VALVASOR O VAKUUMU IN TANKOSTENSKIH KIPIH (ob 320-letnici Valvasorjeve izvolitve v londonsko Kraljevo družbo) Stanislav Južnic AMNIM, d. o. o., Gorazdova 3, Ljubljana POVZETEK Valvasorjevo zanimanje za vakuumsko tehniko in tankostenske kipe je bilo tesno povezano s Kraljevo družbo v Londonu. Angleži so si nadvse želeli učenega sodelavca in poročevalca v našem delu sveta. Valvasor je preučeval vakuumske poskuse vidnega člana Kraljeve družbe Roberta Boyla, po drugi strani pa je kupil domala vse knjige njegovih nasprotnikov, sodelavcev rimskega profesorja Kircherja. Metalurg Valvasor je pred jezuitsko cerkev sv. Jakoba postavil tankostenski Marijin kip, ulit po lastnem, izvirnem postopku, ki ga občudujemo še dandanes. Svojo iznajdbo je opisal in narisal v vodilni londonski in leipziški reviji kot prvi mednarodno priznani izumitelj iz naših krajev. Valvasor je knjige o vakuumu in drugih zagatah baročne dobe v precejšnji meri nabavljal po zgledu svojega prijatelja, tri desetletja starejšega deželnega glavarja grofa Volfa Engelberta Turjaškega, brata našega prvega vakuumista kneza Janeza Vajkarda Turjaškega. Slovenci smo Valvasorja poslovenili, njegovih prav tako zaslužnih učenih vzornikov Turjaških pa ne. Valvasor about Vacuum and Thin Layers Casting ABSTRACT Valvasor's original contributions to the development of physics and techniques are put forward in connection with his fellowship at the Royal Society of London. The special concern is put on Valvasor's library with many Robert Boyle's books included. At the other hand Valvasor bought almost all works of Boyle's opponent Kircher. He collected the Jesuit's books, most of them connected with the Kircher's Roman College circle. Valvasor cast a Virgin Mary statue and put it at the front of Jesuit St. Jacob's Church. He described his new thin layer casting method at London Phil. Tran. and Leipzig Acta Eruditorum. Valvasor followed the Volf Engelbert Auersperg's example upon collecting books at his own library. Volf's brother Prince Janez Vajkard helped Otto Guericke at his Regensburg experiments as the first Carniolan vacuum researcher. Slovenes later adopted Valvasor as one of their own, but did not provide the same treatment for the erudite Auerspergs. 1 UVOD Po preučevanju vakuumskih knjig turjaške knežje knjižnice je prav, da opišemo še Valvasorjeve knjižne zaklade kot dediče turjaškega baročnega duha. Številne knjige v Valvasorjevi knjižnici in njegove lastne raziskave so bile usmerjene v vakuumsko tehniko. Valvasor je v marsičem prekosil zgled deželnega glavarja Volfa Engelberta Turjaškega z nabavo obširnejšega branja v tujih jezikih iz oddaljenejših dežel, predvsem pa se je zanimal za Boylovo vakuumsko črpalko. Valvasor je svoja poglavitna raziskovanja lastnosti materialov zapustil v skupno devetih zvezkih Lumen naturae in Flos Physico-mathematicus. Oba rokopisa sta se po žalostnem Valvasorjevem stečaju izgubila. Zato lahko Valvasorjevo poznanje vakuumskih in livarskih tehnik ocenimo le iz treh virov: z branjem njegovih v Zagreb prodanih knjig, s pregledom znanstvenih instrumentov v njegovi krški zapuščini in s preučevanjem njegovih tankostenskih kipov. 2 TANKOSTENSKI KIPI Livarstvo ni bilo tuje Valvasorjevim ljubljanskim jezuitskim učiteljem, vendar jih je naš kranjski Janez Vajkard dodobra prekosil. Njegovo poznanje kovinskih materialov je preraslo zanimanje za alkimijo predvsem pod vplivom londonske kraljeve družbe in njenega pomembnega člana Roberta Boyla. Valvasor je kupil stojalo in steber, po njegovem naročilu pa je Wolf Weisskirch(n)er iz Salzburga naredil kalup Marijinega kipa.1 Pred božičnimi prazniki tik pred polnočjo 16. 12. 1681 je Valvasor ulil spomenik po svojem postopku v zvonarni pred Kar-lovškimi vrati na Karlovški cesti št. 15, kjer se je Krištof Schlag(s) uveljavil kot predhodnik poznejše zvonarske družine Samassa. Na veliki petek, 27. 3. 1682, so kip prenesli pred bližnjo jezuitsko cerkev sv. Jakoba v jezuitskem kolegiju; Dolenjske ceste tisti čas še ni bilo, tako da zapora prometa ni bila potrebna. Stavbenik Marcello Genovese (Genevese) je Valvasorjevo umetnino dvignil na podstavek, ki so ga medtem zgradili zimi navkljub. Slovesnosti so prisostvovali rektorji jezuitskih kolegijev v Gorici, Trstu in na Reki, zato so se novice o Valvasorjevem izumu hitro razširile. Valvasorje o svojem ljubljanskem Marijinem kipu in o novih postopkih za njegovo ulivanje poročal tajniku londonske kraljeve družbe Thomasu Galu; vzbudil je izredno pozornost kot redko kateri kranjski izumitelj prej ali pozneje. Leta 1687 je E. Halley v Phil. Trans. objavil Valvasorjevo pismo tajniku Thomasu Galu o novem načinu ulivanja kovinskih kipov ob lepi skici kipa boga Pana s piščalmi.2 Verjetno je Valvasor ulil tudi Pana, čeravno danes ne vemo, kam ga je postavil. 1SBL, 3: 220 2Valvasor, 1970, 1/3: 426, 3/11: 266, 698, 688/689 (slika); Radics, 1910, 143, 145 Thomas Gale (* 1635/1636 Scruton v severnem York-shiru; t 1702) je bil nekoliko starejši od Valvasorja. Odraščal je kot sin edinec; šolal se je v Westminstru, leta 1655 pa se je malo pred Newtonom vpisal na kolegij sv. Trojice v Cambridgeu. Diplomiral je leta 1659 in magistriral tri leta pozneje. Univerza je objavila nekaj njegovih verzov ob smrti Oliverja Cromwella, ki so mu prinesli ugled v deželi. Leta 1666 je postal profesor grščine v Cambridgeu, leta 1672 pa nadučitelj v šoli sv. Pavla, kjer seje med njegovimi dijaki najbolj izkazal ravno Valvasorjev poznejši prijatelj Edmund Halley. Dne 6. 12. 1677 so Gala izbrali v londonsko kraljevo družbo, skoraj natančno desetletje pred Valvasorjem. Januarja 1686 je Gale postal honorarni tajnik družbe. Za pomočnika si je izbral Halleyja, ki je dolžnost opravljal do leta 1699 in tako od vsega začetka poznal Valvasorjeva pisma, poslana v London. Nekaj let pozneje je Halley popotoval po Istri in Kvarnerju, iščoč primerno pristanišče za izkrcanje angleških enot v španski nasledstveni vojni; žal je njegov prijatelj Valvasor že desetletje prej umrl. Gale je po kraljevem naročilu tako dobro popisal spomenike v Londonu, da ga je mesto nagradilo s plaketo. Kot poznavalec spomenikov se je še posebej zanimal za Valvasorjevo ulivanje kipov. Že v začetku 17. stoletja so kalupe iz mavca zalivali s tekočo zmesjo ilovice za bogatejše Angleže, ki so se hoteli znebiti nadležnega smradu tam, kamor gre celo cesar peš. Takšne straniščne školjke so bile zelo drage, za nameček pa so še vpijale vodo.3 Zato so Gale in sodelavci iskali drugačne nove materiale in Valvasorjevim podobne inovativne postopke ulivanja. Livarstvo je bilo dobro razvito v neposredni soseščini sedeža Kraljeve družbe na vzhodnem koncu Londona. Leta 1570 je Robert Mot tam ustanovil livarno, ki je pozneje prerasla v Royal Whitechapel Bell Foundry. Zaslovela je predvsem z ulivanjem londonskega Big Bena in ameriškega zvona Liberty Bell (1752). Središče angleškega železolivarstva je bilo v dolini z zgovornim imenom Ironbridge; tam so razvijali železarsko industrijo, ki je kmalu po Valvasorjevi smrti močno napredovala z Darbyjevim izumom koksanja (1735).4 Valvasorjev prijatelj Halley je urejal Phil. Trans. med letoma 1685 in 1693 ter v njih tiskal še druga Valvasorjeva dela. Prejšnji urednik Phil. Trans. Robert Hooke je sicer negodoval po svoji stari navadi. Nevoščljivo je namigoval, da Valvasorjev spis o tan-kostenskem ulivanju ne prinaša nič novega, z izjemo uporabe drugačnih kemikalij, predvsem ene tretjine "bizmuta" ali cinka v medi, zaradi katere zlitina laže teče.5 V resnici je bila ta novost nepomembna le na prvi pogled. Hooke in mojster angleškega livarskega ceha sta vendarle odobrila objavo Valvasorjevega postopka, potem ko je dr. Aglionby primerjal Valvasorjeve novosti s prakso londonskih obrtnikov.6 Valvasorjev vrstnik Aglionby je bil član Kraljeve družbe, dopisoval pa si je tudi s slovitim Lockom. Valvasor se je do neke mere zgledoval pri nemških lončarjih, pa tudi po daljnovzhodnih zlitinah, za katere je izvedel med ljubezenskimi dogodivščinami na območje današnjega Tunisa in Libije poleti 1669. Poleg kemijske sestave zlitine je Valvasor kljub Hookovemu omalovaževanju izboljšal predvsem razporeditev in oblikovanje ulivnih kanalov,7 saj se je imenitno spoznal na svoj posel. Danes ne vemo, ali je pri ulivanju uporabljal črpalko, kar je ob njegovem poznanju vakuumske tehnike dokaj verjetno. Kemijska analiza in elektronska mikroanaliza sta pokazali, da vsebuje zlitina Valvasorjevega Marijinega kipa pri sv. Jakobu le stotinko odstotka bizmuta, zato pa skoraj 16 % cinka. Kot da bi baročni mojster slutil sodobne izkušnje, ki izpostavljajo bizmut za nevarnega povzročitelja krhkosti v bakrovih zlitinah, kjer ne sme preseči 0,005 %. Z dodajanjem cinka, 4 % svinca in nad 2 % kositra je Valvasor znižal tališče zlitine za 120 °C. Dobil je "kar najbolj tekočo" snov za ulivanje tankostenskih kipov in z njimi prekosil dosežke vseh svojih sodobnikov. Kot izkušen livar je razvil pretanjen občutek za blagodejen vpliv gladkih površin kanalov na boljše pretakanje zlitine v kalupu kipa. S pridom je upošteval važne vplive premazo-vanja površin, tako da se je znal izogniti nezaželenim sestavinam voska v premazih. Surovine je gotovo dobil iz domačih kranjskih in sosednjih krajev, čeprav podrobnosti ni objavil. Na današnjih slovenskih tleh je bilo v Valvasorjevem času šestindvajset fužin in peči oziroma plavžev. Na Koroškem so med izdelovali že v 15. stoletju. Mineralni cinkov karbonat kalamino (zinccum, smithsonit) je Valvasor bržkone dobil iz Rablja na Koroškem, zlitino bakra in cinka "zlati baker (aurichalcum)" pa na Cerkljanskem, kjer so bakrovo rudo kopali že v 15. stoletju. Malo pred Valvasorjevim ulivanjem kipov je Hans Sigmund Ottenfeld dobil dovoljenje za rudnik svinca v Črni na Koroškem (1665). Rudarji grofov Thurn-Valsassina so že štiri desetletja pred Valvasorjevim rojstvom začeli kopati svinec v severnejšem Pliberku in na Peci, revirja pa sta bila tudi v Železni Kapli in Rablju.8 Nemajhne stroške za Valvasorjev Marijin kip so poravnali kranjski deželni stanovi in tudi vrli baron Janez Vajkard je spravil nekaj zlatnikov v žep. Bogenšperg je dejansko kupil na "kredo", tako da mu 3Lambrozzi, 1994, 93 4Ruschitzka, 1985, 49 5Reisp, 1987, 8; Paulin, Trbižan, 1996, 264 6Reisp, 1983, 176 7 Trbižan, 2003, 177, 183 8 Paulin, Trbižan, 1996, 263, 264, 267-268; Paulin, 1998, 63, 65, 67, Šorn, 1984, 167; SBL, 4: 82 je denar prišel nadvse prav. Njegov postopek ulivanja kovinskih kipov je bil pet let po angleški objavi v Londonu preveden v prvem zvezku nove revije Acta Eruditorum, ki so jo na pobudo slovitega učenjaka Leibniza začeli izdajati v Leipzigu. Latinska objava v prvi številki te znamenite revije že sama po sebi kaže, kako pomembne so se tujcem zdele Valvasorjeve ideje, medtem ko je prezgodaj postaran hiral v Krškem. Nihče ni prerok v domovini, še posebej pa ne na Kranjskem. Valvasor si je želel čim bolj tekoče stopljene zlitine, ki jo je ulil v vmesni prostor prekrite osnovne oblike kipa. Pri tem je natančno upošteval prirastek velikosti modela kipa zaradi dodane plasti kovine. Tedanja kvaliteta litine seveda ni dopuščala tako tankih plasti, kot so osnova Valvasorju še neznanih sodobnih vakuumskih postopkov prekrivanja površin. Ko je bil kip narejen, je Valvasor odstranil kalup in drobne kanale, skozi katere je vlival zlitino v jami za zvonove. Odrezani ulivni sistem je spravil za "ponovno uporabo";9 tega gotovo ne bi storil, če ne bi ulil še veliko drugih kipov, čeprav sedaj poznamo le ljubljanskega. V času svojega poročanja Kraljevi družbi še ni poskusil uliti ničesar daljšega od devetih čevljev (3 m), vendar ni dvomil, da zmore tudi višje izzive. Napovedal je, da bo ulil kip cesarja Leopolda na konju. Vladarja med ježo je nameraval ovekovečiti v nadnaravni velikosti v spomin na njegov obisk Ljubljane leta 1660. O izvedbi se je že dogovarjal s kranjskimi deželnimi stanovi,10 ki so bili pripravljeni kriti stroške Leopoldovega spomenika. Čakal je še na konec turške nevarnosti, ki se je začela julija 1683 s turškim obleganjem Dunaja. Po kosilu 7. 8. 1683 je sam četrtni stotnik Valvasor naglo odjezdil iz Ljubljane kot vrhovni poveljnik kranjskih čet na pomoč ogroženi Štajerski.11 Boylove knjige o vakuumskih tehnikah je za nekaj mesecev odložil, da bi gosje pero zamenjal z bridko sabljico in s samokresom. Na praznik vseh svetnikov je bil že doma, vendar načrta z Leopoldovim kipom ni uresničil, saj je bil ob koncu "dunajske" vojne leta 1699 že dolgo pod rušo. Valvasorjev opis postopka ulivanja tankostenskih kipov je bil prvi mednarodno priznani tehniški dokument kranjskega izumitelja na področju metalurgije in tehnike v celoti.12 Vsekakor Marijin kip ni bil edini izdelek izkušenega livarja Valvasorja, čeprav nam drugi (še) niso znani. 3 GALILEIJEV KROG Valvasor je pilil svoje poznanje livarskih in vakuumskih tehnik v skrbno izbrani domači knjižnici, marsikaj pa je izvedel med večletnimi mladostnimi popotovanji. Bral je tudi starejša mnenja o vakuumu, med njimi Sebastiana Fox-Morzillo iz Seville, ki je v Louvianu na jugu Nizozemske študiral klasično filozofijo. Španski kralj Filip II. ga je imenoval za skrbnika svojega sina Carlosa, vendar je Fox-Morzillo utonil na poti v novo službo. Valvasor je bral prvi posmrtni ponatis Fox-Morzillove filozofije narave Aristotela in Platona, posvečen njegovemu nesojenemu delodajalcu Filipu II. Fox-Morzillo je v enajstem poglavju prve od petih knjig opisal neskončnost in vakuum. Po Parmenidu naj bi Bog imel možnost ustvariti neskončnost, predvsem pa se je Fox-Morzillo skliceval na Platonovega Timaja in zavračal prazen prostor brez snovi.13 Valvasor se je zanimal za Galileijevega predhodnika Baldija, ki je v Padovi študiral matematiko ob Galileijevem prijatelju markizu Guidu Ubaldu del Monteju. Leta 1570 ga je učitelj matematike Commandino nagovoril, da je prevedel Heronove študije vakuumskih naprav iz stare grščine v italijanščino. Objavil gaje komaj leta 1589 z uvodno študijo zgodovine mehanike. Šele prevod je omogočil razvoj Heronovih idej o resničnosti praznega prostora v Galileijevo snov, sestavljeno iz atomov, ločenih z vakuumom. Valvasor je kupil italijanski prevod Herona, ki ga je objavil Commandinov učenec Alessandro Giorgio iz Urbina (1592); za nameček je nabavil še nemški prevod iz leta 1688, prirejen po Commandinovem latinskem prevodu. Hranil je tudi Baldijevo najpomembnejše delo o Aristotelovi mehaniki, objavljeno posmrtno leta 1621. Baldi je pripisal Aristotelu celo nalogo z vakuumsko posodo; to seveda ni bila prvotna misel Aristotela, ki vakuuma sploh ni odobraval. Baldi se je k vakuumu znova povrnil z razmišljanjem o samotežnem črpanju vode iz vodnjaka ob zaključku knjige.14 Med Kircherjevimi učenci na Rimskem kolegiju se je izkazal jezuit Francesco Lana Terzi. Valvasor je kupil prva dva dela Lanovega Pouka naravoslovja, Bernard Ferdinand Erberg pa je za ljubljanske jezuite nabavil vse tri dele šestdeset let po natisu. Lana je natančno opisal Torricellijeve, Boylove in druge poskuse s plini in vakuumom. Zaupal je mnenjem Kircherja in Schotta, Galileija pa je kritiziral.15 Leta 9Paulin, Trbižan, 1996, 267 10Radics, 1910, 146 11Reisp, 1983, 164 12Paulin, Trbižan, 1996, 263 13 Fox-Morzillo, 1560, 28', 29', 30v-31' 14Baldi, 1621, 37, 48, 54, 159-161 15Lana, 1686, 2: 176; 1684, 1: 175, 177-178; 1692, 3: 214-215, 238-239, 297 1670 je zaslovel z načrtom okroglih vakuumskih zrakoplovov iz bakrene plo~evine in se v~lanil v londonsko Kraljevo družbo, tako kot pozneje Valvasor. 4 BOYLOVA VAKUUMSKA ČRPALKA Valvasor je kupil šest Boylovih tiskovin, med njimi ženevska zbrana dela (1680) v trinajstih zvezkih s petindvajsetimi poglavitnimi knjigami. Valvasorjevo navdušenje nad Boylom je mogoče pričakovati, saj je tri Boylova dela prodajal tudi novi ljubljanski knjigarnar Mayr leta 1678. Valvasor je bil štirinajst let mlajši od Boyla; ob svojem bivanju v Parizu in v Angliji16 v času Boylove dokončne preselitve iz Oxforda v London aprila 1668 se je dodobra seznanil z Boylovimi vakuumskimi poskusi. Valvasorje kupil Boylove Hidrostatične paradokse (1670) s tremi lepimi skupinami slik kapilar v posodi, stiskanja tekočin in posledic razlike tlakov. Boylove poskuse je Valvasor ponovil na Bogenšpergu ob preverjanju delovanja domnevnih sifonov pod Cerkniškim jezerom, ki jih je prijatelj Halley nato leta 1687 kazal pred londonsko kraljevo družbo v čast Valvasorjeve izvolitve med nove člane. Valvasor kot slej ko prej edini kranjski član te znamenite družbe priča o izjemno visokem kotiranju naše baročne znanosti in tehnologije. Po Boylovi napovedi v nagovoru bralca in v predgovoru (1680) so bili Hidrostatični paradoksi nadaljevanje Boylovih "Tractatus de Aere" (1672), ki ga je prodajal Mayr v Ljubljani, po Boylovi smrti pa so ga prevedli v angleščino. Tlak v kapljevini je primerjal s Torricellijevim preizkušanjem vakuuma nad cevjo, polno živega srebra. V nagovoru bralcu je zavrnil odnos do vakuuma monarhista Hobbsa, ki ga je črtil tudi po politični plati. Kar štiri Valvasorjeve knjižice iz Boylove ženevske zbirke (1680) so bile posvečene vakuumskim poskusom; ob njih pa še dve drugi v ženevski izdaji iz leta 1683. Prvo in najdaljšo vakuumsko knjižico je Boyle sestavil iz pisem nečaku Karlu grofu Corku (1680); dodal jim je desetletje starejše Hidrostatične paradokse z dvema skupinama slik, postavljenima med dve plošči skic vakuumskih naprav. To je bila ena redkih ilustriranih knjižic v Boylovih ženevskih zbranih delih, iz katerih se je Valvasor učil novih pogledov na skrivnosti znanosti o praznem. Boyle je začel s Torricellijevimi in Guerickejevimi dosežki, vendar je z veščo Hookovo pomočjo urno napredoval in končal triinštirideset poskusov 20. 12. 1659,17 ko je Valvasor iVn^ Slika 1: Poročilo o Halleyjevem preverjanju Valvasorjeve sifon-ske teorije pretakanja voda v podzemlju Cerkniškega jezera pred Kraljevo družbo 14. 12. 1687, neposredno po Valvasorjevi izvolitvi v to družbo (Arhiv Kraljeve družbe v Londonu, Letter Book). že obesil šolo na klin in začel poldrugo desetletje svojih mladostnih popotovanj. Boyle je drugo vakuumsko knjižico prav tako vključil v ženevski ponatis (1680), ki gaje bral Valvasor. Blaisa Pascala je napačno imenoval Monisieur Paschal. Cenil je njegove vakuumske poskuse;18 zato toliko bolj preseneča, da Boylov kolega pri londonski kraljevi družbi Valvasor ni kupil Pascalovih del. Pascalove opise poskusov je med drugim kupil baron Erberg za svojo knjižnico v Ljubljani, pozneje premeščeno v bližnji Dol. Valvasor je prispel v Francijo pet let po Pascalovi smrti,19 ko so vsi govorili o njegovem prezgodaj umrlem geniju. Boyle je tretjo vakuumsko knjižico posvetil zgodnjim poskusom z Machina Boyliana. Skliceval se je na svoje Nove vakuumske poskuse, na Mersennovo raziskovanje stisljivosti in na meritve florentinskih akademikov. Boyle je k svojim vakuumskim raziskavam vabil najpomembnejše Angleže tedanjih dni, da bi s svojim ugledom dali rezultatom dodatno težo, kot so velevale tedanje navade. Opisal je zmrzovanje pare z nižanjem temperature ob stiskanju pod težo stolpa živega srebra. V kritiki Hobbsa je navajal svoje starejše poskuse v barometru na živo srebro.20 Hobbsa je zavrnil z Guerickejevimi in Torricellijevimi poskusi. Zaključno poglavje je posvetil shranjevanju 16 Mayr, 1678, 51-52; Reisp, 1987, 7 17 Boyle, Nova experimenta 1680, 2-3, 154 18Boyle, Nova experimenta 1680, 13; Boyle, Robert. Defensio doctrinae 1680, 10; Boyle, 1999, 3: 26, 33 19Reisp, 1983, 84 20 Boyle, Tractatus, 1680 živil v vakuumu, ki je Valvasorja še posebej navdušilo. Boyle je namreč junija 1670 v vakuum shranil pinto francoskega vina, ki gaje julija 1671 vzel ven na prosto in ob veselem omizju ugotavljal, da je ohranilo čistost in barvo. Valvasor in njegovi najstniški sinovi na Bogenšpergu niso popili veliko vina, kljub skrbi Valvasorjeve prve žene; vseeno pa se je Boylova ideja o shranjevanju vina globoko dotaknila Valvasorjeve ob posavskih vinogradih razvajene duše. Leta 1682 je v Ženevi priobčil nadaljevanje Fizi-kalno-mehanskih poskusov z nadtlakom stisnjenega segretega zraka in z živalmi. Pri raziskavah nadtlaka je obrnil postopek črpanja vakuuma, kar je omogočilo razvoj parnega stroja. S pomočjo izumitelja Denisa Papina je eksperimentiral od 11. 6. 1676 do 5. 9. 1677 in svoje dosežke ponazoril na šestih ploščah, polnih slik, ob koncu knjige. Valvasor je že po naselitvi v Bogenšpergu kupil prve letnike Phil. Trans.21 in v njih med drugim prebral poročilo o prvih Hookovih in Boylovih poskusih z vakuumsko črpalko pred Kraljevo družbo 15. 2. 1665. Pri Mayru v Ljubljani je z navdušenjem študiral Boylova poročila o dokaj okrutnih poskusih z racami v izpraznjeni vakuumski posodi,22 ki bi danes seveda sprožili mnogo hude krvi pri društvih za varstvo živali. Nemudoma je začel pisati tajniku londonske kraljeve družbe Galu, saj je kot svetovljan neomajno zaupal vase in si je zaželel lastnih objav v Phil. Trans. Za nameček je kupil še Boylovo razpravo o luminiscenci Noctiluca (1682), ki mu je bila posebno blizu, saj so prvi raziskovalci luminiscence izšli docela iz alkimističnih tradicij. Boyle je najprej opisal Balduinov hermetični fosfor, nato pa še delo Nemca Daniela Kraffta. Svetlikanje je opazoval v vakuumu in povzel postopek izdelave luminiforja Noctiluca po tedanjih alkimistih.23 Obravnaval je luminiscenco na zraku in celo v ledu; razpravo, sestavljeno iz pisem o poskusih, je končal s kemijskimi paradoksi kot odgovor na Kircherjeve (1646) trditve, o katerih je seveda globoko dvomil. Tako kot Hobbes tudi Kircher nikakor ni verjel, da vakuumska črpalka v resnici odstrani vso snov; seveda je šlo Boylu še dodatno v nos njegovo bojevito jezuitsko katolištvo. Boyle je v Poskusih in razmišljanjih citiral Kir-cherjev opis luminiscence (1646), ki sta ga kupila tako Volf kot Valvasor. Prokurator jezuitov Monardes, znan po prvem opisu tobaka, je Kircherju poslal raztopljeno luminiscenčno snov iz Mehike, tako da je lahko novosti posredoval samemu cesarju. Boyle se je glede barv kovin skliceval na Glauberja, ki ga je Valvasor tako močno čislal, da je zbral kar sedemindvajset njegovih knjig; gotovo tudi zato, ker je Glauber mlada leta preživel na Dunaju. Boyle je končal opis luminiscence bolonjskega kamna in predvsem dragih kamnov.24 Po stopetih straneh teorije snovi, sestavljene iz delcev, se je na zadnjih dvainštiridesetih straneh lotil desetih poskusov. Pri šestem je raziskoval Glauberjevo sol, v devetem pa se je skliceval na Helmontov in Paracelzov Alkahest, ki je bil v marsičem temelj Boylovih razmišljanj.25 Eden odkriteljev fosforja, Kunckel, je pozneje spravil Alkahest na tanek led z ugotovitvijo, da ga nobena posoda ni zmožna obdržati; prav podobno se danes godi fuzijskemu reaktorju, ki ga ne znamo omejiti v posodi. O Alkahestu je razpravljal tudi raziskovalec fosforja in dunajski dvorni gospodarski svetovalec Becher; Valvasorje nabavil ducat njegovih knjig, Volf pa le tri. Valvasorje kupil še štiri poglavitna Kuncklo-va dela, medtem ko je Volf umrl že pred njihovo izdajo. Valvasor se je za luminiscenco zelo zanimal in je prosil Kraljevo družbo v Londonu, naj mu pošlje navodila za izdelavo fosforjev vseh vrst po poročilu irskega škofa Asha,26 prijatelja pisatelja Jonathana Swifta. Tudi sam je skušal sestaviti luminifor iz neke vrste svetlečih črvov, vendar dobljena snov ni bil obstojna.27 V Valvasorjevi zapuščini v Krškem je bila po njegovi smrti popisana tudi "Medeninasta črna naprava v obliki nočne lučke",28 kar je bil tudi v Boylovem pisanju običajen naziv za luminifor Noctiluca. Žal popisovalci niso podrobneje opisali sestave Valvasorjevega luminiforja. 5 BOYLOVI KRITIKI Valvasor je kupil Cabeove Magnete, posvečene francoskemu kralju Ludviku XIII. Cabeo je magnetne pojave pripisoval domnevnim premikom gmot zraka, ki ga elektrika najprej izrine, nato pa se zrak vrne na prvotno mesto in s seboj povleče dovolj lahke delce. Tako so Boyle kot Galileijevi dediči pri florentinski akademiji Del Cimento raziskovali vakuum, da bi potrdili ali ovrgli Cabeove domneve. Cabeo je v drugi knjigi zavrnil mnenje zdravnika kraljice Elizabete W. Gilberta o spremembi električnega privlaka v vlagi in še posebno v vodi; privlak med potopljenima magnetnima palicama je posebej nazorno skiciral. 21 Valvasorjeve letnike 1665-1669 je urednik Oldenburg natisnil v Amsterdamu (1675, 1675) kot zasebno glasilo 22Mayr, 1678, 84; Boyle. 12. 9. 1670. Nova experimenta pneumatica de respirationem spectantia. Phil.Trans. 23 Boyle, 2000, 269, 270-271, 281, 291, 295, 303 24Boyle, 2000, 269 25 Boyle, Chymista scepticuis 1680, 39, 65, 69, 78, 115, 119, 123, 139, 133, 139, 145 26Reisp, 1987, 104 27Reisp, 1983, 212, Valvasor, 1970, 1/3: 458 28Radics, 1910, 317 iluzijo. Vodomete iz tretje knjige je imenoval "hidravlične stroje".31 Valvasor je ob najpopolnejši kranjski zbirki Kircherjevih del kupil še dvanajst Schottovih matematično-tehničnih priročnikov, saj je bil Schott najpomembnejši Kircherjev učenec. K nabavam njunih spisov je Valvasorja napeljalo zanimanje za izum vakuumske črpalke, ki jo je prav Schott prvi opisal in narisal. Valvasor je Schottova dela in devet Kircherjevih knjig citiral v Slavi, saj je bil prav Kircher pisec, ki ga je uporabljal največ. Valvasorjev vzornik Volf Turjaški je imel osem Schottovih del, seveda prav tako kot Valvasor vse tiste, povezane z vakuumskimi tehnikami. Volfov brat knez Janez Vajkard je bil poglavitni Guerickejev sodelavec pri vakuumskih poskusih v Regensburgu, tesno pa je sodeloval tudi s Kircherjem. Ohranilo se je šest Magnet PhiloC Slika 2: Naslovna stran Cabeove knjige o magnetih (1629), ki jo je hranil Valvasor (Fotografirano v zbirki za zgodovino znanosti z dovoljenjem univerze v Oklahomi). Pozneje je Cabeo skupaj s svojimi ferrarskimi someščani nasprotoval hidravličnim idejam Galilei-jevega učenca Benedetta Castellija pri urejevanju reke Reno, ki jih je podpiral papež Urban VIII. Vakuuma ni priznaval, saj naj bi motil lokalno gibanje.29 Valvasor je nadaljevanje Cabeovega raziskovanja vakuuma prebral pri drugem jezuitu Kircherju; hranil je domala vsa Kircherjeva dela. Kircherjev magnet za dvigovanje velikih uteži je navdušil Valvasorja, ki je nabavil lasten nadvse močan magnet. Z njim je lahko vzdignil maso železa, dvainštiridesetkrat večjo od mase magneta; po smrti je izredni magnet zapustil v svoji hiši v Krškem;30 prav zanimivo bi bilo vedeti, kje se to čudo tedanje znanosti skriva danes. Kircherja je zanimalo delovanje magnetne sile v vakuumu. Vakuumsko napravo je lepo ilustriral in pokazal, kako razredčeni zrak vleče vodo iz posode navzgor po cevi. Voda se potem izliva po obodu posode na tla ali pa celo nazaj v posodo kot stalno gibalo perpetuum mobile, ki se je pozneje pokazalo za mimciir eii» fe^ idlaBriJi IMB »piwUliBt, n« hnoiiJiLiiH nteunnftii vidwvt «tlugm. Nöb «im, fa^ii, riia ÄtcuiB vaif<; J« o«id ((miinni ßtcaaijfpcUJc iauk duoiirtJhurnpidiirn pcriEjim-tnira.SirA.B.JtfKtficifJ Jilti. Cjj.jon facUIi, i)Haf hmrtr- tki cncor läpr iqun^HiiiifE- ftum,quod Iii pci3ric[4l|>ifii-hilli[uriDClKD.i;iDuEclini(>i C. tiicillain emir "Hit nrioncifl""'^'"'*; tiiEiDiU vaianrni &lidcj3r,cü lOM rnoumirid D, /fl E. vao " = ' nl»tHdlJ vndjm «beeo-diL vndc fiAlncnTwr. E-declinii a b noti raJfo fTdrpiimi piiiruri jUticr qoibiii ah^uucDiii «neJ jdii, ^imil pmnit iriraHrä cic^n Et mcjciquD eiiira Gi{,vi monu Dicun^it firi n hac v rtotibn quiituucnngtirMbinniriluD.rciikci ^uamtriltErrcBRF iaLii» mobil, cutq oii^n ih iljo dilibiBt. Vrtittn h Jioc pjn> I . qjLi rurlüm^uii [Cini4j;ii brliiKcparfnc »OBitur,nJl Ii aort brlin(cparfnc«mjin>biri,quLi ctiiin pondnijOUAd in «Ircipdma |«nCjipoBitur,nJtgii^riJccllci ^ FIIIID, ^uiaijDi|Dni,pT«l9iEu[u'tiH icnwnEUEq.vc^ iqcireüikittElgi }ppcBd4tarpi>an4cT^ A. uc pyud jc jppcBdiiu ramoiiurE monni^lču Ja imi Jjbuuct nua« Slika 3: Cabeovo preizkušanje delovanja magneta pod vodo v Valvasorjevo zbirki (Cabeo, 1629, str. 186). (Fotografirano v zbirki za zgodovino znanosti z dovoljenjem univerze v Okla-homi.) 29Cabeo, 1629, 28, 59, 72, 93, 108, 178, 181-188, 217, 220, 334, 341 30Radics, 1910, 318 1Kircher, 1654, 419 St Jjpidit fvt^imdjqtAti'^^t afct i« A niqiDO iltcuivr poloruin ^ St En '■lDer«trKiitm. Üm l^fff Aintrum .T^Kdi -MiiUai,rHnE4 im ^»ifti Jl]ipol1iEiHERiiäA]ra[p|}im'i,i*qTtHv^nrl^pF-dikp^gatiKWi aaivts roL'tHoi Mi* buU i'i»Arhg?» Jiq DfJV. te pelaf ^entTcifeiiKteti idi^cfi pcrfi^HiqiünirpnaJi poflimui efli ter- u itlud m j^ocacam, £;Banp«rjniDbiaxc]uilcn)llbri,- liDäcn. RB(hJAiT«IIrfinit^ritfteiira UDLilitiji^iH rno^ tnjr« qnnuiDicm ddčcndtt, tnq qtrc cIcuirtRi cst^ ti) ilHTvr4tniBChri ripove; qai lapf i diccbim.iKiiiruiiiRii- üi^mri libiin«ne. Ičft cum vaira nnuIcin^turDrl^ pii icm ma- iJifn Ih4ii)iaqieniiiiui(la ctcai ri ßHH>n,» «^Ubd pif« ill« j«lficii[J^pKD[ri(U]cm,piiKptc dE«£0[ AjitrdEprcjliAneiiiipün»- td HoJ ptrr, i^jzJfpiEnirioncni rclpiE i Iehi prr d cd'* rp^uEi 'Ifc'QJq pejccum.fJfi-vi Jtii^actici iitin hgr^arEin «tETccn^ !)«».. .TUStr im;J^.ltJTii'^--!'■Jjtn^HiHf:tn»J .■: imfcrrjCtipMf Kir^aa lnlj*Tcniini^Eiilliinimpa-JonimIxbfiliqftiIti)rtlralacomm?IIIIE «Im ^^tlhuiui "^^^ijlji^cnitiqmJcii paJuiq dcfcfndfftuiifH hariiaqtcitt i (j in e rpi m cxd^AMtali.^ fibi .fjli obfctuill^. n i E| ilomiDDi julTct dnu rn^pirii^ ^dMB^Kl^ 3 C^cHncri pir^lJcfunilHiMvnd),-■HjcntincIlncHiripii^J ruiJmtfi.^ui^efiJDBffaener^Jii ipäif t jn^^n tri i irr&M fodioii ■ Si fViitgiuif (B'gvEi in ttiHJ^rtts fEcuaduntJgjigiiudj- minarJito Tu^pibtili.f'Eki O-ijuiv W ^"iHoitt tiDBiuicbti pir- ptiu« [MIL blifcqf* Lben J1 PWW m, toBtii, uciE #in/H)h>(!UwBhtkR|i(Bh O* •kidnlUil* b hrffirtfiffhgvi Mlčai t d4iiib««4 i Mdbl&na ()] || Mt ^Bdi nubii^iMai, hdrt« ftninhT^ «t. {OivtMtintinii Odfiahitv ^rFMHtufah «ivdini** lth)(*(T fttiTni^fAi} >inntnin ■utHffeMtf ip^Jnat in Ttr*m juiuriJiif[iHii,b«ti>i in Idfit(»ir«Aln{iH|Tf Pm h« S^flltrlfMH^fttftktJtbrflD^M« AlMm ^ nniHläiA / h« ^H^ir tlf lUflbvAWpil ^KlHillUPI. (l] nit w Ml IM^ |lr hr Vtcu- 1*1 OirHii«ij/r*IViii)*fl|Mil>drt a*. hH tiHff iM^rffrhifc Otu Hlht QSflUI BBt hB •KkHlIlIflM^/ IK4tktllfl plitn ^ niw>(tlU(/t Hvfnp^lBIflV »Wp^iHiii"! XVt KKIiitdKkfBllJl^JFAn WjHf Slika 6: Voigtovo 58. vprašanje z odgovorom o fiziki vakuuma in Guerickejevih poskusih 6 SKLEP Valvasor je končal šolanje brez višjih univerzitetnih študijev; raje je šolsko torbo zagnal v kot in se odpravil na štirinajst let mladostnih popotovanj po svetu. Tako se je že zelo zgodaj seznanil z vodilno in obenem najdražjo fizikalno zagato svojega časa, z vakuumsko črpalko. Pravilno je ugotovil, da se je težišče raziskovanja vakuumskih tehnik premaknilo v Anglijo k Boylu; zato je kupil vsa njegova dela o vakuumski črpalki in se včlanil v Kraljevo družbo kot prvi in edini med Kranjci ter Slovenci sploh. Tam je postal kar Boylov družabnik. Preučevanje lastnosti novih materialov je kronal z iznajdljivim postopkom za ulivanje najboljših tankostenskih kipov svojega časa, ki gaje proslavil po vsej učeni Evropi. Ali si ni s tem zaslužil spominski zapis pod svojim Marijinim kipom v Ljubljani, edinstvenim spomenikom našega znanja, ki bi slavil mojstra še mnogo stoletij? ZAHVALA Raziskavo je gmotno podprl Mellonov sklad Univerze Oklahoma. 7 LITERATURA Baldi, Bernardino. 1621^ In mechanica Aristotelis problemata exercita-tiones^ Mainz: Albin. Boyle, Robert. 1660. New Experiments Physico-Mechanical, Touching the Spring of the Air, and its effects; Made, for the Most Part in a New Pneumatical Engine... Oxford. Prevod: 1682. Experimentorum novorum physico-mechanicorum... Ženeva. Boyle, Robert. 1670. Paradoxa hydrostatica novis experimentis... Rotterdam: Leers. Boyle, Robert. 1682. Die luftige Noctiluca aeria^ Hamburg: Kosten. Ponatis: 1693. Ženeva: Tournes. Boyle, Robert. 1680^0pera Varia^l. Nova experimenta physico-mechanica^ 2. Defensio doctrinae De elatere et gravitate aeris^ Experimentum nova de condensatione aeris^ fluiditatis et firmitatis^5. Chymista scepticuis^ 6. Paradoxa hydrostatica^ Ženeva: Tournes. Boyle, Robert. 1999, 2000. The Works^(ur. Hunter; Davis). London: Pickering & Chatto. Cabeo, Nicolaus. 1629. Philosophia magnetica^Köln: Franciscus Sucius. Fox-Morzillo, Sebastiano. 1560^ De naturae philosophia^Pariz: Puteani. Gramatowski, Wiktor; Rebernik, Marjan (ur.). 2001. Epistolae Kircherianae. Rim: Institutum historicum S. I. Kircher, Athanasius^ 1646. Ars Magna Lucis et Umbrae^ Rim: Scheus. Kircher, Athanasius. 1654. Magnes sive de Arte Magnetica^ Rim: Masotti. Lambrozzi, E. 1994. Casting From the Beginning Up to Present-Day Technology. Ceramic Engineering and Science Proceedings. 15/1. 93-94. Lana Terzi, Francesco. 1684, 1686, 1692. Magisterium Naturae et Artis... Brescia/Parma. Mayr, Janez Krstnik. 1978. Catalogus Librorum^ Ljubljana: Mayr. Oldenburg, Henry. 1674, 1675. Acta Philosophica Societatis Regiae in Anglia anni 1665-1669^ Amsterdam: Boom. Paulin, Andrej; Trbižan, Milan. 1996. Zakaj je Valvasor lahko ulival tankostenske kipe iz medi. Rudarsko-metalurški zbornik. 43/3-4: 261-269. Paulin, Andrej. 1998. Metalurgija neželeznih kovin na Slovenskem. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike. 13-14: 53-76. Radics, Peter von. 1910. Johann Weikhard Freiherr von Valvasor (geb. 1641, gest. 1693). Ljubljana: Krainischen Sparkasse. Reisp, Branko. 1983. Janez Vajkard Valvasor. Ljubljana: Mladinska knjiga. Reisp, Branko. 1987. Korespondenca Janeza Vajkarda Valvasorja z Royal Society. Ljubljana: SAZU. Ruschitzka, Ludwig. 1985. Die Entwicklung des Eisengusses in Mitteleuropa. Giessereitechnik. 31/2: 48-54. Schott, Gaspar. 1663^ Anatomia physico-hydrostatica^ Würtzburg: Schönweter (F). Trbižan, Milan. 2003. Objava J. V. Valvasorja v glasilu Philosopical (!) Transactions leta 1687 o litju kipov s tanko steno - prvi slovenski tehnični dokument. Livarski vestnik. 50/4: 175-184. Valvasor, Janez Vajkard. 1687 (januar-februar)^ Method of casting Statues in Metal; together with an Invention of his for making such cast Statues of an extraordinary thinness, beyond any thing hitherto known or practised. Actorum Eruditorum. Valvasor, Janez Vajkard. Mladinska knjiga. Voigt, Gottfried. 1670. Phil. Trans. 186: 259-262. Prevod: 1692. 1: 315-319. 1977. Slava Vojvodine Kranjske. Ljubljana: Physikalischer Zeit-Vertreiber^ Güstrow/ Rostock: Wilden, Scheippeln. Ponatis: 1686. Stettin: Plener. Kazalo manj znanih oseb William Aglionby (* okoli 1642; t 28. 11. 1705) St. George Ashe (* okoli 1658 Roscommon na Irskem; t 1718 Dublin) Bernardin Baldi (* 1553; t 1617) Johann Joachim Becher (* 1635; t 1682) Niccolo Cabeo (* 1586; t 1650) Federico Commandino (t 1575) Sebastiano Fox-Morzillo (* 1523; t 1560) Nicolo Monardes (t 1588) Gottfried Voigt (* 1644; t 1682)