IZ CELJA IN ZALEDJA Lovska večerja v celjski restavraciji PoHta Zimzeleno barvam lepaki celjske Re- stavracije »Pošta« so minuli teden va- bili stalne in .priložnostne goste k »Prvi lovski večerji«. Na sobotni večer se je pri »Po§ti« zbrale precejšnje število gostov, da oku- sijo, kaj jim je podjetje pripravilo pod tem imenom. Na običajnem pestrem in bogatem jedilnem listu smo na prvem mestu opazli d/ibrane lovske specialite- te: ta je izbral preslaniinjenega zajca, drugi smo, tretji fazana v marengo omaki. Mikale so tudi pcsrečeno izbrane priloge: tirolski cmoki, kroketi in ajdovi žganci. Okusno pr pravljenlm mesnim jedJom so se dobro prilegale tudi sla- ščice iz domače slaščičarne: sm n hrbet, punčeva rolada in .pnleška gibanica. Med .pchvalno knltlko so se gostje pri- jetno pozabavali. Režija prve lovske ve- čerje je torej dobro usipela. Lovska vočerja v restavraciji »Pošta« je utrla pot k užitku posebnih dobrot in kar je še pomembneje — k neprisiljeni družabnosti. Pc takih prireditvah in priznanh kulinaričnih razstavah bo Celje zaslovelo tudi po drugih krajih Slovenije. Z restavrlranim Starim gra- dom in novim letnim kopališčem pa postaja dan za dnem pomembnejše tuj- sko prometno središče. VEČ TAKIH PRIREDITEV Kakor nam poročajo iz Blagovne je tamkajšnje prosvetno društvo v ne- deljo uprizorilo veselo tridejanko »Za- konci stavkajo« v režiji Maksa Ferneta. Gledalci so bili zelo navdušeni, čeprav je bilo precej igralcev prviič na odru. Uprarvičeno pričakujejo, da igra ni bila prva in zadnja, ampak bodo lahko še večkrat gledali kakšno poučno in za- bavno delo. Igralcev je dovolj, vendar ei prosvetni delavci v Blagovni priza- devajo pritegniti jih še več, saj se za- vedajo, da je to najboljša oblika iz- obraževanja in prosvetnega dela pa našem, podeželju, brez katerega si kul- turni in gospodarski dvig vasi ne mo- remo zamisliti. »NAVADEN ČLOVEK« V LJUBECNI V nedeljo bo ijrosvetno društvo »Ka- juh« v Ljubečni prvič uprizorilo Nuši- čevo komedijo »Navaden človek« na odru v novi zadružni dvorani. Doslej je to marljivo prosvetno društvo uprizar- jalo razna dela v zelo skromnih prosto- rih, dostikrat celo .pod kozolci, kar je .seveda zavirajo njihovo ustvarjalnosit. Društvo se zahvaljuje vodstvu kme- ^tijske zadruge, ki jim je omcgoč.la upo- rabo zadružne dvorane, čeprav še ni po- vsem izdelana, ljubitelje odrskih del ,pa vabijo k predstavi. GASILSKO SLAVJE V LJUBECNI Preteklo nedeljo so zborovali gasilca iz Ljube-čne. Najzaslužnejši pionirji, mla- dinci in člani so sprejeli za svcj trud lepe diplome, nekateri pa tudi pohvale. Ko so polagali obračun svojega dela, 60 ugotovili, da so dobro delali. Beli jih le, da svojega doma ne morejo ometati, saj že 7 let stoji v surovem stanju. Na zborovanju so proglasili za častna člana gasJskega društva tov. Ivana Po- kelška in Ano Vengust. C. F. ZAHVALA Ob težki izgubi mojega dragega in dobrega moža SKOCIR ANDREJA se vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu ix)klonili vence in cvetje zahvalju- jemo. Zahvaljujemo se tudi iE>evskemu društvu »Svoboda« Celje, godbi Tcvarne emajlirane p)osode, zlasiti pa tov. loma- žiču za govor in organizaciji Zveze bor- cev z pomcč. Celje, 15. I. 1958. Žalujoča žena, sin, hčerka in ostalo sorodstvo CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir 12—14 (15—18). Čebula 44 do 70 (70—100). Česen 160—200 (160—200). Fižol v. 90 (70—95). Fižol n. 58 (50—70). Solata 64—70 (70—100). Cvetača 40 (—). Splnača 130 (180—200). Radič 100—140 (200—250). Motovileč — (160—200). Re- grat — (250). Zelje gl. 10—14 (16—25). Zelje rib. 40 (30—45). Repa sv. 8 (12—18). Repa rib. (25—35). Pesa 30 (30—40). Oh- rovt 34 (25—35). Peteršilj 40 (70—100). Zelena 40 (80—100). Korenjček 30—50 (20—80). Hren — (150). Koleraba — (25 do 35). Kis — (30—40). Kumare — (60). Por. 40 (80—70). Redkev 16—18 (20—30). Redkvica 100 (—). Sadje suhe — (100). Fige suhe 180—220 (—). Slive suhe 280 (—). Gobe suhe — (1000—1500). Orehi c. 220 (220—240). Orehi 1. 700 (700). Rozine 400 (—). Med v stekl. 100—150 (—). Li- mone 300 (—). Pomaranče 210 (—). Man- deljni 1400 (—). Orašldi 350 (—). Jabol- ka 20—80 (40—100). Grozdje — (100). Mleko — (36). Maslo — (480—520). Sku- ta — (160). Smetana — (240). Sir trdi — (380). Kure — (400—750). Piščanci — (280—350). Zajci — (180—500). Race — (500). Jajce 18 (15—20). Koruza — (45 do 50). Pšenica — (50—55). Oves — (40 do 50). Ječmen — (40—50). Pura — (1000). Rž 38 (—). V času od 11. do IS. januarja 1958 je bilo rojen.h: 28 dečkov in 26 deklic Poročili so se: Marijan Bl'<žič. nameščenec in Barbara Pe- perko. uslužbenka, oba iz Celja. Stanislav Kresnik, |M)Ijski delavce iz Pletovarja ;n Jožefa Ilrapot, posestnim iz Gorice pri Šniartnem. Martin Rotar, poljski delavec iz Celja in Ana D.niec, poljska delavka iz Galicije, Bogomir Ernestl, kolarski pomočnik iz Škofje vasi in Marija I.ešek, poljska delavka iz Sv. Petra pri Jurkloštru. Jožef Veber, delavec in Marta Zni- dar, delavka, oba iz Celja. Umrl"; so: Marica Vengust, otrok iz Proseniškega, stara 2 leti. Ladislava Koželj, gospodinja iz Celja, stara 51 let. Ivan Mlakar, inval dski upokojenec iz Celja, star let. Alojz j Dolar, soc. pod- piraiicc .z l.-ndeka, star 5« let. Alojzija Tratin- ski so€. Itd irankn '.t Prišlina, stara 79 let. M lovan I?unč;.n, otrok ;z Sp. Trnovelj, star 7 dni. Novice iz Vojnika SKRB ZA KMETIJSTVO V VOJNISKI OBČINI V vojnlški občini je glavna gospodar- ska panoga kmet.jstvo in zato se tudi vse investicije vložene v kmetijsko pro- izvodnjo. Za razširitev hmeljsk.h nasa- dov je doslej občinski odbor vložil že 15 milijonov dinarjev. Letos pa bo ob- č.na skušala izboljšati tudi živ.norejo in sadjarstvo. V ta namen pripravlja ob- čina petletni plan razvoja kmetijstva. Trenutno prl,pravljajo ustanovitev sad- jarskih in vinogradn.ških skupnosti. Do- končno bedo uredili tudi živinsko ose- menjevalno službo ter izsušili 20 ha močvirnatih tal na Ivenškem p)olju. Vse te akcije bodo vodile kmetijske zadruge, kar bo še bolj utrdilo povezavo med zadruge in njenim članstvom. VEC SKRBI ZA DELOVNEGA ČLOVEKA S področja vojniške občine je veliko število ljudi zaposleno v celjskih indu- strijskih podjetjih. Vsak dan odnaja na delo tudi iz najbolj oddaljenih področij preko 400 delavcev, ki opravijo ob vsa- kem vremenu 6 do 20 km dolgo pot. Ta pot je iposebno naporna v deževnem jesenskem in mrzlem zimskem času. Zato ni čudne, če se ravno v tem ob- dobju pojavljajo množična revmatična obo.enja m obolenja d.hal. Pomanjklji- va je tudi prehrana delavcev, saj več.na izmed nj.h vzame s seboj le malico, kos kruha in jaibolinik. Razen tega odhaja- jo mnogi delavci že ob 4. ura zjutraj od doma in se vračajo v pozn.h popoldan- s'kih urah domov. Zaradi tega je zdrav- stvena služba ugotovila višek odstotek obolenj na prebavilih. Vsi ti vzroki pa nujno vpl.vajo tudi na manjšo storil- nost, saj delavci posebno iz oddaljenih krajev prihajajo na dele več ali manj že utrujeni. Svet za zdravstvo pri vojniški občini se že dalj časa ukvarja s tem vpraša- njem ter pripravlja anketo, na podlagi katere bo predlagal celjskim .podjetjem, da tem delavcem v mejah možnosti iz- .boljšajo delovne pogcje in jim preskrbe tople obroke hrane. Prevoz delavcev, ki se vozijo s kolesi ali pa hodijo peš, bi bilo mogoče urediti na ta način, da bi več podjetij preskrbelo avtobus z zni- žano voznlno, ki bi prevažal delavce na delo in domov. Naša socialistična načela poudarjajo skrb za delovnega človeka in bi bilo prav, da bi merodajni v celjskih pod- jetjih to stanje izboljšali, saj bi se z dobro voljo in v okviru možnosti prav gctovo dalo še marsikaj urediti. S. K. TUDI V VOJNISKI OBČINI MALI- NE IN ČRNI RIBEZ V vojniški občini so pričeli z načrt- nim pregledom zemljišč ter je v ta na- men bila ustanovljena posebna komi- sija, ki bo izvedla lokacije bcdočih hmeljskih nasadov, v hribovitih področ- jih pa bo določila primerna zemljišča za gojenje mal.n in črnega nbeza. NA KRISTANVRHU NE SPIJO Na majhnem hribčku nekoliko od- daljenem od glavne ceste Mestinje—Pri- stava, sredi sončnih vinogradov in sa- dovnjakov, leži majhna vasica Kristan- vrh. V tej vasici uspešno deluje kmetij- ska nadaljevalna šola, ki je ed.na v šmarski občini. Učenci te šole so naro poslali pismo naslednje vseb.ne: »Vsako lete, ko pr.de zima, se ne stis- nemo za peč, temveč hodimo v kmetij- sko nadaljevalno šolo. Šolo radi obisku- jemo, saj vemo, da bode tu iz nas sko- vali vzorne gospodarje in gospodjuje. Okrog 40 nas redno obiskuje predava- nja. Predavatelji pa se trudijo, da bi nam podali čimveč snovi, mi pa pndnc sledimo predavanjem. Učimo se tudi kuhanja in šivanja. Pozno v noč, ko že drugod spijo, še mi štejemo vbode ali pišemo razne recepte. Dobro se zavedamo, da moramo v zim- skem času izi«>r.lstiti vsako m.nutc, kaj- ti vse, kar se bomo naučili, bo v našo korist. Spomladi bomo pridobljeno zna- nje prenesli v življenje, v kuh.nje, vrto- ve, njiVe, sadovnjake in vinograde. Ra- zen tega smo vsi vključeni v prosvet- nem društvu ter se trudimo, da bi kul- turno prosvetno delo napravili čim pe- strejše. Tako hočemo postati vzorni go- spodarji in gosipod.n>.« Zares lep primer mladine v tej mali vasici in bi ga bilo vredno posnemati tu- di drugod. VELIK USPEH LASKIH RIBIČEV Pred dnevi so zbcrovali člani ribiške družine v Laškem. Veliko delo, ki so ga lansko leto opravili, je obnovitev ribni- ka, saj se morali začeti iz nič. Največ so napravili s prostoveljnim delom, saj so napravili 1200 udarniških ur. Ko so si zagotovili še nekaj denarja, jim je prišel na pomoč tudi buldožer in izkop za rib- nik je bil kmalu gotov. Ta dela bi jih stala okoli 800 tiscč dinarjev, v lastni režiji pa so dali za njih le 250 tisoč di- narjev. Sedaj bodo uredili še park, za- sadili nasade in razkužili ter pognojili zemljišče. To ibodo napravili že letos spomladi. V ribnik bode vložili 400 kra- povih mladic in 200 postrvi, amerikank. To je vsekakor vel^k usipeh laških r.bi- čev, Laščanom pa v korist, saj bodo od- slej lahko sladkovodne ribe tudi naba- vili. S. V. Po Zgornji Savinjski dolini KRAJEVNI ODBORI SO SE DOBRO UVELJAVILI Na območju mozrske občine je 13 krajevnih odborov. Ker je dosedanjim potekla mandatna doba, velijo te dni na zborih volivcev nove krajevne odbore. Stari krajevni odbori polagajo volivcem na zborih obračun c svojem dosedanjem delu. Po svoji funkciji In vlogi, ki jo imajo, predstavljajo krajevni odbori važen člen v našem komunalnem sistemu. To so po- trdili tudi s svojim dve in polletnim de- lom. V tej dobi so uspešno opravili vrsto nalog, ki jih obč nski odbor zaradi ob- sežnosti terena ne bi zmogel sam. Kra- jevni odbori so svoje delo usmerili pred- vsem na razne komunalne probleme. Tudi nalog s področja zdravstva, šol- stva, .prosvete in socialnega varstva niso zanemarjali. Delavnejši so bili krajevni odbori v večjih krajih, kar je razumlji- vo, saj je tam tudi ve-3 nalcg, s katerima so se morali spoprijeti. Občina Mozirje je krajevne od.bore tu- di finančno podprla. V zadnjih dveh le- tih so dobili blizu 6 mili.^'onov d narjev, in sicer največ za popravile občinskih cest. Sredstva so pametno porabili. Ne- kateri krajevni odbori so znali celo pri- tegniti volivce k sodelovanju pri javnih delih, zato je bil pri njih tudi uspeh večji. Kljub pomoči občine pa je še ve- dno bilo premalo sredstev za vse potre- be, ki so na terenu. To narekuje, da bo morala v bodoče občina prepustiti kra- jevnim odborom še več denarja kot do- slej. Prav je tudi, če povemo, da je bilo pri delu krajevnih odborov tudi nekaj slabosti in pomanjkljivosti. Zlasti se ne morejo pohvaliti, da so se dovolj zani- mali za delo šolskih odborov, potrošni- ških svetov in manjšh obrtnih teh kcn- munalnih obratov. Premalo pozornosti so posvečali tudi zborom volivcev. Stiki med občinskimi odborn ki pa bi morali biti boljši. Ponekod ni bilo tudi dovolj dovolj sodelovanja s političnimi organi- zacijami in kmetijskimi zadrugami. Krajevni odbori niso izvrševali nalog najboljše tudi zato, ker njihov sesitav ni bil vedno najboljši. Od vseh 81 čla- nov krajevnih odborov sta bili le dve ženi in 5 mladincev in mladink. Pri vo- litvah bodo to stanje popravili s pomoč- jo organizacije SZDL. R. Z. V MOZIRJU GOSPODINJSKI TECAJ Tudi letos so žene zadružnice in čla- nice aktiva mladih zadružn kov pri KZ Mozirje organizirale gosipodinjski tečaj. Tečaj obiskuje 18 deklet in be trajal mesec dni. Tečaj vzdržuje kmetijska za- druga, R. Z. SKRB ZA REVIZIJO VOLILNIH IMENIKOV V mozirski občani so poleg političnih in tehničnih priprav za skupščinske vo- litve posvetili posebne skrb tudi revi- ziji volilnih imenikov. Tako ne bo več nepravilnosti, ki so se dogajale pri zad- njih volitvah. Vse volilne imenike bodo do konca tega meseca temeljito pre- gledali in jih nato na novo prepisali. Da bo revizija res uspešna, pomagajo pri tem tudi člani krajevnih odborov in drugih organizacij, ki dobro poznajo ljudi. R. Z. V LJUBNEM OB SAVINJI PRIDNO DELAJO Aktiv mladih zadružnikov v Ljubnem ob Savinji je v 2:imskem času poskrbel za izobraževanje svojih članov. Poleg kmetijsko gospodarskega tečaja je pred dnevi začel šiviljske krojni tečaj. Tečaj obiskuje 25 kmečkih deklet. Zanimanje za tečaj je veliko, vendar zaradi pre- tesnih prostorov niso mogli sprejeti več tečajnic. Stroške za tečaj je prevzela kmetijska zadruga, nekaj pa bodo pri- spevala tudi dekleta. -ko CELJSKA SODNA KRONIKA Štiri sirote zaradi maščevanja Te dnd se je pred petčlanskim senatom Okrož- nega sodišča v Celju zagovarjal tesar Andrija Branilovič, nazadnje zaposlen pri Gradbenem j>odjetju >Savinjgrad<, za uboj delavca Ivana Tanjška. Sodišče ga je spoznalo za krivega i'n ga za uboj obsodilo na 8 let strogega zapora. VINO, PREPIR, PRETEP — UBOJ! 28. novembra lani so v Zovneku proslavljali državni praznik. Kot je to običaj — zakaj je tako nam nihče ni znal pojasniti — so tudi tokrat delavci dobili poleg večerje tudi vino. Tokrat celo liter in pol na osebo. Ce upošte- vamo, da ženske ne pirejo mnogo, je na vsa- kega moškega člana kolektiva prišlo preko 3 litre vina. Da so se oprli je jasno. l'a še nekaj je bilo jasno; da bo prišlo do prepira in oretepa. In so se tudi pretepali zares. Dobra volja se je sprevrgla v prepir in pretep. Tanj- Sek je b'l močnejši in je zlasal Braniloviča. Ta mu tega ni odpustil. Sklenil je, da se mu bo maščeval. MAŠČEVANJE JE MOČNEJŠE OD RAZUMA Prepir in pretep se je polagoma polegel. Raj:- Sli so se. Misel po maščevanju pa se je Bra- iiiloviiča držala še nanrej. Odšel je v svojo sobo po tesarsko sekiro in z njo šel za Tanjškoni. Priplazil se mu je za hrbet iii ga s vso silo udaril s sekiro po glavi. Čeprav je pozneje trdil, da ga ni hotol ubvti, tega ni mo^el do- kazati. Ce nekdo koga s vso silo udari s se- k'ro po glavi se mora zavedata, da ni mnogo verjetnosti, da bo ostal živ. Tanjšek je podlegel poškodbam, morilec pa so je hladinokrvno od- pravil v svojo sobo in zaspal, kot da se ni ničesar zgodilo. V resnioi pa se je, le da da se tega ni zavedal. OSTALE SO STIRl SIROTE lJb'l je Ivana Tanjška, očeta štirih nedolet- nih otrok. Skrb zanje je prevzela mati, ki pa se je po uboju znašla v zelo težkem položaju. .Mijuo tega, da je ostala brez moža m otroci i)rez ofreta, se je znašla v obupnih gmotnih razmerah. Brez premoženja, brez zaposlitve in brez prihrankov. Dve in štiriletni otroci pa ne morejo razumetj, da kruha ni samo zato, ker očeta ni več. Ko so za to na občini zvedeli, ji je socialno skrlxstvo takoj pomagalo. Vendar nesreča zaradi tega ni n'č manjša. PRIMERNA RAZEN To je sodišče upoštevalo kot najtežjo obte- žilno okolnost in mu pri.sodilo primerno kazen. Preklicali so mu tudi pogojno kazen, na katero ga je obsod'lo Okrožno sodišče v Varaždinu — tudi za pretep — ter mu prisodili enotno kazen 8 let in 6 mesecev strogega zapora. POTEPUSTVO — IDEALNA POT V ZAPOR Ta teden se je pred Okrožaim sodiščem v Ce- lju zagovarjal tudi ključavničar Franc Pečarič. Značilno za njegovo življenje je dejstvo, da ni imel stalne zanoslitve niti stalnega biva- lišča. Ponujeno službo je zavrnil, češ da ne od- govarja njegovi kvali.f'kuciji, za katero pa ni imel potrebnih listin. Namesto poštenega dela se je lotil potepuštva in je priložnostno po- pravljal po hišah ure. »Pril-ka stori zločinca«, je star pregovor in ga je Pečarič lepo potrdil. Na svojih »potovanjih« se mu je ponudila mar- sikatera pril'ka. da kak tisočak ali kako uro in podobno odnese s seboj. Prilikam se ni uprl in tako je »vandral« iz zapora v zapor. Tudi v Šmarju je popravljal ure '"n mimogrede od- ncisel lastniku 18 tisoč dinarjev. Tiralica ga je našla v zaporu, kjer je bil zaradi drugega kaz- nivega dejanja. Sodišče je tokat še zadnjič upoštevalo nje- govo skesano obljubo, da se bo lotil poštenega dela ter da.se ne bo več usedel na zatožno klop. Dali so mu še zadnjo možnost in ga so- razmerno milo obsodili — 6 mesecev strogega zapora. Ta pr'mer dokazuje še eno slabost naših ljudi. Namreč to, da preveč zaupajo raznim »vandrov- cini«, ki hodijo ro hišah in ponujajo svoje usluge in razno blago. Podobnih primerov, ko s< jim ta lahkovernost maščuje, je na sodaščii piecej. »Zaninrvo pa je, da jih podobni primeri no izučijo. Morda tudd zato, ker se o takih piimerih ne zve mnogo, pa tudi zato, ker ljudje često le preradi nasi.dajo sladkim besedam. Kolesar je na cesti pcdrl Ivana Can- karja iz Trnovelj. Cankar je dobil težjo poškodbo na nogi. Zdravi se v celjski bolnišnici. V Kostrivnici pri Podplatu je v pre- tepu nekdo z nožem suni v iirbet Vinka Plavčaka iz Kostrivnice. Vencelu Ferantu je pri delu v Cin- karni zdrobilo prst na levi roki. Pri padcu sta si zlomila nogo Ivana Poto;n.k iz Prešernove ulice in Franc Zlavs iz Loč v Rožni dolini. Jurija Paja iz Zagrada so našli ob cesti nezavestnega s poškodbo na glavi. Paj je kmalu po prevozu v bolnišnico .podlegel pcškodbi. POPRAVEK Po infcrmacij;, ki smo jo prejeli glede na članek »Kam naj se obrnemo za dosego svojih pravic«, objavljen 15. XII. 195", ta članek do- polnjujemo v toliko, da je v predmetni stvari glavne vprašanje izvršitev dveh odločb stano- vanjske uprave in da je za reševanje konkret- nega problema pristojna ta uprava. Uredniitvo Iz konJišRe občine SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA NA PRVEM MESTU Na prvem zasedanju novega plenuma občinskega sindikalnega sveta v Sloven- skih Konjicah so sprejeli program dela, ki nakazuje naloge sindikalnih organi- zacij v letošnjem letu. Veliko pozornost bodo posvetili vzgoji članstva in v ta namen med ostalim seznanili člansitvo z vsebino in pomenom zakonov, ki jih je sprejela zvezna ljudska skupščina. Da bo delo sind.kalnih organizacij lažje in smotrnejše, se bodo povezali z osta- limi političnimi organizacijami in z ob- činskim zborom proizvajalcev. Posebne pozornost pa bodo sind.kalne organ za- cije posvetile delovnemu človeku, kar naj bi prišlo do izraza predvsem v s:krbi za čim boljše delovne in življenjske po- goje, v prizadevanju za ureditev druž- bene prehrane in p)odobno. L. V. KUHARSKI TECAJ V SLOVENSKIH KONJICAH Za dekleta v Konjicah je bil letošnjo zimo organiziran kuharski tečaj. Odziv za tečaj je b.l precejšen in udeležba za- dovoljiva, Tečaj namreč obiskujejo de- kleta redno vsak dan .popoldne, ena skupina pa celo v večernih urah. VESELI VECER V KONJICAH Pred kratkim so mladi Celjani pri- pravili Konjlčanom prav prijeten večer. Konjičanom so pokazali mnogo zan.mi- vega in zaibavnega in obiskovalcem ni bilo žal, da so si ogledali tako dobro pripravljeno zabavno prireditev. L. V. IZVOZ TOVARNE KOVANEGA ORODJA V ZRECAH Tovarna kovanega orodja v Zrečah je v zadnjih mesecih prejela precejš- nja naročila za izdelavo različnega orod- ja, ki bo šlo večinoma za dzvcz. V ne- h ariisk h in afriških deželah je veliko povpraševanje za sekirami, mo- t.is-fciiiu .n uragm kovanim orodjem, ki ga izdeluje zreška tovarna. Ker so tudi ostali pogoji dokaj ugodni, je tovarna naročila sprejela. I L. V. MLADINA V ŠOŠTANJSKI OBČINI je pred dnevi na letni konferenci, ki ji je prisostvoval tudi predsednik občinske- ga odbora tov. Stane Ravljen, kritično pregledala delo v vseh 26 aktivih. Med najboljšimi je aktiv v Termoelektrarni Velenje, kjer so organizirani vsi mla- dinci. Dobro delata še aktiv mladine v Smartnem ob Paki ter aktiv na osem- letki v Velenju. Svoje delo je izboljšal tudi aktiv mladine v velenjskem rud- niku, kjer so vključili v organizacijo nad 200 mladincev. NAJBOLJŠE TRGOVINE NAGRAJENE Pred dnevi je bila v Žalcu prva seja sveta za blagovni promet pri Občin- skem ljudskem odboru Žalec. Največ so govorili o rezultatih tekmovanja med trgovskimi podjetji, ki ga je raz- pšala okrajna Trgovinska zbornica v Celju. Podjetja so tekmovala v vljud- nosti, postrežbi, opremi lokalov itd. Posebna ocenjevalna komisija je dobro opravila svoje delo. Svet je sklenil, da se v obliki plaket nagrade dve speciali- zirani in tri splošne trgov ne, in to- Sa- vinjski magazin Žalec poslovalnica I, Savinjski magazin Žalec poslovalnica III, trgovini kmetijskih zadrug Šem- peter in Polzela in Rudarski magazin Zabukovca. Po letnem poročilu tržne inšpekcije se lahko ugotovi, da je v nekaterih trgovinah in gostilnah več pomanjklji- vosti, ki bi se lahlio ureciiie z vest- nejšim delom in boljšo ureditvijo in razmestitvijo blaga. Svet meni, da je za uspešnejšo kontrolo potreben še en inšpektor. Svet je razpravljal tudi o prošnji trgovskih podjetij Petrol in Avtomoxor iz Celja, da odpro svojo poslovalnico v prostorih Agroservisa v Šempetru. Svet je prošnjo ugodno rešil, zahteva le, da Avtomotor zgradi svoje skla- diščne prostore. Po predlogu sveta bo žalska občina v kratkem ustanovila v gostišču Rupret Antona pri kolodvoru gostišče družbe- nega sektorja. PRASICJEREJCI POZOR! Ce zaklanih prašičev ne boste odirali, bo to škodilo Vašemu žepu. Zato pra- šiče oderite in odnesite kožo zbiralnici KOTEKSA, ki Vam bo plačal lepe denarce