Naš stik Revija slovenskega elektrogospodarstva ŠTEVILKA 5/2016 www.nas-stik.si V Krškem Gradbena dela Podatki Pogovor: 20 46 50 začetek rednega v polnem so vse Pozornost je treba remonta teku pomembnejši usmeriti v razvoj Energetska strategija Priprava Energetskega koncepta Slovenije poteka drugače, kot je potekalo nastajanje strateških dokumentov doslej. STR. 28 Uvodnik Kazalo Revija slovenskega elektrogospodarstva Iz energetskih okolij Nova daljnovodnapovezava Železniki–Bohinj tudi uradno odprta Besedilo in foto: Miro Jakomin Podjetje Elektro Gorenjska je septembra slav­nostno predalo svojemu namenu 110 in 20 kV dalj­novodno povezavo med Železniki in Bohinjem. Gre za največjo in najzahtevnejšo investicijo v zgodovini Elektra Gorenjska. Ob tej priložnosti so na Soriški planini posadili vsak svoj macesen Danijel Levičar, generalni direktor Direktorata za energijo, mag. Bojan Luskovec, predsednik upra­ve Elektra Gorenjska, mag. Anton Luznar, župan Železnikov, in Klemen Langus, predstavnik Obči­ne Bohinj. Omenjena investicija, ki je vredna 13,5 milijona evrov, pomeni sklenitev gorenjske ener­getske zanke. Po dvajsetih letih je to prvi tovrsten projekt Elektra Gorenjska, pri katerem je podjetje vložilo največ lastnega truda tako na področju vo­denja projekta kot na področju projektiranja 110 kV elektroenergetskih objektov in odnosa z lokalnimi skupnostmi pri izjemno zahtevnem umeščanju objekta v prostor. Pri gradnji te povezave je bila prvič v Sloveniji tudi sistematično uporabljena me­toda temeljenja z mikropiloti. S to investicijo so v Elektru Gorenjska poskrbeli, da bo omenjeno območje Gorenjske ne glede na vremenske vplive zanesljivo, kakovostno, trajno in stabilno oskrbovano z električno energijo. Prav tako bo dvostransko napajanje obeh dolin omogočilo na­daljnji gospodarski in turistični razvoj Selške in Bo­hinjske doline. Zagotovljena neprekinjena oskrba z električno energijo je ključna za nemoteno in dobro poslovanje gospodarskih družb, zato je ta investicija izjemnega razvojnega in strateškega pomena. 19 km znaša dolžina nove daljnovodne povezave med Bohinjem in Železniki; 115 stojnih stebrov je na celotni trasi; 1427 m znaša skupna dolžina priključnih kablovodov; 13,5 milijonov € znaša vrednost celotne investicije. Ob Evropskem tednu mobilnosti nova električna polnilnica Besedilo: Polona Bahun Foto: Arhiv Elektra Ljubljana Novo in hkrati prvo od 25 načrtovanih no­vih električnih polnilnic v Ljubljani, ki jih bo v prestolnici postavila družba Elektro Ljubljana, in stoji na Vodnikovem trgu, sta svojemu namenu uradno predala ljubljanski župan Zoran Janković in predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. Gre za prvo izmed javnih polnilnic v sklopu projekta Storitev polnjenja električnih vozil na javnih Slavnostno odprtje RTP Žalec Besedilo: Maja Ivančič V družbi Elektro Celje so 9. septembra slavnostno odprli novozgrajeno razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV RTP Žalec. Investicija, katere vrednost je ne­kaj več kot 5 milijonov evrov, je izjemnega pomena za nadaljnji gospodarski razvoj sa­vinjske regije. Trenutno se iz objekta z ele­ktrično energijo oskrbuje celotna poslovna cona Arnovski gozd, kompleks Juteks in Novem Car Interior, izvedena sta nova ka­blovoda do mesta Žalec in napajalni vodi proti Celju. Nova RTP Žalec bo med drugim polnilnih postajah v Mestni občini Ljubljana. V prvi fazi tega projekta je bilo septembra v Ljubljani tako na voljo 16 novih polnilnic, po­leg obstoječih devetih in treh v parkirni hiši Kongresni trg. Projekt je nastal v sodelovanju z Ljubljan­skim urbanističnim zavodom, ki je za ob­močje mesta Ljubljana pripravil večletno omogočala hitrejši in enostavnejši prehod samega mesta Celje na višji napetostni nivo. Okolico Celja bodo v času preureditve stika­lišča v samem mestu Celje prevezali na RTP Žalec, kar bo omogočalo manjše izgube pri distribuciji električne energije in zagotavlja­nje boljše oskrbe z električno energijo. Nov objekt je slavnostno predal namenu predse­dnik Vlade RS dr. Miro Cerar. »V Elektru Celje si prizadevamo, da bi pos­tali vodilno podjetje s tehnološko napre­dnim elektroenergetskim omrežjem, s či­mer bomo v družbi prepoznani kot nosilci dviga kakovosti življenja z odgovornostjo do okolja in zaposlenih. S tem namenom smo zgradili tudi razdelilno transformatorsko postajo Žalec, s katero bomo skrbeli za za­nesljivo, kakovostno, stroškovno učinkovi­to in okolju prijazno oskrbo odjemalcev z električno energijo. Gre za vgradnjo 110 kV zasnovo postavitve lokacij javnih polnilnic. Družba Elektro Ljubljana je nato skladno z evropskimi smernicami in ob upoštevanju varovanja kulturne dediščine za napajanje skrbno izbrala najprimernejše lokacije. V projektu, ki je nastajal postopoma, je kot dobavitelj zelene energije sodelovala tudi družba Elektro energija kot dobavitelj Zele­ne energije. opreme v zaprti GIS izvedbi, s tehnologijo okolju prijaznega SF6 plina,« je ob tem po­vedal predsednik uprave Elektra Celje mag. Boris Kupec. V objektu se prepletajo funkcionalnost in tehnološka naprednost. GIS izvedba ima v primerjavi s klasičnimi prostozračnimi postroji številne prednosti, saj takšna po­staja zavzema bistveno manjši prostor, je neobčutljiva na vplive iz okolja, vzdrževanje je nezahtevno, majhna je verjetnost napak in okvar in hkrati zagotovljena visoka sto­pnja varnosti za osebje. Kompaktna zgrad­ba, majhna teža, dolga življenjska doba ter minimalni obratovalni stroški prispevajo k dobri ekonomičnosti postrojev GIS. Zara­di izredno nizkih vrednosti hrupa in emisij elektromagnetnih polj pa so taki objekti še posebej primerni za vgradnjo v gosto nase­ljenih območjih in mestnih središčih. Iz energetskih okolij Distribucijska podjetja del dobička minulega leta razdelila med delničarje Besedilo: Polona Bahun Delničarji vseh petih distribucijskih podjetij so se letos na rednih letnih skupščinah sestali v avgustu. Dnevni redi vseh skupščin so bili podobni, saj so bile v ospredju nasled­nje teme: seznanjanje in potrjevanja revidiranih poslovnih poročil za leto 2015, podeljevanje razrešnic upravi in nad­zornim svetom ter razporejanje dobička. V vseh družbah so upravi in nadzornim svetom podelili razrešnico za op­ravljeno delo v minulem letu. BRUTO DISTRIBUCIJSKO PODJETJE BILANČNI DOBIČEK (V MIO) DIVIDENDA NA DELNICO (V EUR) Elektro Maribor 5,4 0,16 Elektro Ljubljana 6,5 0,16 Elektro Celje 3,2 0,13 Elektro Primorska 5.8 0,16 Elektro Gorenjska 2,8 0,16 V teku obnova 110 kV stikališča Slovenska Bistrica Besedilo: Polona Bahun Gre za soinvesticijo Elesa in Elektra Maribor, pri čemer bo ELES za svoj del odštel 9,8 milijona evrov, Elektro Maribor pa 700 tisoč evrov. Tako bo ELES financiral prenovo 110 kV dela stikališča, Elektro Maribor pa njihovih transfor­matorskih polj. Obnova stikališča, ki jo vodi družba ELES s svojim strokovnim kadrom, je potrebna zaradi zastarele in dotrajane opreme. Hkrati bodo stikališče, ki se danes nahaja v gosto poseljenem območju, odmaknili od naselij. Kot je pojasnil vodja projekta v Elesu Martin Hostnik, je idejni projekt pokazal, da je finančno upravičeno obnovo izvesti v izvedbi GIS. Z deli naj bi pohiteli, saj bi radi stavbo do konca leta dokončali do faze, ki bo omogočala začetek nameščanja opreme. Po načrtih naj bi sicer obnovo v celoti končali do konca leta 2018. Reka Sava spet v starem toku Besedilo in foto: Vladimir Habjan Konec avgusta je bilo na gradbišču hidroelektrarne Brežice še posebej aktivno in zanimivo. Uspešno so namreč izvedli preusmeritev reke Save nazaj čez odtočni kanal in prelivna polja elektrarne, kar pomeni, da teče Sava nazaj po stari strugi. Projekt je trajal vse poletje. V dveh letih in pol so zgradili jez elektrarne, čez katerega so spravili vodo, odtočni kanal pa je ves čas gradnje prepuščal vodo ob gradbeni jami. Na jezovni zgradbi so bila glavna gradbena dela končana do te mere, da so lahko izvedli preu­smeritev: odstranili so gorvodne in dolvodne nasipe gradbene jame, za­sipali so odtočni kanal na gorvodni strani in s tem preusmerili vodo čez prelivna polja, izvajajo pa še poglobitve na dolvodni strani. »Zaradi izredno ugodnih hidroloških pogojev in doslednega spremljanja projekta je potekala preusmeritev Save v staro strugo brez težav. V nada­ljevanju nas čaka še finalizacija gradbenih del pri zunanji ureditvi objekta ter še različna obrtniška dela na samem objektu. Intenzivno tečejo tudi dela na vgradnji turbinske in generatorske opreme, hidromehanska opre­ma je že vgrajena. Montaža turbinske opreme je končana na turbini 1, kjer se montira generatorska oprema, v grobem je končana tudi turbinska oprema na drugem agregatu. Dela tečejo skladno s terminskimi plani, na montaži opreme smo celo mesec pred planom. V začetku novembra bo predvidoma tudi infrastrukturni del - bazen dokončan do te mere, da bi lahko začeli s polnitvijo. Konec tega leta oziroma v začetku prihodnjega bo prvo vrtenje na vodni natok, oziroma sinhronizacija agregata. Priča­kujemo da bomo - glede na to, da smo z montažo pred rokom - hkrati vrteli dva agregata, odvisno od vode in dokončanja del na bazenu,« je po­vedal vodja gradbišča Andrej Unetič iz HSE Invest. Končana obnova agregata 2 MHE Melje Besedilo: mag. Aleš Kirbiš – Foto: arhiv DEM V času gradnje HE Zlatoličje med letoma 1964 in 1969 je bil v tamkajšnji industrijski coni zgrajen tudi jez Melje. Jez s svojimi šestimi pretočnimi polji služi kot vstopna pregrada za kanal HE Zlatoličje. Jezovna zgradba ima šest pretočnih polj širine 17 m, opremljenih s segmentnimi zapornicami in vrhnjimi zaklopkami. Prepustna spo­sobnost jezu je 4200 m3/s. V skladu s podanimi vodnogospodarskimi pogoji v času gradnje so bile Dravske elek­trarne dolžne v staro strugo reke Drave spuščati ekološko sprejemljivi pretok, ki je v zimskem času znašal 5 m3/s, v poletnem pa 10 m3/s. Z namenom izkoriščanja biolo­škega minimuma, ki se je spuščal v staro strugo reke Drave, je bila leta 1988 na levi strani jezovne zgradbe dograjena mala hidroelektrarna (MHE) nazivne moči 1180 kVA. MHE je obratovala vse do leta 2007, ko se je začela obnova HE Zlatoličje, jezu Melje in gradnja nove MHE Melje na desni strani jezu. Slednja je bila izvedena zara­di spremenjenih vodnogospodarskih pogojev, ki so narekovali novi ekološko spre­jemljivi pretok, in sicer 10 m3/s v zimskem času in 20 m3/s v poletnem. Z gradnjo nove MHE na jezu Melje je bilo sprva predvideno, da se stara MHE Me­lje ukine, vendar je vodstvo projekta v fazi prenove sprejelo odločitev, da se stara MHE Melje, predvsem zaradi potrebe obratovanja ob viških vode in remontih na novo zgrajene MHE, ohrani. Tako je bil ob izvedbi prenove HE Zlatoličje, jezu Melje in gradnje nove MHE Melje ohranjen tudi stari agregat MHE Melje, ki je dobil naziv agregat 2 in je bil v novo spremenjeno enopolno shemo jezu Melje vključen že leta 2010 ter je v skladu s potrebami obratoval vse do konca septembra 2015. Že konec leta 2014 je bila sprejeta odločitev, da se za namen nemotenega obrato­vanja agregata 2 izvede celovita prenova sekundarne opreme. Obnova agregata 2, ki je zajemala elektro, strojna in gradbena dela, se je predvsem zaradi zamudnih postopkov naročanja potrebne opreme intenzivneje lahko začela šele v začetku le­tošnjega leta in bila konec avgusta tudi uspešno končana. Trenutno so dela v fazi zagonskih in funkcionalnih preizkusov in se bližajo koncu. Ob tem gre poudariti, da so večino del, tako pri pripravi projekta kot na elektro in strojnem področju, izvedli zaposleni iz Dravskih elektrarn sami. Z zaključkom ob­nove agregata 2 MHE Melje bo tako zagotovljeno zanesljivo delovanje sekundar­ne opreme za nadaljnjih 25 let, torej do izteka življenjske dobe primarne opreme, zmanjšali pa se bodo tudi stroški izpada proizvodnje agregata 1 v času remontov in revizij, kakor tudi stroški vzdrževanja samega agregata. Na obisku gospodarski minister Zdravko Počivalšek Besedilo: Miro Jakomin – Foto: arhiv TEB V začetku septembra je minister za gospodar­ski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek s sodelavci in predstavniki izvajalskih orga­nizacij obiskal TE Brestanica. Predstavniki elektrarne so skupaj z generalnim direktorjem Gen energije Martinom Novšakom ministru podrobneje predstavili vlogo TE Brestanica v elektroenergetskem sistemu, projekt zame­njave plinskih blokov PB 1–3, v sklopu katere­ga bo zgrajen šesti plinski agregat, in projekt obnove ter posodobitve skladišča goriv. Ure­sničevanje projekta izgradnje novega agrega­ta se je začelo v začetku tega leta s podpisom ključnih pogodb in začetkom gradnje, zaklju­ček investicije pa je predviden v letu 2018. Cilj projekta je izgradnja ekonomsko, tehnično in okoljsko sprejemljive proizvodne enote in s tem postopna zamenjava obstoječih plinskih blokov PB 1–3 iz leta 1974. Na obisku so se dotaknili tudi teme državne kritične infrastrukture za sektor energetike in vloge TE Brestanica kot objekta kritične in­frastrukture za ponovno vzpostavitev omrežja v primeru razpada elektroenergetskega siste­ma. Po predstavitvi je sledil še ogled objektov elektrarne, s poudarkom na skladišču goriv in gradbišču novega plinskega agregata. Iz energetskih okolij MHE Goričane bo obnovljena ob koncu leta Besedilo in foto: Miro Jakomin Obnova MHE Goričane na reki Sori pri Medvodah je, kot ocenjuje vodja projekta Roman Modic iz SEL, trenutno uresničena nekje do 70 odstotkov. Po prvotnem načrtu naj bi bil projekt končan že avgusta, vendar se je izpeljava obnovitvenih del zavlekla zaradi težav z večjim pretokom Sore v začetku leta, še bolj pa zaradi težav pri ugotavljanju večjih količin podtalnice s Sorškega polja. Kolikšne so de­janske količine podtalnice, v SEL na začetku projekta niso mogli ugotoviti, ampak šele pozneje, ko so se lotili obnove MHE Goričane in ko so zaprli gradbeno jamo. Tedaj so lah­ko izmerili dotok podtalnice v dovodni in odvodni kanal, ki znaša približno 18 m3 na minuto. Kot je znano, so Savske elektrarne leta 2014 od Papirnice Goričane odkupile MHE Goričane, vključno s koncesijsko pravico. Leta 2015 so v SEL, skupaj s projektanti, pripravili projektno dokumentacijo za obnovo MHE, pridobili grad­beno dovoljenje in decembra začeli z obnovitvenimi deli. Obnova je nujna, saj je MHE z nespremenjeno primar­no opremo iz leta 1931 obratovala vse do decembra 2015. Oprema MHE je bila zastarela, s slabim izkoristkom in kot takšna potrebna temeljite obnove, z zamenjavo kompletne elektro in strojne opreme. V MHE Goričane bo vgrajena sodobna dvojno regulirana vertikalna turbina s sinhron­skim generatorjem ter pripadajočo sekundarno opremo in nova hidromehanska oprema s hidravličnim čistilnim strojem za čiščenje finih rešetk. MHE bo vključena v 20 kV distribucijsko omrežje, avtomatizirana in daljinsko vodena iz centra vodenja SEL. Elektrarna s padcem 4,5 m in moči 310 kW bo na leto proizvedla približno 2.100.000 kWh ele­ktrične energije. Tokratna humanitarna pomoč namenjena otrokom Besedilo: Brane Janjić Foto: Arhiv Elektra Maribor Elektro Maribor že vrsto let izkazuje svojo družbeno odgovornost in vključenost v okolje tudi z redno podporo humanitarnim organi­zacijam in njihovim programom, ki jo nudi preko celega leta. Ob za­četku novega šolskega leta so tako podelili tri donacije v vrednosti po 1000 evrov, ki so jih tokrat prejeli Rdeči križ Slovenije - Območno zdru­ženje Maribor, Nadškofijska Karitas Maribor in Zveza prijateljev mladi­ne Maribor. Kot je ob podelitvi denarnih sredstev poudaril predsednik uprave Elek­tra Maribor mag. Boris Sovič, so letošnje septembrske donacije name­njene predvsem programom pomoči otrokom. Tokrat je Elektro Ma­ribor priskočil na pomoč humanitarnim organizacijam iz Maribora in okolice. Alojz Kovačič, predsednik Rdečega križa Slovenije - Območno zdru­ženje Maribor, je v zahvali izpostavil, da ob začetku novega šolskega leta dobijo največ prošenj za dodelitev šolskih potrebščin, za enkratno finančno pomoč za nabavo delovnih zvezkov in za poplačilo stroškov malice in kosila za preteklo šolsko leto, tako da bodo dodeljena sredstva v največji meri namenili pomoči družinam z otroki. Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijske Karitas Maribor, je ob tej priložnosti povedal, da so letos z zbranimi sredstvi ter šolskimi potreb­ščinami pomagali že več kot 1800 otrokom. Ker pa je vse večje število tistih, ki tovrstno pomoč potrebujejo, je izrazil upanje, da bodo tudi z donacijo Elektra Maribor zbrali dovolj sredstev, ki bodo omogočila lažji začetek novega šolskega leto vsaj 2000 otrokom. Saša Mikić, predsednik Zveze prijateljev mladine Maribor, pa je izposta­vil, da se humanitarne organizacije v zadnjih letih ukvarjajo predvsem z reševanjem socialnih stisk, pri tem pa se pogosto pozablja na razvoj otrok in možnost razvijanja talentov in sposobnosti, ki bi otrokom za­gotovile lažjo in lepšo prihodnost. Cilj njihovega projekta Omogočimo sanje, kateremu bodo namenili prejeta sredstva, pa je prav razvoj talen­tov otrok. Dosedanja proizvodnja za petino nad planom Besedilo: Miro Jakomin V Savskih elektrarnah Ljubljana je v prvih le­tošnjih osmih mesecih skupna proizvodnja električne energije hidroelektrarn znašala 243 GWh, kar je bilo kar 22 odstotkov več od sprva načrtovanih 200 GWh. Kot je pojas­nil vodja službe obratovanja Mitja Dušak iz SEL, so lani v enakem obdobju proizvedli le 170 GWh, kar je bilo 15 odstotkov pod pla­nom oziroma le 70 odstotkov letošnjih ko­ličin. Razlika gre na račun vodnatosti, ki je bila letos nekoliko nadpovprečna, lani pa pod povprečjem obratovanja. Nekoliko slab­ši so bili v omenjenem obdobju proizvodni rezultati malih hidroelektrarn v lasti SEL, ki so prispevale zgolj 304 MWh oziroma 22 odstotkov manj, kot je bilo sprva načrto­vano. Izkupiček je bil precej manjši kot lani tudi zato, ker je zaradi obnove zaustavljena MHE Goričane. V sončnih elektrarnah je bilo v omenjenem obdobju skupaj proizvedeno 453 MWh, kar je bilo za 2 odstotka manj, kot je bilo načrtovano, in tudi za 53 MWh manj kot lani. Tudi običajno je proizvodnja sonč­nih elektrarn nižja v bolj vodnatih obdobjih in obratno. Sicer pa so vse male elektrarne v Savskih elektrarnah Ljubljana v prvih osmih mesecih letos proizvedle 772 MWh električ­ne energije oziroma 87 odstotkov od skupno načrtovanih 886 MWh. Koroška kmalu z boljšim napajanjem Besedilo: Polona Bahun – Foto: arhiv Elesa ELES bo predvidoma do konca oktobra končal z obnovo 110 kV daljnovoda Dravog­rad–Ravne na odseku med SM 03 in SM 32A, hkrati s tem pa bo izvedel tudi preureditev razpleta 110 kV daljnovodov Dravograd– Ravne, Dravograd–Železarna Ravne in Rav­ne–Železarna Ravne na območju Železarne Ravne. Gre za zelo zahteven projekt, saj pre­ureditev križanj terja istočasne izklope obeh daljnovodov, kar je glede na potrebe Železar­ne Ravne, TAB Mežice in drugih večjih odje­malcev na območju Koroške zelo težko izve­dljivo oziroma so izklopi možni le za krajši čas. Elesu je sicer v dogovoru z vsemi ude­leženimi prvi izklop daljnovodov v trajanju 6 ur že uspelo izrabiti za preureditev križanj, naslednji podoben izklop pa je predviden še sredi oktobra. Obstoječi 2 x110 kV daljnovod Dravograd– Ravne ima v slovenskem elektroenergetskem sistemu pomembno vlogo pri prenosu ele­ktrične energije med RTP HE Dravograd in RTP Ravne, ki predstavlja napajalno točko za širše območje Koroške, poleg tega pa služi tudi kot rezervno napajanje Železarne Ravne. Projekt obnove 110 kV daljnovoda Dravograd– Ravne je bil v Elesovih načrtih že od leta 2002, zaradi zahtevnosti pa je bil razdeljen v več faz. Kot je povedala vodja projekta Elizabeta Strgar - Pečenko, je bilo treba najprej sploh pripraviti pogoje za začetek obnove. V sklopu priprav je bilo tako denimo izvedeno kabliranje večine distribucijskih nadzemnih vodov na območju Dravograda. Da so se lahko izvedle preureditve daljnovodov na razpletu v smeri proti Velenju, je bilo treba počakati re­konstrukcijo stikališča v HE Dravograd in nato je bila dodatno zgrajena še RTP Dravograd. Vsi ti koraki so bili izvedeni z namenom zagotoviti zanesljivejše obratovanje daljnovodov v času rekonstrukcije in tudi po njej. S konkretnimi deli na terenu je ELES začel 22. junija letos. Na celotni trasi je 28 stojnih mest, 24 stebrov (vse nosilne stebre in tri napenjalne stebre) so prestavili za nekaj metrov (od mini­malno 4 m do maksimalno 8 m), pri čemer so bila gradbena dela, ki so potekala v neposre­dni bližini delujočega daljnovoda, še posebej zahtevna. Težave zaradi nujnosti zagotovitve napajanja Železarne in drugih odjemalcev je ELES v nadaljnjih fazah rešil z začasno preveza­vo vodnikov tako, da se od 23. septembra dalje Železarna Ravne napaja preko RTP Ravne in povezovalnega 110 kV daljnovoda RTP Rav­ne–Železarna Ravne, obstoječi daljnovod, ki ga ELES obnavlja, pa je v breznapetostnem stanju z možnostjo ponovnega vklopa v 48 urah. Trenutno na omenjeni trasi poteka montaža novih daljnovodnih stebrov, demontaža starih vodnikov, rušenje starih stebrov in montaža novih vodnikov. Dela potekajo po odsekih ozi­roma po posameznih napenjalnih poljih in če bo vreme omogočilo neprekinjen potek del, bo daljnovod praktično obnovljen do konca okto­bra. Vrednost celotne investicije je ocenjena na 3,6 milijona evrov. Iz energetskih okolij Konferenca Trajnostna energija lokalno tudi letos dobro obiskana Besedilo: Brane Janjić – Foto: Vladimir Habjan Borzen, slovenski operater trga z elektriko, je sredi septembra v okviru svojih ozave­ščevalnih aktivnosti v Ljubljani pripravil že drugo konferenco o trajnostni energiji, ki je bila tokrat namenjena energetski prenovi stavb, področju, od katerega si vlada pa tudi gospodarstvo veliko obetata, saj se z njim odpira in napoveduje nov investicijski cikel. Zato ne preseneča, da je energetska preno­va stavb postala najpomembnejši strateški projekt vlade, še zlasti zato, ker ima njegova izvedba številne pozitivne učinke tako glede energetskih prihrankov, zmanjšanja ener­getske odvisnosti in znižanja emisij toplo­grednih plinov kot tudi zagotavljanja novih delovnih mest. Kot je uvodoma izpostavil mag. Klemen Potisek z Ministrstva za infrastrukturo, pomeni učinkovitejša raba energije na vseh področjih enega temeljnih izzivov Slovenije na energetskem in okoljskem področju, saj lahko s primernimi ukrepi dosežemo velike učinke v smeri sonaravnega razvoja, pove­čanja konkurenčnosti in zaposlovanja. Tega se zaveda tudi EU, ki je sprejela več direktiv, s katerimi ureja in spodbuja področje ener­getske prenove in povečanja energetske učinkovitosti stavb tako v javnem kot za­sebnem sektorju; te namreč porabijo kar 40 odstotkov vse energije. Oktobra lani je bila zato v okviru Ministrstva za infrastruktu­ro ustanovljena projektna pisarna za ener­getsko prenovo stavb z nalogo, da pripravi ustrezno podporno okolje, nudi pomoč in strokovno podporo posredniškim in izvajal­skim organom, osebam iz javnega sektorja, izvajalcem energetskih storitev in drugim. Do danes je bila tako izpeljana že vrsta ak­tivnosti od vzpostavitve potrebne evidence, določitve pravil in usmeritev do objave prvih razpisov, povezanih z vzpostavitvijo »skoraj nič« energijske gradnje. Prav tako je Sloveni­ja v skladu z evropskimi direktivami sprejela nacionalni načrt za »skoraj nič« energijske stavbe do leta 2020, v katerem je opredelje­no, da bo tovrstna gradnja obvezna za vse nove stavbe po letu 2020, v javnem sektorju pa že dve leti prej. Ministrstvo za infrastruk­turo je že lani sprejelo dolgoročni dokument spodbujanja naložb v energetsko prenovo stavb, s katerim smo se zavezali, da bomo prenovili četrtino stavbnega fonda oziroma skupaj okrog 22 milijonov kvadratnih me­trov površin. Podrobneje so razdelani tudi načrti za obdobje do leta 2020; v tem času naj bi prenovili vsaj 9 milijonov kvadratnih metrov površin, od tega 6 milijonov m2 sta­novanjskih površin, 1,3 milijona m2 v storit­venem sektorju in 1,8 milijona v javnem sek­torju. Za dosego teh ciljev je namenjenih 115 milijonov nepovratnih kohezijskih sredstev in 50 milijonov evrov posojil, prvi razpi­si za izrabo teh sredstev za obnovo stavb v javnem sektorju so bili že objavljeni. Mini­strstvo je v zvezi s tem izdelalo model ener­getskega pogodbeništva (v pripravi pa so še trije konkretni pilotni projekti) in pripravilo vrsto navodil za delo ter izpeljalo kar nekaj izobraževanj in posvetovanj. Ministrstvo oziroma vlado čaka v zvezi s tem še precej dela, saj bo treba v zakonodajo vpeljati spremembe, ki se na tem področju že napovedujejo na evropski ravni. Doma pa bo treba predvsem tesneje povezati vse­bino občinskih prostorskih aktov, lokalnih energetskih konceptov in načrtov o lokalni oskrbi z energijo iz obnovljivih virov. Kot je še dejal mag. Potisek, je ocenjena vrednost celotnega projekta energetske prenove stavb kar 3,2 milijarde evrov (javni in zasebni sek­tor), delež javnega sektorja pa je ocenjen na 430 milijonov. Poleg naštetih energetskih in okoljskih prihrankov želi vlada z začetimi projekti na tem področju v prvi vrsti spodbu­diti domačo gradbeno dejavnost. Aktualno NEK 17 Aktualno NENE 2016 gredo v smeri ponovne uporabe izrabljenega goriva kot sekundarne surovine, skrajševa­nja potrebnega časa izolacije in zmanjševa­nja količine odloženih visoko radioaktivnih odpadkov. Našteto pomembno prispeva k učinkovitosti soočanj zagovornikov jedr­ske energetike z argumenti protijedrskih deležnikov, ki se pogosto vrtijo prav okrog nerešenih izzivov ravnanja z radioaktivnimi odpadki. »Ravnanje z radioaktivnimi odpadki, pred­vsem seveda z visoko radioaktivnimi, je osrednji izziv za vse države, kjer ti odpad­ki nastajajo in ki želijo obdržati ali razširiti svoje jedrske proizvodne zmogljivosti. Zato je dobrodošlo mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitev,« poudarja sogovornik. V okviru projekta MYRRHA v sodelovanju s Francozi in Švedi, v prihodnje pa morda tudi s Kitajci, Japonci in Nemci, načrtujejo izgrad­njo demonstracijskega objekta, ki bo med drugim namenjen tudi razvoju naprednih rešitev ločevanja in pretvorbe (P & T, angl. Partitioning and Transmutation) radioak­tivnih odpadkov, kar lahko skrajša potreben čas izolacije s 100.000 na le 200 ali 300 let. »Če bo mednarodno sodelovanje in iskanje skupnih rešitev za ravnanje z visoko radioak­tivnimi odpadki obrodilo dobre sadove, bo to pomembno prispevalo k utrjevanju položaja jedrske energije kot enega ključnih nizko­ogljičnih virov za prihodnjo oskrbo z energi­jo,« je prepričan Abderrahim. Doc. dr. Luka Snoj, Institut Jožef Stefan (na sliki levo): »Raziskovalna infrastruktura je pomemben element uspešnega obratovanja in varnosti jedrskih elektrarn.« Prof. dr. Hamid Ait Abderrahim, SCK-CEN (na sliki desno): »Napredne rešitve ravnanja z radioaktivnimi odpadki lahko pomembno prispevajo k utrditvi jedrske energije kot nizkoogljičnega energenta prihodnosti.« Jedrske elektrarne in proizvodnja električne energije v letu 2015 – globalni pogled: Jedrske elektrarne proizvedejo 2441 TWh električne energije (= 10 % vse električne energije in kar 1/3 električne energije iz nizkoogljičnih virov); Število obratujočih reaktorjev jedrskih elektrarn: začetek 2015 – 436, konec 2015 – 439; Zagnanih 10 novih reaktorjev v jedrskih elektrarnah: 8 na Kitajskem, po 1 v Južni Koreji in Rusiji; Neto povečanje proizvodnih zmogljivosti: 9875 MWe; Povprečen čas izgradnje novih jedrskih elektrarn, ki so začele obratovati v 2015: 73 mesecev. Vir: World Nuclear Performance Report, WNA, 2016 Aktualno TEB Aktualno Sindikat dejavnosti energetike 25 28 Fokus 29 32 Fokus Energetska prihodnost Slovenije Fokus Energetska prihodnost Slovenije Fokus Energetska prihodnost Slovenije Fokus Energetska prihodnost Slovenije Energetska zbornica pripravljena zagotoviti strokovno pomoč Letos je ena od najpomembnejših nalog Energetske zbornice Slovenije sodelovanje pri nastajanju Energetskega koncepta Slove­nije. Že pred meseci je EZS podala pripombe na obstoječi osnutek; prvi del se nanaša na sedanjo organiziranost elektrodistribucije, drugi del na problematiko daljinskega ogre­vanja, tretji del pa je povezan z investicijami v naslednjem obdobju. Kot je poudaril Anton Colarič, izvršni direk­tor Energetske zbornice Slovenije, postopek priprav na Energetski koncept Slovenije po­teka prepočasi. Dinamika sprejemanja tega dokumenta je seveda odvisna predvsem od pristojnega ministrstva in ne toliko od so­delujočih družb, članic EZS. O tem so raz­pravljali tudi na Upravnem odboru EZS in ugotovili, da bi morali te zadeve pospešiti. S sklepi upravnega odbora so obvestili njihove partnerje, to je predstavnike vlade in sindika­tov, s katerimi sodelujejo v ekonomsko-soci­alnem odboru za energetiko, ter jih pozvali k hitrejšemu poteku priprav na EKS. »V Energetski zbornici Slovenije smo pri­čakovali, da se bodo priprave na Energetski koncept Slovenije odvijale bistveno hitreje kot se. Po terminskem planu, ki ga ima Mi­nistrstvo za infrastrukturo, naj bi zadevo do­končali nekje jeseni 2017. Po našem mnenju je to predolg rok. Želeli bi si, da bi bil EKS pripravljen do konca leta 2016, da bi potem Državni zbor RS lahko o njem razpravljal spomladi 2017 in ga tudi sprejel. V Energetski zbornici Slovenije smo prepričani, da je med našimi članicami dovolj volje in znanja, da bi lahko po strokovni plati pomagali MzI pri pripravi EKS,« je povedal Anton Colarič. Pomoč pri pripravi EKS je ponudil tudi Slo­venski nacionalni komite Svetovnega ener­getskega sveta WEC, ki ga vodi dr. Franc Žlahtič. Kot je dejal Anton Colarič, se je z njim pogovarjal o možnosti, da bi naslednjo konferenco WEC-a, ki bi jo imeli v začetku leta 2017, posvetili Energetskemu konceptu Slovenije. Do katere faze bo EKS takrat pripravljen, je seveda težko vnaprej predvideti. Gotovo pa bi bila ta konferenca v veliko pomoč tako pri pripravi EKS kot pri samem sprejemanju tega strateškega dokumenta. Trenutek ELES, EIMV, GEN energija, Fakulteta za elektrotehniko Pogledi univ. dipl. inž. el. Uršula Krisper Piše univ. dipl. inž. el. Uršula Krisper Vodja Službe za napredne storitve v Elektro Ljubljana in strokovnjakinja na področju e-mobilnosti, ki dela na več evropskih projektih e-mobilnosti. Od polnjenja baterij do celovite storitve če smo bili še pred leti priča polnjenju električnih vozil preko običajne enofazne vtičnice, se danes soočamo z nadzorovanim in varnim polnjenjem vozil oziroma govo­rimo o celoviti storitvi polnjenja. Električna vozila polni­mo doma, na polnilnicah na javnih parkirnih površinah, v garažnih hišah, hotelih, pred trgovskimi centri ali pa na polnilnicah, ki so del infrastrukture v večstanovanj­skih hišah. Polnjenje doma poteka večinoma čez noč, z majhno močjo, več ur, odvisno od zmogljivosti baterij, ki si ga lastniki vozil poenostavijo z uporabo obstoječih enofaznih vtičnic. Ker te ne zagotavljajo varnega in mor­da tudi ne najcenejšega polnjenja, se priporoča uporaba polnilnic za domače polnjenje. Če naj bi bilo domače polnjenje dokaj počasno, pa pri namestitvi javnih polnilnic stremimo k čim hitrejšemu polnjenju. Če se bo uresničil scenarij široke rabe električ­nih vozil, bodo te polnilnice zasedene pogosteje, zato bo »Prihodnost e-mobilnosti je v vzpostavitvi komunikacije med ponudnikom storitve polnjenja ali dobaviteljem ter prilagajanjem domačega polnjenja.« moralo polnjenje potekati hitreje. Prav s tem razlogom so postavljene ultra hitre polnilnice ob avtocestah, za potrebe tranzitnega prometa. Polnjenje naj bi bilo kon­čano v največ pol ure, neposredno z enosmernim tokom, nazivne moči teh postaj pa so tudi preko 100 kW. Tudi v mestih, na javnih površinah in na hitrih polnilnicah na iz­menični tok se stremi k čim krajšemu času polnjenja; to so t. i. hitre polnilnice. Sodobni koncepti polnilnic teme­ljijo na njihovi povezavi v nadzorni sistem. Upravljavec polnilnic prejema informacije o statusu in vseh dejanjih uporabnikov. Lastniki polnilnic ali njihovi upravljavci določijo pogoje uporabe, na katere pa imajo vpliv lah­ko tudi lastniki parkirne površine, vse to pa je odvisno od koncepta lastništva polnilnega mesta. Pri uporabi ne gre le za polnjenje, ampak za celovito storitev polnjenja s parkiranjem, ki jo zagotavljajo ponudniki. Kot zadnji v verigi se pojavljajo še organizatorji gostovanj, ki omogo­čajo povezavo med ponudniki storitev ali upravljavci na višji, mednarodni ravni. To omogoča nemoteno polnjenje električnih vozil na določenem območju, na primer v vsej Evropi. Razmah rabe električnih vozil, kar pomeni večodstotni delež ne le osebnih vozil, ampak tudi javnega prevoza, bo pomenil tudi nove razmere za distribucijsko omrežje. Nujno bo treba zagotoviti nadzor oziroma upravljanje odjema v okviru razpoložljive moči na omrežju in pri­ključku. Naključen odjem polnjena ob velikih močeh tako ne bo več dopusten. Naš stik —5/2016 Pogledi dr. Pavel Omahen Masovna uporaba električnih avtomobilov vse bliže norveški politiki so že napovedali, da bo po letu 2025 dopustno kupiti nov avto le še na električni pogon. Jaz se iz teh napovedi ne bi norčeval zaradi naslednjih treh razlogov, od katerih bodo nekateri od njih uvedbo e-mo­bilnosti v Sloveniji sicer nekoliko upočasnili, ne bodo pa je preprečili: električni avtomobili z nekaj 100 km dosega so že danes v serijski proizvodnji, bogate družbe si lahko privoščijo dovolj velik obseg subvencij za podporo naku­pom teh precej dražjih vozil, norveško električno omrežje je zaradi masovne uporabe električnega ogrevanja prak­tično že danes dovolj močno. V Sloveniji ne bomo mogli s subvencijami podpreti vseh uporabnikov e-mobilnosti, pa tudi naše distribucijsko omrežje še ni zadosti močno za takšno masovno upora­bo. Ampak to še zdaleč ne pomeni, da vsega potrebnega ni mogoče urediti. Pričakovati je upadanje sedanjih visokih »Večja uporaba elektrike v prometu je vsekakor pred vrati in bo prišla precej hitreje, kot pogosto (pre)hitro napovedovan prehod na izključno uporabo OVE pri proizvodnji elektrike.« cen električnih avtomobilov in tehniki lahko v dveh de­setletjih kar dosti storimo za to, kar je za množičen pre-hod na e-mobilnost v Sloveniji še treba urediti. Prenosno omrežje je kljub potrebam po dodatni proizvodnji že da­nes praktično povsem ustrezno. Ampak stvari se razvoj­no dogajajo tudi drugje, denimo pri množični uporabi primerne lokalne proizvodnje električne energije, zaradi katere bi potem odpadle potrebe po obsežnih ojačitvah distribucijskih omrežij. Če povprečen voznik v Sloveniji prevozi na mesec 1200 km, to pomeni le 40 km na dan. Vsaj dvakrat toliko pa imajo dosega že sedaj dostopni električni avtomobili in tiste, za to potrebne kWh električne energije bo takšen lastnik dnevno dopolnil v nekaj urah tudi samo s pomočjo svoje­ga domačega enofaznega polnilca. Obisk močnih polnil­nic na tranzitnih črpalkah bo za takšne e-mobilne upo­rabnike postal le redkokdaj nujen. Ko v povprečen osebni avto natočite 50 litrov dizelskega goriva, to pomeni kar 500 kWh energije, kar zadostuje za 800 km vožnje. Srednji električni avtomobili dosežejo 100 km s povpreč­no ne več kot 22 kWh električne energije (upoštevaje vse neugodne pogoje, kot so mraz, klanci, velike hitrosti). Sam kot nadpovprečen uporabnik avtomobila bi bil za­dovoljen že s 400 km dosega in baterijo z 88 kWh, ki je pri nekaterih proizvajalcih zunaj Evrope že danes serij­ska. Povprečno gospodinjstvo porabi okrog 4000 kWh električne energije na leto, s še enim električnim avtom s povprečno prevoženimi 15.000 km na leto bo porabilo dodatnih 3300 kWh. Ko enkrat preskusite električni avto v realnem prometu, se boste od njega zaradi njegovih tehničnih prednosti le še težko ločili. Predvsem je to strojno-tehnično neprimer­no bolj enostavno in učinkovito vozilo, brez olja, kompli­ciranih menjalnikov in podobnega. To je računalnik na štirih kolesih, s katerim se lastnik lahko ves čas tudi »da­ljinsko pogovarja«. V primerjavi s klasičnim avtom ima za zdaj šibko točko le v »rezervoarju«, tj. v dragi bateriji s precej nižjo energetsko gostoto. Naš stik — 5/2016 Pogledi Valter Vodopivec Piše Valter Vodopivec Podpredsednik konference distribucije SDE Slovenije in poznavalec razmer v elektrodistribuciji. Zakaj je nujno, da se koncesije podelijo distributerjem? že od leta 2007, ko je bila s strani vlade podeljena konce­sija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnosti sis­temskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije (GJS SODO) družbi SODO, v distribuciji opozar­jamo na slabosti takšnega načina izvajanja GJS SODO, saj je neučinkovit in povzroča nepotrebne stroške, ki jih tako ali drugače nosijo uporabniki. Da je sedanji način izvajanja te gospodarske javne službe neracionalen in neučinkovit, je že dvakrat ugotovilo tudi računsko sodišče. Napačno je to, da izvaja omenjeno de­javnost družba SODO, ki nima potrebne infrastrukture niti ustreznih kadrov. Zato mora od distribucijskih podje­tij najemati potrebno elektrodistribucijsko infrastruktu­ro, nato pa vzdrževanje, upravljanje ter razvoj s pogodbo o izvajanju storitev za distribucijskega operaterja električ­ne energije na ozemlju RS oddati tem istim podjetjem. Imenovani način izvajanja GJS SODO povzroča nepo­trebne stroške, ki delajo tak sistem neučinkovit in nera­cionalen. To v končni fazi tudi draži poslovanje distribu­ »SODO in distribucijska podjetja vse težje urejajo medsebojna razmerja, ki bi v primeru neposredne podelitve koncesij postala brezpredmetna, tako pa se z reševanjem težav poleg omenjenih ubada vse več akterjev, od SDH in Ministrstva za infrastrukturo do Agencije za energijo.« cijskih podjetij ob tem, da se preveč sredstev izgublja v podvajanju procesov s strani SODO, ki sicer na ravni ob­stoječih podjetij dobro potekajo. Višek takega početja se kaže z vzpostavljanjem vzporednega informacijskega sis­tema, za katerega SODO namenja precejšnja sredstva, ki bi sicer še kako prav prišla pri vlaganjih v infrastrukturo. Oskrbo z električno energijo je treba gledati v luči upravljanja z javno dobrino. Če upoštevamo dejstvo, da je oskrba z električno energijo predpogoj za razvoj gospo­darstva kakor tudi same družbe, vključno z njenimi pre­bivalci, se zdi razumljivo, da morajo deležniki imeti svoj del vpliva na delovanje in razvoj tega dela elektrogospo­darstva. Zato je nujno ohraniti organiziranost distribucije na »regionalni« ravni in s tem omogočiti uporabnikom, da dobijo storitev na pragu svojih vrat, kar je ne nazadnje tudi namen distribucije. Trenutna organiziranost izvajanja GJS SODO temu ne sledi, temveč predstavlja oviro za izdatnejše vlaganje v in­frastrukturo. Poleg tega s poseganjem v ustaljene prakse izvajanja administrativnih postopkov ovira hitrejši razvoj dela elektrogospodarstva, in to v tistem segmentu, ki zah­teva vlaganja na področjih, upoštevajoč potrebe tako go­spodarstva kot lokalnih skupnosti. Sedaj, ko je postalo jasno, da ni nikakršnih pravnih ali zakonskih ovir za podelitev koncesije petim distribucij­skim podjetjem, je potrebna zgolj politična volja, namreč da vlada neposredno podeli koncesije za izvajanje GJS SODO petim distributerjem in tako bodo te nepravilnosti odpravljene. Naš stik —5/2016 Pogledi doc. dr. Tomaž Žagar Piše doc. dr. Tomaž Žagar Direktor Agencije za radioaktivne odpadke, strokovnjak s področja jedrske energije ter predstavnik Slovenije v odborih za ravnanje z radioaktivnimi odpadki v OECD in Mednarodni agenciji za atomsko energijo Več posluha za skupne rešitve jedrsko energijo uporabljamo za proizvodnjo električ­ ne energije, pa tudi v medicini, raziskovalni dejavnosti in industriji. To so dejavnosti, ki izboljšujejo kakovost in udobje našega bivanja, hkrati pa povzročajo nastanek ra­dioaktivnih odpadkov (RAO). Osnova varnega ravnanja z RAO je, da so ves čas – od zi­belke do groba – ustrezno izolirani od okolja. Pri tem se tehnološke rešitve za končno odlaganje visoko radioak­tivnih odpadkov (VRAO) bistveno razlikujejo od tistih za nizko in srednje radioaktivne odpadke, saj jih je treba od­ložiti več sto metrov globoko v stabilne zemeljske struk­ture. V skladu z mednarodnimi konvencijami temeljno odgo­vornost za zagotovitev varnega ravnanja z RAO v vseh fazah njihovega obstoja nosijo države, kjer ti odpadki na­stajajo. To velja tudi za VRAO, kar je tudi logično. Vsaj na prvi pogled. Pa vendar se glede tega porajajo številna vprašanja. Ali lahko posamezne države zagotovijo boljše rešitve loče­no, kot če bi jih zasnovale skupaj, z združenim znanjem in finančnimi vložki? Je skupno načrtovanje ekonomsko »Skupne rešitve so zaradi relativno majhnih količin visoko radioaktivnih odpadkov racionalne, zato jih bo treba v prihodnje obravnavati vzporedno z nacionalnimi.« upravičeno? Pravno urejeno? Je mednarodno normo o »odgovornosti vsake države za svoje VRAO« treba tol­mačiti, kot da ta prepoveduje iskanje in razvoj skupnih rešitev? Doslej smo se s tem ukvarjale predvsem države z majhnimi jedrskimi programi. Zavzele smo stališče, da morebitnega skupnega pristopa k ravnanju z VRAO ne gre razumeti kot izogibanja našim odgovornostim, pač pa kot iskanje rešit­ve, ki bo varna, hkrati pa organizacijsko in finančno učin­kovitejša, kot so lahko ločene, nacionalne rešitve. Prve korake v smeri povezovanja in iskanja skupnih reši­tev smo v zadnjih letih naredili v okviru delovne skupine ERDO (European Repository Development Organizati­on), v kateri poleg Slovenije sodelujejo tudi Avstrija, Irska, Italija, Nizozemska, Poljska, Slovaška in nekatere druge države. Velike jedrske države, kot so ZDA, Francija, Kana­da in Rusija ter mednarodne organizacije, pa takšnemu modelu doslej niso bile naklonjene in so javno podpirale nacionalne rešitve. A ta odnos se počasi spreminja. Namreč v začetku sep­tembra sta na Dunaju in v Pragi potekala dva ločena sestanka, oba z močnim skupnim imenovalcem: medna­rodno povezovanje in skupno načrtovanje raziskovanja, ravnanja in odlaganja VRAO. Nova logika, ki se postopoma razvija, je v osnovi precej enostavna: skupne rešitve so zaradi relativno majhnih količin VRAO racionalne, zato jih bo treba v prihodnje obravnavati vzporedno z nacionalnimi. Naš stik — 5/2016 Na delovnem mestu ELES Na delovnem mestu ELES Z novim centrom bo ELES imel dostop do vseh pomembnih podatkov in jih bo lahko analiziral in tudi obdeloval. Področja upravljanja s sredstvi in projekti in Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja. Projektna skupina pa že nadaljuje z izvedbo druge faze projekta, v sklopu katere bodo vpeljana analitska odločitvena orodja za izvajanje podrobnejših analiz, učinkovitej­šega načrtovanja in spremljanja vzdrževalnih posegov ter podpore investicijskim projek­tom, ki jih za izvajanje svojega poslanstva potrebujejo zaposleni v službi Področje za upravljanje s sredstvi in projekti. Načrtujejo nadaljnje integracije in nadgradnje obstoje­čih sistemov za učinkovito upravljanje s fizič­nimi sredstvi v celotnem življenjskem ciklu naprav. Zaključek druge faze je bil sprva načrtovan konec letošnjega leta, a so jo zaradi zahtev­nosti tega področja zamaknili za leto dni, saj je bilo treba najprej določiti vse relevan­tne kriterije, ki bodo omogočili uvedbo teh orodij. Projektna skupina sicer šteje dvanajst ljudi, pomagajo pa tudi zaposleni z drugih podro­čij, predvsem s Področja za infrastrukturo prenosnega omrežja in zaposleni v Centrih za infrastrukturo prenosnega omrežja, ki opremo že dobro poznajo. 50 Gorazd Skubin: »Skupina HSE in posledično velik del slovenskega elektrogospodarstva ne deluje optimalno in vredno je doseči sinergijske učinke.« Pogovor Gorazd Skubin, Holding Slovenske elektrarne Pozornost je treba usmeriti v razvoj »Poglavitni problem HSE je, da se je doslej ukvarjal preveč sam s sabo in z dogajanjem, povezanim s projektom TEŠ 6, premalo pa s pogledi v prihodnost. Zato je izgubil razvojni naboj, ki ga je v preteklosti imel,« pravi Gorazd Skubin. Besedilo in foto. Brane Janjić Gorazd Skubin naj bi na čelo družbe HSE prišel šele 5. novembra, a je funkcijo moral prevzeti predčasno, in sicer že 16. julija, saj sta se dotedanji generalni direktor HSE Blaž Košorok in predsednik nadzornega sveta HSE Milan Perović sporazumno dogovorila o predčasni primopredaji poslov. Gorazd Skubin je že vso svojo kariero povezan z elektrogospodarstvom, saj je med drugim dolga leta delal v Elesovem sektorju za obratovanje prenosnega omrežja, ki ga je tudi vodil, bil nosilec projekta vzpostavitve organizatorja trga oziroma družbe Borzen in nazadnje prvi mož področja trgovanja z električno energijo v Petrolu, vmes pa si je izkušnje nabiral tudi v dveh zasebnih podjetjih. Vodenje največje slovenske energetske družbe je prevzel v najbolj zahtevnem času, saj je HSE oziroma celotna skupina pred finančnim in organizacijskim prestrukturiranjem, ki ga narekujejo razmere na energetskem trgu in obveznosti, povezane s poplačilom naložbe v blok 6 TEŠ. Z njim smo se pogovarjali o aktualnih izzivih, pred katerimi je skupina HSE, pa tudi celotno elektrogospodarstvo. Skupina HSE je minulo leto prvič od svoje ustanovitve sklenila s precejšnjo izgubo. Kako kaže z uresničevanjem poslovnih načrtov za letos in kakšni so bili polletni rezultati oziroma kakšne pričakujete ob koncu leta? Nadzorni svet je že konec minulega leta spre­jel poslovni načrt za leto 2016 in tudi plan prestrukturiranja skupine s konkretnimi ukrepi za letos s podaljškom izvedbe do kon­ca leta 2018. Te ukrepe tudi dosledno izvaja­mo. Naloge, povezane s prestrukturiranjem, potekajo, a še niso končane in določene opti­mizacije bodo še potrebne. V zvezi z uresničevanjem letošnjega poslov­nega načrta pa lahko rečem, da smo trenutno celo nekoliko nad planom. Hidrologija je dobra in proizvodnja hidroelektrarn ni ogro­žena, soočamo pa se tudi s prvim letom nor­malnega obratovanja bloka 6 in doseganjem načrtovanih proizvodnih količin. Računam torej, da bomo konec leta izpolnili vse zastav­ljene proizvodne cilje za leto 2016. Naj ob tem pojasnim, da smo bili v preteklem letu, predvsem zaradi negativnih cenovnih trendov na trgih električne energije in emi­sijskih kuponov, prisiljeni vrednost sredstev slabiti, kar je tudi povzročilo omenjeno iz­gubo. To ni nič novega - podobno so ravnala mnoga podobna evropska podjetja. Tekoče pa skupina HSE posluje skladno s plani. Omenili ste že, da ste sredi finančnega in organizacijskega prestrukturiranja. Kateri so nadaljnji koraki na tem področju in ka­terim ciljem boste pri tem sledili? Najprej bi rad poudaril, da so procesi pre­strukturiranja skupine nujni, saj HSE, in posledično tudi velik del slovenskega elek­trogospodarstva, ne deluje optimalno in je še možno doseči sinergijske učinke. Razlogi, zakaj je prestrukturiranje nujno, so znani – nizke cene električne energije na globalnem trgu in predraga investicija v blok 6. Zato smo se kot eden prvih v slovenskem elektro­energetskem sistemu lotili temeljite opti­mizacije poslovnih procesov v vseh družbah skupine. Seveda z določenimi omejitvami in posebnostmi, predvsem lokalnimi, ki jih upoštevamo. Paziti moramo namreč, da s prestrukturiranjem ne bomo naredili več škode kot koristi. Poleg prestrukturiranja v smislu zmanjševanja stroškov, delamo veli­ Pogovor Gorazd Skubin, Holding Slovenske elektrarne Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja Evropska komisija je z Republiko Korejo začela projekt v vrednosti 3,5 milijona evrov za izvajanje prvega nacionalnega sistema za trgovanje z emisijami v Vzhodni Aziji. S triletnim projektom se začenja novo poglavje sodelovanja na področju podnebnih ukrepov, ki igra pomembno vlogo v strateškem partnerstvu med EU in Korejo. Korejski sistem za trgovanje z emisijami (KETS) je bil uveden leta 2015 in je glavni ukrep za doseganje korejskih ciljev za zni­žanje emisij toplogrednih plinov v skladu z globalnim pariškim sporazumom, ki so ga svetovni voditelji sprejeli decembra lani. EU bo z več kot desetletnimi izkušnjami s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) zagotavljala tehnično pod­poro v prvih letih delovanja KETS. Komisija je napovedala tudi, da bo okrepila tudi sodelovanje s Kitajsko na področju trgovanja z emisijami, in sicer s projek­tom v vrednosti 10 milijonov evrov. Trgovanje z emisijami postaja na Kitajskem čedalje pomembnejša tema, saj bo leta 2017 uveden nacionalni trg ogljika. www.ec.europa.eu Evropska investicijska banka je s hčerinsko družbo SUSI Partners AG podpisala sporazum o naložbah v vrednosti 62 milijonov evrov v obnovljive vire energije. Sporazum zagotavlja jamstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki je ključni steber naložbenega načrta za Evropo. Portfelj Sklada II za obnovljive energije SUSI že zajema 13 vetrnih in sončnih elektrarn v Nemčiji, Franci­ji, Združenem kraljestvu, na Portugalskem in v Italiji, ki skupaj proizvedejo 170 MW čiste energije. Sklad s temi sredstvi podpira različne projekte po vsej Evropi, zato je privlačen za številne investitorje. www.eib.org Evropska komisija naredila nov korak k energetski uniji Evropska komisija je namenila 29,9 milijona evrov za izgradnjo nove 140 km dolge električne povezave v Bolgariji, ki bo prenašala električno energijo, pridobljeno iz vetrnih in fotovoltaičnih sistemov. Projekt bo okrepil zanesljivost dobave električne energije, povečal integracijo obnovlji­vih virov energije na trgu električne energije ter omogočil učinkovitejši prenos električne energije iz načr­tovanih vetrnih elektrarn v Grčiji in fotovoltaičnih elektrarn na jugu Bolgarije. Nova infrastruktura bo po načrtih končana leta 2022, EU pa bo krila 50 odstotkov potrebnih stroškov projekta. Prav tako je 187,5 milijona evrov namenila za izgradnjo plinovoda med Estonijo in Finsko. Projekt Balticcon­nector bo oblikoval baltski trg plina in prekinil finsko izoliranost od plina. EU bo podporo v višini 75 odstotkov za­gotovila iz instrumenta za povezova­nje Evrope. Novi plinovod bo potekal 22 km po kopnem na Finskem, 80 km po morju ter 50 km po kopnem v Estoniji. Končan naj bi bil konec leta 2019. Poleg instrumenta za povezovanje Evrope se naložbe v energetski sek­tor v EU financirajo tudi prek nalož­benega načrta za Evropo, katerega glavni steber je Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI). www.ec.europa.eu Švica – država z najboljšim energetskim sistemom na svetu V letošnjem poročilu Globalnega ener­getskega indeksa so ocenjevalci se­stavili tudi lestvico desetih držav z naj­boljšo energetsko politiko na svetu. Z indeksom od leta 2013 merijo in ocen­jujejo energetske sisteme in energet­ske politike držav po celem svetu. Pri tem zasledujejo tri glavne kriterije: eko­nomsko rast in razvoj, oziroma kako energetski sistem države omogoča gospodarsko rast, vpliv oskrbe in po­rabe energije na okolje ter dostopnost in varnost oskrbe z energijo. Pri sesta­vi lestvice so upoštevali zadnje znane podatke 126 držav, ki so jih razvrstili v 18 kazalcev, ki poudarjajo intenzivnost in možnosti izboljšav. Poročilo pa vla­dam in zasebnemu sektorju tako omo­goča spremljanje in merjenje razvoja na tem področju. Najbolj je ocenjevalce prepričala Švi­ca, čeprav je precej odvisna od uvoza energije. Kljub temu se je odrezala najbolje v večini parametrov indeksa, predvsem pa je prepričala z domiš­ljenim energetskim miksom v oskrbi energije ter s tem, kako dobro ener­getski sistem omogoča gospodarsko rast. Na drugem mestu je Norveška, država, ki veliko energije izvozi in tako oblikuje oskrbo z električno energijo, ki ima vi­sok delež nizkoogljične energije. Šved­sko, ki je na tretjem mestu, pa odlikuje kakovostni splet dostopnosti energije, varnosti oskrbe ter okoljske trajnosti. Tem državam sledijo Francija, Danska, Avstrija, Španija, Kolumbija, Nova Ze­landija in na desetem mestu Urugvaj. Slovenija se je uvrstila na 15. mesto in s tem prehitela sosednje države Hrva­ško (18. mesto), Madžarsko (19. mes­to) in Italijo (22. mesto). Na zadnjih treh mestih pa so se znašli Jemen, Li­banon in Bahrajn. www.weforum.org Uvrstitve držav članic EU na lestvici: mesto država 3. Švedska 4. Francija 5. Danska 6. Avstrija 7. Španija 11. Portugalska 12. Finska 14. Latvija 16. Združeno Kraljestvo 18. Hrvaška 19. Madžarska 22. Italija 23. Irska 24. Nemčija 27. Romunija 28. Slovaška 31. Češka 33. Luksemburg 34. Belgija 35. Latvija 37. Nizozemska 41. Poljska 43. Grčija 44. Bolgarija 60. Estonija 65. Malta 66. Ciper Iz sveta Dejstva, zgodbe in novosti zunaj naših meja Portret Asistent službe proizvodnje in motokrosist Portret Asistent službe proizvodnje in motokrosist — — — — Spomini Savske elektrarne Ljubljana