Vseslovenski sliotl v Ljubljani. Najimenitnejši dan menda ostane v zgodovini slov. inarutia dan 14. septembra 1897. Ta dan se je zbral evet našega naroda iz raznih pokrajin v beli Ljubljani. Okoli 1000 mož, vnetih za slogo in edinost, nas je , prišlo na vseslovenski in istersko-hrvaški shod. In Ljub- 1 ljana se je pokazala kot naše središče ; saj skoraj ni tbilo hiše, ki bi ne bila z zastavami okrašena. Ta velepomenljivi shod se je vršil v veliki sokolski tlvorani »Narodnega doma«. Ob 9. uri je pozdravil dr. Šusteršič zbrane Slovence in Hrvate ter predlagal za predsednika goriškega poslanca dr. Ant. Gregorčiča; vsi so temu navdušeno pritrdili. Za časlne predsednike pa so bili izvoljeni: kranjski deželni glavar Olon Detela, ljubljanski župan Ivan Hribar, A. Barvinski, dr. Stransky in baroh Rukavina; za podpredsednike*: dr. Fr. Jurlela, kanonik L. Einspieler in vitez Nabergoj; za zapisnikarje: dr. Gregorin, dr. A. Medved, dr. Fr. Rosina in dr. Žitnik. Ko predsednik dr. Ant. Gregorčič vse pozdravi, pozdravi zaupne može deželni glavar Detela v imenu Kranjske, župan I. Hribar v imenu Ljubljane, Barvinski v imenu Rusinov, dr. Stransky v imenu vseb Gehov, baron Rukavina v imenu Hrvatov, dr. Stojan v imenu moravskih Geliov in vitez Vukovič v imenu dalmatinskih Hrvatov. Nato predlaga dr. Gregorčič, naj se pošlje udanostni telegram presvetlemu cesarju, k čemur vsi s trikratnim, gromovitim živio pritrdijo. Nato se je začela obravnava o točkah dnevnega reda, kakor smo ga bili objavili. Sbod je trajal do 3. ure popoldne. Sklenile so se enoglasno razne resoluoije; nas štajarske Slovence zanimajo v prvi vrste naslednje: Resolucije o težnjah štajarskih Slovencev. 1. Da se ugodi opravičenim težnjam vseh Slovencev na spodnjem Štajarskem po jednakopravnosti, treba, da se sodiščni okraji Radgona, Cmurek in Arvež podredijo novemu okrožnemu sodišču v Mariboru. 2. Brezpogojna potreba je, da se ljudska šola, namenjena za poduk slovenskim otrokom, uredi skozi in skozi na podlagi materinega jezika kot izključljivega podučnega jezika, ter da neba biti ista v rokab nemškonacijonalnih in liberalnih šolskih nadzornikov golo sredstvo za ponemčevanje slovenskega naroda. 3. Treba je, da se deželni šolski svet štajarski razdeli v dva oddelka, nemškega in slovenskega, kateri opravlja vsaki samostojno vse posle, zadevajoče njemu podrejene šole. 4. UčiteljiSče v Mariboru, namenjeno vzgoji učiteljev za slovenske spodnještajarske šole, mora se urediti tako, da bode poduk v veuini podučnib otrok v slovenskem jeziku. . , 5. Vprašanje poduka v slovenskem jeziku na celjski gimnaziji v Celju napravijo slovenske paralelke za slo- venske dijake ter da se za tako popolnjeno gimnazijo zgradi državno, srednje šole dostojno poslopje. 6. Za štajarske Slovence treba osnovati v Gelju državno nižjo kmetijsko šolo za praktičen poduk v umnem kmetijstvu in za vinorejo in sadjerejo, potem državno podkovsko šolo, obe seveda s slovenskim podučnim jezikom. 7. Na srednjih šolah naj se nastavljajo slovenskega jezika zmožni in slovenski mladini naklonjeni možje, ne pa cdločni nasprotniki nemško-nacijonalnega in liberalnega mišljenja, kakor se to godi za Gelje. 8. Nadzorstvo glede vseh spodnještajarskih ljudskih in srednjih Sol mora se odvzeti možem, ki so znani protivniki slovenskega naroda, ter izročiti možem, katerih preteklost daje jamstvo, da jim bo napredek slovenske Sok zares na sn;u. 9. Pri imenovanju uradnikov za spodnje Štajarsko mora nehati sedanja krivična praksa, po katerej se izključujejo navadno uradniki slovenske narodnosti, in sicer celo domačini, od službenih mest na spodnjem Štajarskem. Uradniška rnesta na spodnjem Štajarskem morajo biti pristopna tudi, in to v prvi vrsti, uradnikom slovenske narodnosti, in to mesta ravno e. kr. predsednikov okrožnih sodišč, okrajnih glavarjev in drugih predstojnikov jednako, kakor nižjih lem podrejenih uradnikov, pri sodiščih, pri politični in finančni upravi, pri šolah, pošli in železnicah. Pri imenovanju uradnikov za spodnje Štajarsko gledati je strogo na to, da vsak imenovanec ima že pri imenovanju popolno znanje slovenščine ter da }e zmožen uradovati v slovenskem jeziku ustno in pismeno. 10. Krivični volilni red treba spremeniti tako, da bodo Slovenci na spodnjem Štajarskem dobili svojemu številu primeren broj zastopnikov v državnem zboru in da se uvrstijo v mestno skupino vsi sedaj izpuščeni trgi. Resolucije o splošnem političnem položaju in jezikovnem vprašanju. 1. Vseslovenski in istersko-hrvaški shod sprejme združenje vseh slovenskih in hrvaških državnih poslancev z veseljem na znanje in odobrava v vseh točkah program »Slovanske krščansko-narodne zveze«. 2. Slovenskim in istersko-hrvaškim državnim poslancem se izreka popolno zaupanje in se isli pozivljajo, naj v parlamentarni večini vstrajajo, dokler bode odločno in neodvisno od trenotnih vladnili tendenc, dejansko izvrševala svoj program. 3. Vseslovenski in istrsko-hrvaški shod zahteva, da se v članu 19. temeljnega zakona o splošnih pravicab državljanov z dne 21. decembra leta 1807 št. 142 drž. zak. zajaračena narodna in jezikovna jednakopravnost v šoli, uradu in javnera življenju izvrši ludi gledo slo- venskega in oziroma hrvaškega jezika na Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in Primorskem.