehamo! Morali bi začeti od začetka; kakor pri turizmu, tako pri rudarstvu, avtomobilski industriji in drugod. To gospodarstvo mora razpasti, da bo imelo odkod začeti, rasti novo, zasnovano na gospodarskih in ne političnih zakonitostih.
Šele precej za tem bo mogoče pričakovati tudi kulturen, pošten in korekten odnos in korekten odnos do turistov. Je še vedno aktualen tisti pregovor o ljubezni, ki
da gre skozi želodec. TI ■ • °	Hotimir
40. letno slabo gospodarjenje in pretirana zunanja posojila so rezultat sedanjega gospodarskega stanja. Nesloga med strankami to stanje politično še poslabšuje. Prezident dr. Alfonsin je za Božič znova govoril narodu in ga opozoril na nujni patriotizem in slogo. Vse kaže, da bo prezident leta 1986 preorganiziral svojo vlado in jo spopolnil s opozicijo. Šest odstotno napovedano povišico plač za januar ni zadovoljilo sindikatov in delavcev .Vlada ljubosumno brani avstralski načrt in ne bo pristala na večjo povišičo. To bo povzročilo nove stavke in povečalo že prirojeno delovno pasivnost.
Večina argentinskega ljudstva ne pozna številnih zakonov in dekretov različnih vojaških in civilnih vlad. Odvetniki imajo mnogo dela kot pravni svetovalci, za katerega zahtevajo najmanj enomesečno navadno pa trimesečno pokojnino.
Večina upokojencev sprejema najnižjo pokojnino (70% redne plače), drugi navadne, ki ne presegajo mnogo najnižjo. Mnogi zdomci so morali delati . do 70 leta starosti, da so dosegli po zakonu 30 letno plačevalno dobo.
Varnostni organi in vojaštvo so se zaradi številnih obsednih stanj s pravico dvojnega časa posluževali udobnosti za pokoj pred časom. Nova civilna vlada je strožja in ne dela izjem s povišicami med civilisti in vojaki. Zakon predvideva za častnike pokoj s 25 leti službe, za podčastnike 20 let službe. Vlada je zmanjšala proračun za vojsko, upokojila na stotine višjih častnikov, mnogi pa so se sami odrekli službi in iskali zaposlitev drugod. Napoved o moderni or-
ganizaciji vojske in že obstoječe zmanjšanje klicanih vojaških kadrov ima poleg zmanjšanja državnega proračuna tudi drugo lice. Odločni vojni minister ima dovolj skrbi, da pomirja poveljstva in jih opozarja na disciplino, odrekanje in pokorščine civilni oblasti, oz. prezidentu kot vrhovnemu vojaškemu poveljniku. Vojska je tako s starimi plačami vključena v sistem državne štednje - prav tako ko civilno prebivalstvo.
erne
Veliki v Jugoslaviji strežejo malim po življenju -
že dolgo Ena država, en narod, ena kultura
Začetek: "Tečaj slovenščine"
Nekdo od mojega sorodstva; ne vem ali smo vsi naše rodovine še posebej izpostavljeni genocidu ali ga samo bolj opažamo - tisti moj sorodnik je bil pred leti skoraj te-pen, ker je poskušal Bosanca učiti slovenščine. Pa ni bilo to neko prisiljeno učenje, na ulici, pod ges-. lom "slovenščina moj jezik", "Slovenija moja dežela" ali kaj podobnega.
Fantje so hodili v nekakšno poklicno šolo. Nekaj najosovnejših začetkov so se tamkaj učili tudi slovenščine; med njimi je bil krepak mladenič iz Bosne in ko je hotel brati slovensko besedilo, je črko "1" na koncu besede izgovarjal kot "1" in ne kot "u". Omenjeni moj žlahtnik gaje popravljal, takrat pa se fant z Bosne razhudi, da že sam vidi kako piše in da njega ne bo nihče zafrkaval.
Menda je moj sorodnik hotel še nekaj ugovarjati, njegov sošolec, ki se ni "pustil zafrkavati", pa je že vstajal in grozeče rinil vanj. Zato je moj sorodnik utihnil.
Meni seje pa v avgustu 1986 zgodilo tole: "V Ljubljani; v trafiki na železniški postaji kupujem časopis Delo, in ker sem ga hotel kupiti še sosedovim, sem zahteval dva ča-. sopisa; zato rečem: "dve Deli, prosim!", prodajalka pa: "šta?", pono-
vim: "dve Deli, prosim!", ona pa: "Pa ja vas ne razumijem..." Počasi mi je postajalo vsega dovolj in vprašam, če je v tej trafiki treba govoriti srbohrvaško, da lahko sploh kaj kupim. Takrat sem ji oponesel, da me po slovensko ni razumela, je postajala že nekoliko naveličana in vpraša kaj torej hočem. Jaz: "dve Deli, prosim!" Ona tedaj: "a dva Dela hočete?" Jaz še vedno "trmasto": "dve Deli, prosim!" Tedaj pa ona: "pa kako vi govorite! Na slovenskom se kaže "dva Dela", a ne tako, kako vi!" Potem sem jo sicer še enkrat popravil, ona pa doda, daje to sploh ne zanima. Tedaj vprašam, kako lahko tam prodaja, če je ne zanima, kako se kaj reče po slovensko! Končno je obmolčala... To, da smo; res ne vem, če samo iz naše familije; izpostavljeni "lekcijam slovenskega jezika" od priseljencev iz srbohrvaških področij Jugoslavije, že samo po sebi pove marsikaj. Drugo kar je pri tem že kar značilno, pa je, da človek iz druge republike v Sloveniji, ne bo na ulici nikogar ogovoril v slovenščini. In ko tak človek Sloven ca vpraša v srbohrvaščini, mu us trežljivi moj sonarodnjak
lepo odgovarja v njegovem materinem jezi-• ku. Človek, kije v Sloveniji tujec, je opogumljen in prepričan, "da je ves svet njegov".
V naslednji fazi njegovega jezikovnega razvoja pa nas že "uči slovenščine..." (še ni konec) . .
Hotimir
Ludvik Kolman
z družino pozdravlja in vošči vesel Božič in srečno Novo Leto.
Waukegan,JII., USA.
•	over 30 years experience
•	friendly personalized
service
complete range of trust and financial services
branches coast to coast
Call Your Credit Union
JOHN E. KREK SLOVENIAN
(toronto) CREDIT UNION LIMITED
Srbski memorandum: 19 odličnih članov srbske Akademije znanosti in umetnosti so sestavili 70 strani dolgo analizo današnega stanja srbskega naroda v SFRJ. Dokument, ne povsem dokončan, je prišel v javnost. Postavlja dve tezi in sicer krivi Tita in Kardelja, da sta omogočila na škodo Srbije koalicijo Slovenija Hrvatska. Hujša je povsem frontalna in specifična zahteva, da zahtevajo menjavo političnega sistema, odpravi monopola partije, zahteva po svobodnem tisku in da zahtevajo takoj svobodne volitve. Partija to akcijo ne gleda blagohotno. Najprej so poskušali okriviti samo to grupo devetnajstih kar pa je Akademija odločno odklonila, češ, da stojimo pred vsesplošno krizo, ko je zadeva vse države. Hujše je s partijsko organizacijo v Vojvodini, kjer so se znebili "primitivne" grožnje, ki spada v 1945-47, obdobje. Višji funkcionarje povedal, da so prizadeti akademiki v Vojvodini nezaželjeni in oblasti ne morejo jamčiti za njihovo varnost!
THE ORDER OF ONTARIO
Ti, ki so se odlikovali do najvišje stopnje, zaslužijo najvišjo pozornost, ki ga Ontario lahko da.
Ahe Order of Ontario je najvišja čast, ki ga lahko podeli Ontarijska vlada. Bilje vpostavljen, da izrazi najvišjo čast za gotove posebne ljudi, katerih delo je obilno povečalo dobro stanje v Ontario.
Imenovanje za "The Order of Ontario" bo vzel v pretres Posvetovalni svet. Častni predsednik tega sveta je The Honourable Lincoln M. Alexander, Lieutenant Governor za Ontario. Drugi člani tega sveta so:
Chairman
The Honourable William G.C. Howland, Chief Justice of Ontario
Honourable Hugh Edighoffer, Speaker of the Legislative Assembly
Mr. Robert Carman, Secretary of the Cabinet and Clerk of the Executive Council
Če želite imenovati nekoga, za katerega mislite, da ponazarja take dosežke in odličnosti, in katerih doprinos je pomagal družbi v Ontario in drugod, lahko dobite predlagalne forme, če pišete ali telefonirate na:
The Ontario Honours and Avvards Secretariat
Ministry of Intergovernmental Affairs,
5th Hoor, Movvat Block,
900 Bay Street, Toronto
M7A 1C1
(416) 963-0559
Menovanja morajo biti sprejeta do 31. decembra 1986.
©Ontario
božične praznike Zdravjam mpeha polno novo leto vam želi
SLOVENSKA
HRANILNICA IN POSOJILNICA JANEZA E. KREKA
URADNE URE:
V	ponedeljek od 10 podoldne do 4 popol dne
V	torek od 10 dopoldne do 8 zvečer
V	sredo od 10 dopoldne do 4 popoldne
V	četrtek od 10 dopoldne do 8 zvečer
V	petek od 10 dopoldne do 8 zvečer
V	soboto od 10 dopoldne do 1 popoldne
V	NEVV TORONTO
V	torek od 5 popoldne do 8 zvečer
V	četrtek in petek od 1 popoldne do 8 zvečer
V	soboto od <J dopoldne do 12 opoldne.
646 Euctid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746
731 Brown's Line, Toronto Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union

Blagoslovljen Božič in
uspešno Novo leto

VESEL BOŽIČ IN SREČNO LETO
ŽELI IN SE PRIPOROČA
"LE CAFE"
25 Mair St. Tel. 967-5911 .TORONTO
Marta in.Bob
■
Veliko tihega veselja za božiiiie praznike in prave sreče r^Novem letu
želi
MARKO JAMNIK
CREATIVE PRgpUCTlOHS INC.
160 Duncan Mili Rd., Don Mills. Tel.: 445-5947