C % T! Prosimo, poglejU BI \ % naalova ta dan, ko \ ^ % a poteč«. V teh časih bj.	^ lanja cen, potrebu-
je 9 \ letovanje. Skušajte
ime % \ vnaprej plačano.
— % "
GLAS NARODA
- h
List slovanskih delsvcer'v Ameriki
■ iilwil m innl CUm Matter	tttk. IMS at Um PmI Offle* U New f«t N. I, anfer Ad al CMgro> «t Magtfc W, Uit._
No. 100. — Štev. 100.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, MAY 25,1943. — TOREK, 25. MAJA, 1943.
VOLUME LL IlETNTK IX
2000 TON BOMB NA DORTMUND
Sinoči je velikanska skupina angleških bombnikov in zasledovalnih aeropla-nov napadlo Dortmund, eno najvažnejših nemških industrijskih in prometnih mest. — Napada se je udeležilo okoli 1000 aeroplanov.
Me&fco je napadlo okoli 1000 aeroplanov, ki so metali bombe od 1 do 2 ponoči ter vrgli 2000 ton bomb. Odkar se je prišla vojna so angleški aeropla-ni vrgli na Nemčijo 100,000 ton bomb.
Bombniki pa so poIe& Dort-inunda bombardirali ae druge industriji- kraje v dolini Rubra, ki je še vedno pod vodo, kt*r >o prejšnji teden bombniki razbili tri največje nemške jezove.
Vsako minuto je padlo 33 ton borub in ko šteje mesto pol miljo ua prebivalcev, je prišlo na vsakega prebivalca 8 funtov razstreljiva.
Da so aeroplani prileteli nad Dortmund, so morali preletetii dolino Rubra, ki ima največje obrambno omrežje \ oeli-Nemčiji. 38 angleških aeroplanov se z napada ni vrnilo.
Ko so zadnji aeroplani prileteli nad Dortmund, je bilo že celo mesto v plamenih in plameni so švigali 15,000 čevljev visoko.
V svoji čestitki pr-vi zračni uftfml U*rrw J«alcem: *
"Leta 1939 je feldmaršal froering obljubil, da ne (bo niti ena sovražna bomba zadela Nem čije. Čestitam, ker ste že vrgli prvih 100.000 ton bomb in ste ga postavili na laž. Prihodnjih 100,000 ton, a ko bo čakali n-a nje. bodo večje in 'boljše bombe in bodo bolj natančno merjene in v krajšem času.
Kot pravi angleško zračno aninlstratjvo. so bili) -»eiroplam tako na gosto posejani, da so morali piloti paziti, da se aeroplani niso med seboj zadeli.
Naipad >e je pričel s silovitim v d * r o m navzKc močnemu ognju pro-tizračnih topov. V kratkem je bila obram-
Stavka v Akronu, Ohio
Akron, 0., 24. maja. —,V tovarnah kavčuka v tem kraju so pretekli petek oklicali protestno stavko delavci United Rubber Workers unije, ki so priključeni organizaciji ciO.	--------------
45 dolarjev tedensko, medtem, Štirideset tisoč delavcev jej ko davki naraščajo iu se dragi-pustilo delo takoj, nadaljnih| nja neprestano veča in to še po-dvamajst tisoč >e morda vsakj^ebno v industrijaLnih krajih, čas pridruži ostalim, ako bo kjer se hoče vse okoristili na \VLB vztrajal, da se delavcem j račun plač vojnih delavcev, De-v teb tovarnah ne dovoli več lavoem na ta način ostaja čez-kot tri cente poviška na uro. U-1 dalje manj plače, ki se lahko res nija je zahtevala osem centov' smatra za normalen zaslužek— po viška.	I večji del plače gre takoj za na-
1'nijski voditelji -o se z leta-J jemnino, hrano, davke, prispev-loin odpeljali v Washington,; ke. itd. da se posvetujejo s predsedni-
kom CIO., Fhilipom Murray, jen..
Detroit. — Delavci, ki so pretekli četrtek zastavkaii v Ghrv-slerjevih tovarnah, so se \-rnili na delo, ko so jim linijski voditelji obljubili na dveh velikih shodih, da bodo njih zahteve o-ziroma pritožbe ufKvStevane pri vodstvu uprave WL«B. Delavci so zahtevali, da naj vodi poga-( janja v njih delavskih zadevah z dmžbo nepristranski odbor, "War Lmbor Boa«rd pa je zahtevo pustil ležati 8 mesecev.
Pittsburgh. — Voditelji 20 tisoč delavcev jeklarske raiije, (CIO) kateri so zastavkaii koncem preteklega tedna, so dejali. d'» se bodo delavci vrnili na delo začetkom tega tedna.
Opazovalci so mnenja, da je pripisovati iztoruli stavk v vojnih tovarnah dejstvu, da vladne agencije ne storijo nič, da bi se zaustavilo naraščanje draginje ! ter vzpostavilo primerno in e-1 fektivno izravnavanje delavskih I zadev in sporov v vojni indu-'striji. Delavci so tudi nejevoljni zaradi "zmrznenja" plač. katere znašajo povprečno od 30 dc
POVODENJ NARA&ČA V DOLINI MISSISSIPPI-JA
Reka Mississippi je v nedeljo
ha mesta skoro popolnoma uničena. Žarkometi so ngasnili in le posamezni so še iskali po zraku. Protizračni topovi so tudi vedno bolj redko streljali.
Nek letalec je rekel, da je bilo komaj mogoče misliti, da je spodaj kako mesto, toliko je bilo požarov in toliko dima.
Dortmund šteje 540,000 prebivalcev ter se nahaja sredi west-fa lskega premoga rskega okrožja in ob koncu 170 milj dolge ga Dortmund-Ems kanala. Skozi mesto gre skoro ves vojni material, ki je izdelan v raznih krajih v dolini Euhra. Dortmund ima velike jeklarne, pre-mogarske rove in tovarne za pridelovanje umetnega gorilnega olja.
Nemško poročilo o napadu na Dortmund priznava, da je bSa povzročena "precejšnja" škoda in da je bilo izstreljenih 33 aeroplanov.
Nesreča na Pennsylvania R. R.
Delair, N. J., 24. maja. — Brzi vlak Fennsylvanske železnice, ki je vozil iz Atlantic City v New York in na katerem je bilo skoro 1300 potnikov, ki so se vračali iz nedeljskega oddiha , ob atlantski obali, se je^deloma iztiril na ovinku proge v tem kraju in pri tem je bilo ubitih 14 o-seb, 89 pa ranjenih.
Neka ženska je tekom nesreče porodila otroka in ko so našli trupli so videli, da sta bila v nesreči obglavljena mati in dete.
Pet žen>k, ki so našle smrt v nesreči, niso mogli prepoznati. Na vlaku se je voizilo precej vo jakov, od katerih je bilo nekaj lahko ranjenih.
Železniški uradniki so izjavili. da dvomijo da bi bila nesrečo zakrivila sabotaža, kljub temu pa je bila podvzeta investi-gaeija.
Ponesrečeni vlak je bil sestavljen iz 15 vozov in ko je lokomotiva skočila s tira in se za-kotalila po nasipu, je potegnila za seboj štir^ vozove. En voz se je prevrnil tako, da je padel na lokomotivo, drugega so pokopali pod seboj ostali iztirjeni | vozovi. Vpitje ponesrečencev je bi4o strašno	ter
policijske rešilne posadke so delale mrzlično, da redijo ponesrečence iz strtih vozov. Nekatera mrtva trupla so padla iz voza, katerega so d vnem Hi z žerjavi, da tzvlouej«! ranjence iz njega. Vzelo je pet ur predno so mogli dobiti vsa trupla iz razbitih vozov. *
Xa mesto nesreče so prihitele amibulancez zdravniki in bolničarkami in civilisti so pomagali pri reševalnem delu. Ljudje so dali na razpolago svoje domove, da se je moglo nuditi vserti prvo pomoč in v poslopju višje šole so brž vzpostavili zasilno bolnišnico.
Iz Jugoslavije
toda poročilo pravi, da t® napad nj imel nobenega uspeha.
Priporočilo živilske konference
Hot Springs, Va., 23. maja. — Angleška delegacija na živilski konferenci tukaj, je prišla s priporočilom, da se po vojni organizira mednarodno rezervno žitnico ali banko, katera bi skrbela, da bi se v dobrih letih spravilo na staroegiptovski način pridelke za suha leta.
Razpustitev Habsburškega bataliona
New York, 21. maja. (ONA) — Po burni šest-me sečni kari-jeri je bil danes razpuščen avstrijski bataljon, katerega je bil organiziral War Department s s delo vanj cm nadvojvode Otona.
Ratalijon, ki je bil ustanovljen preteklega novembra, je naletel na ogorčen odpor in je zdaj razpuščen pod isto strogo
Načelnik angleške delegacije, RLdhard Law je predložni triti-soč besedno izjavo, v kateri je podan angleški načrt zo povojni svet, ki bi ne poznal bede.
Po tem načrtu bi bila filozofija uničevanja odvisnih produktov nadomeščena z nekakšno staroegiptovsko filozofijo hranjenja nekvamih pridelkov, produkcija katerih bi se povečala. Organizacija, ki bi upravljala to svetovno žitnico, bi bila mednarodnega značaja in ibi seveda skrbela, da ibi dobilo živež prebivalstvo katerekoli dežele, ki bi bila v potrebi.
V tem smislu je angleška de-1 legacija sugestirala, da naj bi
se živežna konferenca ravnala po naslednjih točkah:
1.	Izjavi naj se, da je skupen cilj vseh narodov, iki so repre-zentirani na konferenci, da se zagotovi vsemu človeštvu zaloge živeža, katere bodo zadostne in primerne.	v
2.	Upošteva naj dvojno stran/ dobo pomanjkanja "in mednarodno ureditev pridelovanja pridelkov, ki so najbolj potrebni in katere se 'bo moglo enakomerno in redno razdeliti m«d narode, ki bodo potrebovali dodatna živila.
3.	Razglasi naj temeljne principe glede živežne produkcije, po katerih naj se potem ravnajo posamezni narodi z ozi-j
rom na njihovo lastno zalogo ali pridelovanje živeža.
4.	Pri]>oroča naj raje razširjenje ne$*o omejevanje živežne' produkcije. '
5.	tPifciToroča jnaj hranjenje zalog aii vivežne banke.
6.	Konferenca naj se izjavi, da ne bo ndbenih regulacij potom kvot z ozirom na izvoz ka-
terekoli živežne produkcije razen v kolikor bo izvajala koa> trolo v tem pogledu kaka avtoriteta, ki bo zastopala v polni meri pridelovalca in odjemalca.
7.	Priporoča naj ustanovitev mednarodne skupine, ki bo imela v področju nakupovanje žive-žnih produktov za mednarodno porazdelitev.
8.	Priporoča naj ustanovitev *4 nove in zapopadljive organizacije*, katera bo zbirala in dajala na. razpolago znanstvene in statistične podatke in sezname glede živežnega vprašanja, "ter sproti proučevala tozadevne probleme."
Delegacija je menila, da bi te vrste načrt služil dvojni nalogi in sicer (bi zagotovil, da bi imel odjemalec vedno zadostno zalogo živil na. razpolago, p rod učen t pa bi imel vedno zagotovi jenega kupca za svoje pridelke. Ako bi se tak sistem izmenjave dobro organiziral, bi varoval obe stranki pred nenadnimi in perijodičnimi porastki cen.
Značaj bojev v Jugoslaviji
Znani ameriški kritik in književnik John Chamberlain piše v New York Times-u z dne 22. maja oceno knjige Henrv J. Taylor a "Men in Motions." V Chamberlainovi oceni se nahaja naslednje zanimivo mesto: il Zakaj se je Rommel ustavil na El Al-amein. ko bi bil vendar mogel prodirati naprej in zavzeti Aleksandrijo in Kairo, še prelno bi bila prispela britanska ojačerija na Nil ? Javnost je sprejela mišljenje, da mu jt? zmanjkalo bencina. Tavlor tudi izrecno zatrjuje, da niti en s«m tanker ni prispel v Tobruk za Rommel a. Komanda bontbarderjev na Srednjem Vzhodu je posvetila vse «voje «ile petro-lej^kiiii tadj^cn. ptssteč vse drugo skozi.
"Glavni razlog Rommelo-vega neuspeha pa je bil krvavi napad četnikov generala Mihajloviča, ki so med Beogradom in Solunom pretrgali vse prometne zveze v Vardarski dolini. Prvi Rom-melovi tanki so zašli v zagato južno od Zagreba ... Štiri italijansk e in dve nemški diviziji so bile ustavljene in niso mogle skozi razdrte tunele in preko porušenih cest."___
Naciji izčrpujejo rudnike bauksita v Jugoslaviji
Nacijski viri so .pred nedol-go poročali o izkoriščanju naravnih zalog bauksita na Hrvaškem, kjer gradijo nove -tovarne v bližini rudnikov. Iz enega samega rudnika upajo dobiti 100 tnsoč ton rude letno. Nacii-pki program izkorišoevanje tega jugoslovanskega naravnega bogastva vključuje zgradbo hi-droelektričnih naprav za pogonsko sik>. -— Iz bauksita se izdeluje aluminium.
Satanski postopek bolgarskega okupatorja
New Yrk Times poroča iz Londona vest, dati r2-11 a 19. maja, v kateri je rečeno, da jugoslovanski krogi v Londonu s?o dobili poročila, glasom katerih so začeli .Bolgari, z namenom tla izzovejo s strani Nemcev nove in krvave represalije proti Srbom, izkopavati trupla nemških vojakov, pcdlih v borbah proti jugoslovanskim patriotom. in pripenjajo na taka razmesarjena trupla lističe s čftniškim geslom: " Svoboda ali smrt."
Ta poročila, govoreča o novem valu liemško-bolgarskega
razvili srditi boji med guerilci v Jugoslaviji in oddelki nemške armade ter elitne SS-garde.
— Jugoslav Information Center
Zaključitev šolskega leta v Sovjetski Busiji
• Moskva. maja. — Lisi Iz-vestja piše, da bo zaključeno v Rusiji "normalno šolsko leto", nakar bo odšlo več kot 700 tisoč otrok v poletna otroška tabo rišča, kjer bo poskrbljeno za njih zdravje in odkoder bodo hodili otroci pomagati delati na farme.
Poročilo v listu pravi, da so otroci v Leningradu - pokazali
terorja v Srbiji, dokazujejo, da j tekom Obleganja tega mesta.
je guerilsko delovanje proti vsem pozicijam osišče na ozemlju Jugoslavije nezlomljeuo, in da se vMno narašča. Vojaštvo osišča je v Kruševcu pobilo 600 oseb, in sicer po 20 na dan, po strašnem mučenju. Vse sosedne vasi so bile porušene in požgane.
Pokolji nedolžnega
ljudstva
Jugoslovanski krogi poročajo. da je bilo v Beogradu umor jenih 400 talcev v znak maščevanja za uboj dveh nemških častnikov; v vasi !>u'bac pa so umorili nad al j ni h 150 talleev. Med njijpi se je naba<jal tudi Voja Djordjevič, bivši jugoslo vanski minister za poljedel stvo.
•
Bolgari so upepelili 14 vasi v Jablaničkem s rezu, češ, da se v okolici skrivajo "banditi".— V toli vaseh so Bolgari polovili 2000 oseb obeh spolov in jih poslali v Nemčijo.
Druge vesti trde, da so Nem
kako malo je vplivalo vojno stanje na njih mentalni razvoj in kako hitro so se prilagodili vojnim razmeram, spričo ksterih so trpeli pomanjkanje marsičesa. a so kljub temu dosegli bas v tem času rekord v dobrih šolskih redih. Poleg tega pa so šolski otroci do 18. leta prispeva li pet milijonov delovnih ur za obrambo mesta ter za pridelavo hrane.
Nacisti pozivajo Grke naj jim pomagajo braniti svojo zemljo
Cairo, 20. maja. (ONA.) — Radio oddaja iz Caira pravi, da so Nemci v Atenah in drugih grških mestih delili letake, v katerih pozivajo narod, naj jim pomaga pri obrambi zemlje; Nemci trde. da se bodo upirali vsaikemu napadu od zunaj.
Cairo naglasa, da je ta poziv komaj verjeten, ako se pomislli, da je isti sovražnik, ki ga zda j (k&iče na pomoč, iačrpal gršk narod do zadnjega. Vse to daje i jasno sliko, kako nemirni so prvaki osisča in kako jih je
ci sami priznali, da so v mesecu oktobru 1941 v dveh kazenskih ekspedicijah proti mestu Kra_ gujevac in Kraljevo, usmrtili 2300 ljudi v teku enega samega dne.
Novi boji
Associated Press poroča, da je berlinski radio javil pred ko maj dvema dnevoma, da so se
osisca m. strah naraščajočega geril^kega pokreta. Moskovski radio poroča, da so začele italijanske oblasti v masa/h deportirati Grke in Turke iz nekaterih o-tokov. V StarnpaH. se je sestradamo prebivalstvo uprlo in razorožilo italijansko garnizijo.
KUPITE
UNITED STATES WAR SAVINGS BONDS to STAMPS
BOMBARDIRANJE SARDINIJE
tajnostjo, ki je zakrivala njegovo rojstvo.
Častnik talbora AMerburv, Indiana, kjer se je vežbal avstrijski bataljon, je preko telefona potrdil Overseas News Agency, da je omenjena edinioa razpušoena; podrobnejših podatkov ni mogel povedati.
Ameriški aeroplani bombardirajo pristaniš - če Porto Torres na Sardiniji.
1A NEKAJ VEC KOV
2nadandoUTaf9.il 1 . I C 'GLAS NARODA*' |
po poŠti naravnost na dom
Oxtoiiiž1 —b*. nedelj tm pramihT
ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA
zahla ves zapadm del Lnion o-kraja ob svojem toku in podrlla nasipe, ki so imeli varovati polja in naselja pred poplavo. Pred povodnijo .-e je moralo u-makniti nadaljnih 4500 prebivalcev. ki so izgubili domove in . vse imetje.
R£ka potagoma narašča in prestopa bregove. Pri St. Doui-su je dosegla čez 38 čevljev globine v nedeljo večer, kar *=e ni še zgodilo od leta 1841, ko je narasla na 41 čevljev globine.
Poplava je spravila dozdaj i ob domove kakih sto tisoč ljudi in je zalila več kot milijon I in en četrt akrov zemlje v še-1 stih državah.
ZRAČNI BOJI NA ATTU
Včeraj je nad Afttu priletelo 16 japonskih dvomotornih bombnikov in ž njnmi se je spustilo I v boj šest ameriških aeroplanov, ki so izstrelili pet japonskih bomlbnLkov. Predvčerajšnjim je napadlo dve amer. bojni ladji, ki pomagate kopnim četam na otoku, 15 japonskih bombnikov,
TUESDAY, MAY 25, 1943
TMmKrUBiLiM
Dr. MIHA KREK
OPISUJ* BOMSAMXIEAirjB BEOGRADA
MUSSO PO KLANCU NAVZDOL
Benito Mussolini, nekdaj velik mož Italije, ki pa sedaj ni več velik, bo kaj kmalu šel po poti, po kateri «> šli Se vsi diktatorji — po poti v pozabljenjer~ Roka ie piše na steno njegovo usodo.
Za italjanski narod s« je Mussolini veljal aa velikega moža, ko je v času, ko se je dežela nahajala v največji zmešnjavi, iz zagrizenega breznarodnega socdjalista naenkrat prelevil v velikega. narodnjaka in iz izgnanstva m severne Italije prikorakal v Bhn, da reSi svoj narod pred pogubo. V oktolbru leta 1922 je bila njegova nekrvava revolucija izvršena, k« ga je kralj 31. oktobra istega leta imenoval za ministrskega predsednika ter je S tem odpravil slabotno vlado £od ministrskim predsednikom Facto.
Dve uri potem, ko je bil imenovan za ministrskega predsednika, je sedel v hotelu Savoia v Rimu in ob istem času je
prihajalo vedno več črnosrajčnikov v Rim. Revolucija je bila dobljena.
Tedaj je Mussolini v Savoia hotelu časnikarskim poročevalcem razložil svoj program.
Izvedli smo uspešno, postavno, narodno revol-wsjo," je rekel. "Postavno," je povdaril "v tem smislu, da je bila izvedena brez odpora, ne da- bi ovrgla obstoječo oblast, ne da bi bilo vstavljeno javno delo in s popolnim spoštovanjem do pri vatne lastnine."
"Trdno smo odločeni za politiko miru in dostojanstva. Posebno želimo biti v prijateljskih odnošajih z 'Združenimi državami. Prijatelji bomo z onimi deželami, ki bodo naše prijateljice. Seveda želimo biti tndi prijatelji onih dežel, ki imajo svetovne sirovine.
Nič ni tedaj go varil o povečanju Italije in mogoče tega tudi ni imel še v svojih mislih.
Vsem je zpano, kaj je pozneje delal v slovenskih in hrvatskih krajih, na Primorskem in v Istri. Njegov narodno šovinistični b'č so prebivalci teh krajev ČntiVi na telesu in n« duši.
Mussolinijeva politika "miru in dostojanstva" je trajala samo toliko časa, dokler niso bili fašisti popolnoma organizirani in so prevzeli vsa prometna sredstva — pristanišča, železnice, brzojave, telefon in radio. Tedaj pa je Mussolini opusti politiko 44 miru in dostojanstva" in je pričel rogirviliti in divjati.
Leta 1923 se je pričel spor med Italijo in Jugoslavijo. Ita-Ijanske borjne ladje so na Mussolinijevo povelje pričele streljati na crški otok Krf, pri čemer je bilo ubitih več nedolžnih Ijrwii. Italjanski vojaki so se izkrcali na otoku in zapri« grške
oblasti.	1
Z Grško Mussolini ni imel nob**nega spora, toda kot rojen zločinec je otok zasedel samo zato, da je dobil strateško postojanko proti Jugoslaviji.
Svet Lige n«rodov se je sestal v zelo resni seji in je obso-dft Mussolinija, da je kalil mir. Mussolini pa jo svojemu za-stopnfku Salandri pri Ligi narodov dal strogo naročilo, da odkloni. vsako pravioo Ligi nega sveta, da se vmešava v njegov spor z Jugoslavijo in Grško. Liginemu svetu je tedaj zagrozil, da bo ItaKja zapustila ligo narodov, ako Ligin svet ne odneha.
Delegafti so z veliko večino sprejeli stališče Italije in izrekli, da Liga nima oblasti posezati v spor med Italijo ter Jugoslavijo in Grško. Jugoslavija pa je poleg tega še sam® israrola željo, da se Ing« narodov ne vmešava v spor med Jugoslavijo
in Italijo.' * •
Da pa Mussolini pri svojem prvem kljubovanjem pred Ligo narodov ni bil zavrnjen, je krivda angleške vlade pod Baldwinom, da bi s svojim brodovjem podpirala Ligo narodov. Tedaj je Ligin svet pokazal svojo slabost, da se je rajše vldonil Mussolini ju, kot pa da bi Italija izstopila iz Lige narodov.
MtrssoWni je dob^'pogum m se je čez reč let spravil nad Abesinijo. Za Ligin« sankcije se ni zmenil, temveč si je afriško dežeto kruto osvojil in oVfrovil rimsko cesarstvo.
Onstran Alp pa je vstaj noti diktator Adolf Hitler, «K Schikllgruber. Zavrgel je Versačl&ko pogodbo in njegova armada je vkorakal«, v Porenje. Na isti način je Japonska silila dalje na Kitajsko. Vsak odločen ligin korak proti Itafiji, Nemčiji in Japonski je zavrgla Anglija.
Aimrle^ko vlado pa ima sedaj v rokah odločnejši mož Ln ton Churchill, ki je diktatorje Mus^solinija, Hitlerja in T ve 'zn čfl za zločince, ki, moraj* biti uničeni, da bo zopet na «vc i zavladal mrr. •• -H« '•'	■■.--■.•.->■	M
Zgodovina dvajset let diktatorjev pa je aftftSk. zaveznike, da bo mogoče na razvalinah zgraditi nov svet ne samo s tem, <Ia bodo uni&tti Hitlerji, Museoliniji in Toji temveč 1* tedaj, ako bodo miroljiftmi narodi imeli za seboj močno vojaško silo, Id bo preprečila vaškemu HMerjo, Mussoliniju in To ju še W*j pri« na ponSje. ; --	s
Odločna Anglija in Fra»c$a bi mogia preprečiti, ali pa za mnogo M odlo»H sedanjo vojno, ko bi bili nastopili proti Mussolimjn takoj v poBertku, pozne>e proti Japonski in slednjič proti Hitlefju. Ko bi bila I<iga narodov preprečila osvojitev Mandžui/e, Abesinije in Porenja, diktatorji ne bi dobili tolikega poguma in najibrže sedanje vojne ne fei bilo.	'
(JIC.) — Na drugo obletnico napada na Jugoslavijo, je British Broadcasting Co. organizirala prireditev za Jugoslavijo, na kateri je dr. M. Krek podpredsednik jugoslov. vlade opisal «voje doživljaje o priliki iraetoega napada na Beograd. Govornik BBC, ki ga je pred-etarvil, je n atlasi 1, daje važno pokazati »daj, ko je nemško letalstvo izgulbilo svojo <pre-moč, kako so ravnali Nemci napram nezaščitenim mestom takrat, ko so bili se gospodarji zračnega prostora.
Omenil je tudi, da je dr. M. Krek dobil svoje sedanje visoko mesto kot naslednik dr. Ku-lovec-a, ki je bil ubit o priliki tega zračnega napada.
Moja hisa je bila v Magiaj-skoj ulici št. 21, na Dedinja. Dr. Ku lovec je ^anoval malo višje, na bregu. Na noč pred zračnim napadom, sem bil š | njim skupaj — pozval me je celo, naj i njim delim zaklonišče proti zračnim napadom.
Dne 6. aprila zjutraj, okoli šeste ure, so me abudile sirene. Bo^lužal sem skozi okno, v ta divni nedeljski dan pomiadi. Pred menoj je ležal ves Beograd in se bliskal v jutranjem soncu — Donava in Sava, A vala in stara trdnjava, kraji, na katerih se kopičijo spomini težke in junaške srbske zgodovine.
Sredi te lepote in življenja, ki se je Šele vzibujalo, so tulile sirene; že je bilo čuti brnenje (motorjev letal!. V tistem tre-j notku so je tudi že stresla vsa 'hiša od eksplozij prvih bomb. S strahom sem se spomnil svojih prijateljev in znancev j centru tega nesreJJnega mesta. Mnogo hiš je bilo že zastrtih z dimom ali pa v plamenih.
Letala so križariia po nebu — naštel sem jih po 20 naenkrat. Jata za jato 90 prihajala z vseih strani in povečini letala v strogi formaciji, dokaz, da ni bilo nobene protiavionske obrambe. Zemflja se je stresala pod eksplozijami, hiše so se rušile.
Ko sem gledal.skozi okno, je ?e padla bomba v moj vrt. Izdolbla je luknjo, v kateno bi z lahkoto spravil vso mojo sobe; v aaeeih sem čutil silni pritisk zraka. Vrata so popokala, okna so se razdrobila in omet je padal s stropa.
Skočil sem k telefonu — ni več delal. Odprl sem vpjdo, vodovod je bil sjsh.
iBavuo takrat sem zagledal, da se dviga plamen in črn oblak dima neposredno v bližini hi/še, v kateri je aivel dr. Koto-vec. Poslal sem slugo, da pogleda, kaj se je zgodilo — kmalu se je vrnil in prinesel strašno vest, da leži dr. Kulovec pokopan pod razvalinami svojega zaklonišča.
Ko sem se še pripravljal, da grem ven in poišcem predsednika viade in druge ministre, so prihajali ljudje in mi prinašali novih vesti o strašni žetvi smrti. Ubiti so bili moj zasebni tajnik, njegova žena in jotrok. Nekdo je povedal, da je bomba zadela eno izmed splošnih zaklonišč in da je bi-ol tam ubitih preko 300 žena in otrok. Vojaki so prinesli vest, da je vojaška bolnica v razvalinah. Vse javne zgradbe so bile že zadete, kraljev dvor v plamenih, a siromašni delavski okraj ob Donavi popolnoma uničen in onuštošen.
Nemci »o s strojnicami streljali na vsako živo bitje po ulicah; v središču mesta je bi! obrat že nemogoč zaradi kupov razvalin in porušenih hiš.
Bes sem se podal ven. Spominjam se prepadenih obrazov ljudstva, ki je skser vededo, da bo vojna, toda si ni nikdar za-misHlo tako strašnega začetka. S ponosom in presenečenjem -se spominjam obnašanja policije. Mimo je nadaljevala svoje delo, nadzorovala promet in odgovarjala na vprašanja, ko da se nič posebnega ne dogaja; sirene so tulile, po ulicah so drveli vozovi in ambulance, povsod so ležali ranjeni in umirajoči. Povsod je 'btio polao vojaštva, a pomožno osebje za zračne napade je hrabro vršilo svoj posel sredi razvalin.
Nemški zračni napadi so trajali tri dni in dve noči in se ponavljali v roku ob komaj par ur. Slabotne naprave proti zračnim napadom so bile £e v teku prvega napada uničene, tako da je bil cilj vseh naslednjih napadov le, da ruši in mori nedborožrno prebivalstvo — brrz vsakega vojaškega cilja
Vse to je imelo le utežiti Hitlerjevo Željo po <mašče«ranjn, da *'kam ti je" Jugoslavijo za njen pristop k Veliki Britaniji in
SONART
REKORDI
Lepe Melodije!
ft*. M571—Na Marijane«, polka Kje «0 moje rotlce Karl&ta pegla—polka Dnqueane University tamborlca orkester
ftt. M575—TerezLuka polka
Na planhic-ab—valtefe terry Keprlvdefc ln orkester Za to*, cenik in cene plofifi ve obrnite na: JOHN MARS1CH, Inc., 463 W. 42*1 St„ New York
NAJBOLJŠI PRIJATELJ V NESREČI VAM JE:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od do 50» m otroke do 16.
leta starosti.
Članstvo: 62,000
J Premoženje: $ 10,500,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vpraiajte lokalnega tajnika druStva SNPJ
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, M.
njenim zavetnikom. Sesti april bo ostal K«aprisan v nemški zgodovini kot eno najbolj zločinskih tlejanj. zajprešenih od nacistov v toku njihove surove poplave skozi Evropo.
Jugoslovanom pa bo ta dan njih novo KJof*ovo, ki jim bo prineslo preko trpljenja novo. erernejfe življenje .
IS© i>ti dan je podpredsednik vlade dr. ATiha Krek poslal v domovino naslednjo poslanico v slorvenšcini:
'"iDtanes je ravno dve leti kar so Nern-cija, Jtalija, Madžanska in Bolgamka napadle Jugoslavijo.
feJtrahoviti zračni napadi na Beograd, Skoplje, Sarajevo in druga naša mesta, so spremenili -čudovit pomladanski dan v dan groz© in sirorti. Ta dan nam je Hitler pokazal svoje pravo lice.. P)omsil je prestolnico naše države hotec uničiti tudi državo samo.
X*mt>ka bomba, ki je ubila predstavnika Slovencev dr. Kukrvoa, nam je pokazala, kakšno bodočnost «?o Nemci namenili Slovencem. Isti dan popoldne sta radio postaji Dunaj in Gradec širiti v svet laži, češ, da so dr. &ulovca v Beogradu Srbi ubili.
Zakleti sovrag našega naroda je takoj prvi dan svojega' zavratnega napada uporabljal proti nam ogenj in meč, nasilja j in laž.
Danes je ravno dve leti, kar nat»i sovražniki z lažjo in z na-' sil jem odvajajo in uničujejo) narod širom Jugoslavije. Z globoko ljuibeesnijo in spoštovanjem se danes spominjamo tov, ki so padle za našo svobodo pred dvema letoma in od takrat do danes; s ponosom moremo reči, da se je naš narod v teh težkih skušnjah izvrstno držal, tako da bo ostal šesti april pega sramote na naših zločinskih sovražnikih in za Jugoslovane dan večne časti in slave.
PO PRIREDBI MLAD INF
Ko so se pretekllo nedeljo1 ši od ostalih, nerodno biti med abrali na£i »tend in učenke'temi malčki pa se- je dalo z ne-blo venske Jole .v Brooklyn u najfcoliko prigervarjan jem vse ugte-odra in ,<0 zapeli ameriš&o | <Kti.
"himno, ter s tem otvarili pro-1 ...	' ^
gmm svoje priredbe, sem si v' Ko!lJc<> ^ ^ trudlla Fur-ozadju odra mislila, da če je'lfm' J<? \*ko leP° žlo to dobro, ko ni bilo niti ene ij? d^lamatorje. ki so iv»-skupne vaje, ker so otroci tr-1®^'11 s	in Zaip&n-
dili. da ameriško himno zapojo,!5^^ TJ8®'^- Tako *ladk<> F kader je treba, tedaj smemo u-1^^ "	cesta'»in potem
pati, da bo cela reč' izpela p^lZupančičev "Razgovor". Nič voljno.	I ni bilo razlike med TOgovarjfl-
Pa sem v tem upanju razvr-' ^^	Fnrlena, ki je pri-
sila za zaveso moje najmlajše 1801 Prod ^edolgo iz Slovenije in in jim še enkrat poveda-la kafco!on,b	^ w	tT1"
in kaj glede nastopa v kraitkem I k"3J" Franck« Zatekel se je tak« igrokazu. ki so pa imeli podati S P0^0^1® v	matere
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vase dolarje, zato kopajte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepotrebnem.
Par minut nato s^te jih videli kako so prihiteli v "razred'*, posedli okrog mize in se držali junaško in modro, kakor se niso nikdar prej pri vajah. In je slo. Tudi petje, četudi so imeli samo tri prave vaje in jim je bilo treba vse raztolmačiti v angleščini in potem zopet v sloven" Šcini, da so se ugladile besede, ki niso hotele gladko iz jezika.
Igrico samo je bilo treba tolmačiti in povedati vse o "Janezku in Ivici", katera dane« vzgajajo nacitftšLsJti. ki hočejo, da postaneta janicarja, ki bo-deta potem skužisla tujcem v potujčev»nju in uničevanju la* st nega naroda.
Naš Tomaže k Orehknv je rekel. "da to ne bo šlo. ker bodo zmagali zavezniki*'. Pa smo mu dali te besede, da jih pove na odru, ali izgovarjava ni in ni hotela prav z jezika. V nedeljo pa pride Tomažek in ponovi svojih por stavkov pred nastopom tako lepo in gladko, da smo mu kar -zaploskali. In najbolj mu je čestitala n«ša Marion Svet, s katero sta se baš dan prej pri vajah nekaj grdo gledala.
Te vrste problemi, združeni z izostajanjem od vaj in učnih tir radi ošpic in drugih uličnih o-troških nadlog in težav, so neizogibno združeni z vsakimi poiskusi delovanja z mladino, katera ima obenem seveda tudi svoje dnevT»e šolske dolžnosti in obvecmosti. ki ne smejo biti zanemarjene in katerih se morajo <mi, ki poučujejo otroke v slovenskem jeziku zelo dobro zavedati.
S tem razumevanjem sem gledala na moje male poreefne-že na odru jaz, ki sem vedela natančno kakšne muhe motijo enega aJi drugega, pa s*m se kljub temu zanesla nanje, da se v končnem na^topn dobro izkažejo. Vedela sem, da je par dekletcem. ki jtfa nekoliko starej-
v *' RaTsrovoru'da je bilo ganljivo in "fantek'*. (Josephine Poshel). je bil tako snSkano o-troško-moder in zamišljen v sanje o atekn na bojni poljani. Hedv Pellich pa tako ljubko navihana v svoji vlogi z Aljošo, da je moral (biti res vsak ponosen. da je to naša mlada Slovenka iz New Torka.
•Gerjovičeva in Patellijeva sta gl&dko in lepo zapeli venček pesmi v duetu. Ruth Kepioova ju je i?prcmljala na kfcvirju. Bilo je res prijetno povedati občinstvu, da vsa ta naša dekleta pohajajo v našo šolo. Poleg tega pa so aktivne tudi drugod.
Miss Breda Krek je izurila svojo .skupino deklet, ki so podale kratko burko. " Aimacon-ke", potem pa zapele nekaj prav lepih slovenskih pesmi ob brenkauju kitare svoje učiteljice Brede. Ta dekletca niso znala pred kratkim še takorekoč nič »loveikiSke^a govoriti, a da ste jih slišali v nedeljo, kako so se postavile, ko so ugotavljale, kako da je sebičen in drugače bolj malo vreden ta preklicani moški svet. Pa tudi v igranju so pokazale, da so slovenske krvi—Slovenci radi igrajo na o-dru in njihovi otroci imajo isti nagib, čeprav so drugače vzgtf-jevani v tej deželi.
Charles Penko, od znane skupine harm<*nikarjev, je f?pre-mljftl -aknpiTio učencev in učenk pri petju dveh pesmi in je bilo to kakor lep spomin na davne fantovske m dekliške čase v Sloveniji. Žal, da radi bolezni v družini nista mogla nastopiti tudi Johnnie in Mary Oriil v godbemi točki, ki je radi tega morala rzostati.
Zaključili 90 naši mladi in svojo zaldjučno šolsko priredbo s petjem pesmi "Hej, Slovani!** Lepo in zanosito so zapeli in občinstvo z njimi. Bil je -to priizor, ki marsikomu ne bo lel iz spomina, ker lepo je videti mtadino na naših odrih in te še posebne, če ta mladina predstavlja Stovemsko šolo v naselbini.
Slovenci v New Torku, po-iskusajite obraniti to ustanovo pri Življenju, ker med to mladino, ki je sedaj zbrana skupaj, ims&mo lepe taJente, na katere ste lahko vsi ponosni in Slovenska šolla bo pomagal« da se bodo ti talenti razvijali naprej. Donalda Orehfca na primer vedno navajamo, da kaj narise, ker ima tako dober risarski talent, tako tndi Gerjovičeva. Pri vsakem drugem otroku pazimo na kak poseben izraz talenta ali nadarjenosti in opozarjamo nanj, ker Slovencem je pač v ponos, Če naga mladina lepo napreduje v svetu, ter obenem o-staja naša.
Našim rojakom in rojaki-nja(m, ki so v tako lepem številu poisetili priredbo naše mladine se zahva&mo ter obenem želimo, da nam ostanejo naklonjeni tadi v bodočnosti.
RAZGLEDNIH
Pii« Anna P. Krasna
•GLšš HAfcOOA- ^ m**
44 GLAS NARODA"
OwMd PBblUhaa m tUxrmie rtUUUbt oatopmy, (A OorponUoa) fnak 8*kmrt PiwMmt; Ignac	Tnunnr; Jonpti Lopcba, Bm,
flac* ot tnutamm of tb« eufiwuattaB toA artilimw ot aboro oCOean: a« WS8T 1Mb STRUT, NSW YORK, N. X.
50th Year
ITi,,<*~ * wwe ^'mSa*!*** UlXmMlTmt
mmbrnsHvO/m Xearly ML	Ad^ctlacoMBt om tjili—t
Zo ado loto rolja liat m Ameriko In Kanado 96.^; aa pol lota ft.—1 •a iatzt leta 9LB0. — Be New Tark aa celo leto «7^; aa pol lata 9U0. Ea lnoaamitro u celo leto $7.—; m pol lata fUO.
"Olu Naroda" lakaja *aU dan laraonoB sobot , nedelj In praanlkor
-GLAS NARODA", BI« WE8T ltth STREET, NEW YORK. M. T Talefbeaet CHekea I—I24S
š THE NEW ENCYCLOPEDIA of ^ MACHINE SHOP PRACTICE ^
Qr	Spisal But prafeeor na Stcvau	„ 2
0Q	Institaie of Teetoelccy t —»»«*»■«
O	George W. Barnwell
N mmm^^^^mmm^m^^mmmm	Podhn?° « tnetoa- <
te^^jaKiaBg^aS^^SSS	nično »nanje rt
O S^^W^^^BH	morete dobiti 8 to
^ ^^^^^iflMffl	knjigo. Ta relTka.
^	H	knjiga popiBuJ^ln Z
Ud ^StoO^^^^^^^B^wH tSS Raalofi P-S	™ natanko, tau- fl
B^^Wi^^^^^^HB^S P^asBQje vpora- ^ > ^^ffSwS^y^W^jMHHBHB bo Taakega rtro- pl
Ja, orodje ta se-
Ni W^M^y^^^^^mmm^ m. načrte (blne ^ f-f Wgt^^K^^^^^^m prints.) 1000 rflk g	J In riab. 570 atr. ^
Z Na glede oa to, ali ste ftde pafetnlk. Tam bo ta knjiga ^č selo kariatna in moča mto. NABOftTE JO DANES! C!
SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY
m WEST 18U> STREET_NEW 1WK CHI
___TUESDAY, MAY 25, 1943 _•__v TPAitafHWfc.11
(Dopičl,
8LAVNOST SLOV. DOMA. V PITTSBUfiOHU.
dalje Jožefa S terbeno,« družini Gatšperi« in drrrfini Vo- .
grič ter vsem čepovanskim ro-jakom.
Pokojnica lezi pri Theodore i Lutz, 6808 Forest Ave, Ridge-wood, L.. L Dan pogreba še Bi
bil določen.
■Pfofeoj njeni duši!
RUSI IŠČEJO SLABS TOČKE V FRONTI
Rdeča armada se naglo pri-' pravlja na veliko poletno ofen-; živo ter so v pondeljek v na-i menu, da se prepričajo o moči nemške črte, napadli neko toc-. ko blizu Roetova ter pri tem' . nifičili nek tiemfš&i poizvedo-j valni oddelek. Na drugih krajih fronte so' [ sovjetski topovi in aeroplani raafhijali koncentracije nem-, ških tan k crv in vojaštva, ki je . prihajalo na fronto. .
Rusko polnočno poročilo na-» znanja, da je bilo pri Bataisku
-	južno od Rostova izstreljenih
-	.13 nemških aeroplanov in le ne-! kaj aeroplanov je vdrlo čez rue-j
Ičo obram/bno črto. železnična postaja v Bataisku, skozi katero dobiva svoj vojni material rdeča armada pred Novorosis-kim, ni bila poškodovana. Ru-a si so izgubili tri aeroplane.
i Roški aeroplani so raagnali ® 28 nemških aeroplanov, ki so
-	nameravali napasti ruske po-
-	stojarike na Ribnči, polotoku e ob Severnem ledenem moi^jo • blizu Petsamo. Deset nemtških i aeroplanov je bik> izstreljenih.
Na fronti pred Smolenskom e je bilo ubitih 200 Xemcev in 1 razbite -so bile sovražne artile-I rijeke baterije.
' Knjiga Je posebno privlačna kot darilo z« mit* & deniča, ki se zanima za naravo
£ŠBS amerkan
m wild
1JP LIFE
v kojl*t je natančno popisu do «v-I- IJenje poe>:unezulb živali, živečih o« »i subem, t morja In ▼ sraka, tako da ; bo vsakdo, ki IJahl naravo ia ajeao pestro ilvalatvo. knjigo bral a vellkbn n zanimanjem, ker bo v njej mlet mar* ■v-1 si kaj ia Življenja dtrjih HvalJ, kar
Ima dosedaj te ni bilo znano.
Prvotno je bilo nameravano to Te-=o ilko delo izdati v petih knjigah, toda Qi je slednji« Izšla 7 eni sami knjigi, ki pa pri vsem nvojeta skrčenja prinaša n' popolni popis življenja amb-je biSke divjaClve.
Knjigo bo z nžitkoa* bral lome, ker navaja in poplaaje vse tirali, ki jlb Je a- dovoljeno In prepovedano streljati; u fanner, ker so popisane živali, ki na ; polj« koristijo ali ikodujejo ter sled-in nJIC ribi*, ker r knjigi naftete V S K
e. hibi; ki žive v ameriških vo
1 Poleg potyndnega popisa In prtpovfe-ia dovanja vsebuje knjiga S3 SUE <fa-a- tagraflj); C allk v nanvaib barvah, .t r velikosti ede strani, ter lam 778 wdranL Vellkoet knjige Je f z f Infer. Knjiga opisuje sesavee. ptlfe, ribe. hail-'foe in UvalL ki so ravnotake na tatu m j kot r vodi doma. — Vezana Je r
1 platno z zlatimi Črkam L
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO fdobite sedaj ZA CENO:
Sedaj $3.50
??	NaroČite prit
th
knjigarni
z Glas Naroda
[e- 216 WEST 18th 8TREST !	NEW TORE
Let 32 bo minilo, kar je bil
J postavljen temelj našemu Slo-i venskemu doimi, pod 'katerega' [okrilje se danos zbira naš slo--j^enski narod, naša mladina in , tudi drugi tujerodci. To: je zbiralieč>e raznih organizacij, t tu ee vrtijo njih seje in shodi, elavnosti, banketi iid. V toj stavbi brezskrbno nastopamo z našo lepo govorico, in slovenska pesem odmeva iz sobe v sobo kot nekdaj doma v Sloveniji. Kaj bolj umestnega za xa-siižnjevanje naše slovenske; kulture si pač naši pionirji ni-' po irnogli omisliti, kot postaviti) svoj dom. Čast in hvala vam. ustanovitelji doma. Pevsko dm , štvo "Prešeren", mladinsko( !in starejše sta odseka doma. j
.Tudi dramatično društvo f»e* je ■j gojilo «več let. Zgodovina in 'razvoj doma 5«ta pač zelo zna-L menita, nepopisno zanimiva.
L Meja naloga je vas, dragi rojaki, rojakinje, povabiti na $ .10. maja na ta lepi jubilej. Pro-' gram bo zelo lep. Prva todka bo razvitje nase ameriške zastave. nato bo v živi sliki spomin živim in mrtvim ustanoviteljem, pevske točke, in tudi r igra 'Umijmo zamorčka* bodo f uprizorili miši malčki. Igro re-' žisira tu v Ajneriki rojena Slo-! venka Mi^ Marie Broailč. Na-" stopilo bo nekaj govornikov in 1 pevsko .društvo •'•Prešeren" bo
*	zaključilo siiavnost z nekaj pes-
*	mi mi.v Bo «e »več drugih took.
*	no da, tako bo lep spored, da 1 vam ne bo žal. ako se boste ude-
ležili. Začetek bo ob 3. popol-| dne. Po programu boste pa tu-1 di iahko zaplesali.
•	J Udeležba na 18. maja pri igri l ' Ljubljančan je v Pi ttsburghu'
je bila zelo lepa, dasiravno je , bil tako vioč večer kot v kresu. ; Me<l dejanj je nastopil tudi j Oabrovšek z zelo lepim '' rovorom. Po igri smo še malo
-	pokranrijali z Mrs. Helen Ooirl
-	z Mrs. Krekovo, Mre. Zakraj-
•	in z drugimi ki so pač
-1 ice (o fine in izobražene dame. >JDom je bil kar nekam prazni-
-	čen in oživljen, ker je vseboval i'tako lepo irt živahno družbo. •| NTa 30. maja npam, rojaki in l, rojakinje da bo?te zopet napol->tniK naš dom: in pomagali praz-
•	j novati ta tako lep dan za našo
-	naselbino. Pridite in pozdra-1 vite naše pionirje. Bog' jih ži-
-	vi še mnogo let!
Mary Skerlong-., Bellaire, Pa.
i -
I SMETKA KOSA
-j Ana Podgomik. žena Antona
Podpornika, ki je pred več leti ►-jodpotoval v Jugoslavijo, je i včeraj umrla v Brentwood Ho-o1 *pital na Long Island, v staro-k-|sti prifbli'zno 82 let. Dtnna je h.bila iz Oepovana na Ooniškem. 1- Prrd svojim ^odhodom v stari n kraj je Antcfn Podgornik na-o prr^il rojaka Mr. Louisa Če-~ i^artca. da naj za shičaj njene cmrti sporoči sfledečhn: Anton a Bnnrnec, Arngusrt Bremec, Pred. f- Tiusnovee, Josip Trušncvec,
Kratka Dnevna Zgodba
FR. XOjCINSEI:
NAZORI MLADE BREDE
ko stališče zavaema mlada Breda vobce, tako v velikih ( potezah, napram raznim pojavom tega sveta Zdaj miži,' zdaj kriči, zdaj z rokama maha okoli debele glavice ali ju stiska pi\d nosom, ikakor da kaže osle. Kakjo pnečudno se zna kremžiti, ko ne skremži saano I lica, ampak kar celo telesce od svilnatega temena do palcev na nožicah. Včasi zopet prijazno J pogleda in čeprav pomoli jetzi-\ čok. ne misli tako hudo.
^ iNiajprvo se ji je treba seveda
■	privaditi, potem se jo že razu-, me. Skraja se vsak lahko zrno-
ti še meni se jo pripetila zmota. Bilo je tako Mlada Bre-j ' da je menda bol j po srečnem na kljucju kakor namenoma ujela javoj lastni palček v nsteca. Pričela je elastno emokati, pa ko j- amokala, bolj in bolj se
■	ji je kremžilo lice, slednjič je
I	potegnila palček iz ust in pi?-
II	čela neusmiljeno kričati po mo-' j tivu rodih samokolnic.
i Rekel sem: t4Palček v ustih, j i jok — znamenja kažejo, da se
■	Bredi hoče po pipi tobaka. To-
■	da Breda je otuok! Otrok je j neumen, ne ve, kaj hoče. Mo-L derna veda odločno brani, da
I bi novorojenčki kadili iz pipe. J Za takfga otročaja, sein rekel, •ije zemlja in ne pipa. Predia-,,gam tjorej, da se njena zahteva [ za\Tne".
Planili so čez mene, da ni . Breda neumna, ampak nekdo j . drogi. Saj priznavam brt« o-j vinkov. Kakor se je pokazak), l Breda res ni zahtevala pipe — . toda zmotil bi se bfl tudi kdo [ druiri
Pomcnek g tiemi kilami člo-[ veštva in nekaj čez in tako , preprost. Na primer: S ^vo-^ jim prstiom »e dotakneš dlani' . mlado lir ode enkrat se ti opri-' me prsta s svojimi prstki, drugič .ga ogorčeno in z godbo odrine. Ali pa če miži, z vsem d rezanjem je včasi no pripra-, viš da bi pogledala. Pogleda [ takrat,, kadar se ji sami zljnbi. ( in pogleda ali na obe očesi ali , pa le na eno. N**kaj Čadno za-nidljivega tiči v nje®em piogle-k du z enim samim očesom.
bi mlada Breda bila moški in ' če bL bil človek oficir, brez L dnrafooja ne bi ostal tak pc^ied. , Č*o ji kaj pripovedujem, pozorno posluša Seveda prii>o-vediovati ji je treba lepo. z do-necim glasom in z vznešenimi y modulaoijami, kakor bi se pele L litanije. Breda pa zija in kar požira glasove, dokler jih ni si-; ta, potem pa ona prične.
■	• Oe jo kaka stvar dolgočasi, nič ne prikriva tega občutka,
[ rokici stegne nad glavo, zaze-L va kakor žaba, nazadnje si pa
1 še rutico zdnsi čez obraz in si nemara misli enoje. .
Zdaj se « Bredo fe precej dobro razumeva. Pe:t dni je šele
stara, pa sva se o marsičem pomenila. In tako sem o temin onem izvedel njene nazore,! ki jih tukajle izročam učenemu
svetu..
Ako ima rokici zaviti v po-vojoek, veka, veka, kakor da ji je umreti. Brez prostih rok se ji življenje ne zdi Tredno življenja. Nasproti pa ji je čisto vseeno, ali se pwe "ljubljanski Grad," ali "Ijubljan-] ski grad." Prešernova muza je ni prav nič spravila iz ravnotežja, ko so jo tod mimo peljali h krstu. Bolj pohujšljiva' bi se ji nemara zdela, če bi bila zapeta do vratu in če bi ji na mesta kipečih prsi visel jokoli vratu Socihletov aparat.
A&o jo ščiplje v trebušokrt, ji je enako neprijetno. Če jo ščip-1 je na liberalni ali na klerikalni podlagi. Strankarstvo v čisto človeških zadevah je smešnjo. Namreč njej se zdi spaesno, ne meni, ker jaz vem, kaj je disciplina..
<Z (mamico se imata zelo radi. Po razlogih ja ne kaže vpraševati. Kdor bi vprašal, bojim se, kreda bi ga pogledala kar z enim očesom in mn pokazala jeziček. Ljubezni do družine, tudi do širše družine, <Jo naroda — kdor sam ne čuti to ljubezen, temu pač tudi razlogi ne pomagajo. Takih nazorov je namreč mlada Breda* ne jaz! Jaz sploh nimam, nazorov. Ža zanesljivega, zrelega človeka je disciplina; — kaj mu bodo nazori! '. Napram umetnosti razodeva mlada Broda počasi tudi že svoje stališče. Kretnje masnih njenih Točic in njena pozornost na zvoke Obetajo, da bo skoro godna za ropotuljico. 2a Cankarjeva Nino pa nemara Se ne bo tako kanalu -zrela. Bi rad ali nerad, resniči na ljtrbo, sie smem prikrili slutnje, da se bo poprej še veselila nad Krpanovo kobilo, pred no doeori za Nino. Ali jo naj za to tepem, svjojo nebogljeno ptičico? Po-trpimo! Slednjič bo prikoiba-<cala tudi do Nino. počasi seve-
ZNIŽANA CENA
za koračnico
SOLDIERS ON PARADE
Ker ieli, da ae Om bolj »štiri za
PIANO HARMONIKO
koračnica "MLADI VOJAKI"
Je Mr. Jm W. K«prir*ek uredil t založnikom, da rojaki lahke dobe akladbo pa znižani eeal. te je
Sedaj 35c
Dva komada za 7* centov.
Naročite lahko tudi pri:
Slovenic Publishing Ca
lit Wert 18tb St, Now Veck
INVESTIRAJTE V 4MEREKO
>	KUPUJTE
UNITED STAVES WAR SAVIN' BONDS in STAMPS
FERDO JrVAJfEC:
Zjutraj ......._____________
Slorr.Dika ...............JV
PETER JEREB: Pella rata: VASILIJ All HE : PodoknW........M
KOKKO' PRELOVBO:
L* Mikrmr Be ................J0
Stan dela ..................Jt
H& VOLAKJč: Uo2maria; JOS FAVČlC: Potrkan plee ......Jt
fz ST ABE ZALOGE pa im».
mo Se naslednje pesmi, katerim
FIDO znižali cene:
4awrltika aloveneka lira, (Kater) JI
Orlav*e himne (VadeflteO----- M
SUvMtsld akordi, ti aiilieiTb Ia
aifr"- xboror (Kari A !■■!!> .V
Trije meteal Ml (Cinb»aa ifc------------
S p^tlniWI ne«, kaatate ca
lbor In orkester, (Sattner)— M
Mladini. peMi ra mfarftoa a ktarir-Jem (E. AdamM) - ••
Dve peeml. (Pidimc) *
zber !■ sala —----- M
NaU Umni, dregtawe--—~ M
ZA TAMBUKICB:
NA GORENJSKEM JB FU1TNO, podporni slovenskih narodnih pesmi za tambnriee, do£l Um koBajuk .............. .7»
1 ^'jSu AImbIU) *
Sem M ob	mtm.
) p,lpl111--
I ZA cmui:
, Peduk za etee. — 1 nudt - * tKeieljeki)	1 ■
ZA KLAVIR: ^^
PEVSKIM ' ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI , KAT.TJE,
SLOVENSKE PE8MJ
Zbirka • narednik peml
Izdala lUMbcm itatlf r
derelanda.	,
Cam - SLS* 1
SmU AdamU—lC JUGOSLOVANSKIH f NARODNIH PBBMtft za amMd ............................. M
1
ŠEST NARODNIH PRSMI za mm- { m tber ....................-"i«
ŠEST NARODNIH PESMI aa me-
ftanl zber ...................M
Prane Vmitnrinl—«EST MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......M ^
Ferde Jtrraoee-tt MLADIH LET. ^ ,
I
Peter Jereb—OSEM »0*9?
■d ta amianl) *....... * ^
- ! Moški zbori
OSKAR dhv :
BarSica; OJ, moj ioeel A »o*; Kam M, fantje, dmr ▼ ras
OSKAR dhv:
.JBreCno, IJobca moja; Ko ptlA' «a na tuje gre: 8«C1; MoJ <Aa w konji&a dra; Doblr eem pt-■emee; Slovo; Je rjdbnlla InB «
emil adamič:
Modra derojka (belcAranJika. .Jt
Veo aod pri petoei ...........Jt
Jnrjeva ......................
Hodi Mirita damo; Kaj dragega hočem; Zdrarica ........JI
raaiiAJ mirk m a. ordbmiite: VetrlC: Pe aradlnl ...........Jt
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	N«w *0rk. *.T.
da in prt^o ropotuljice in Krpa j nove kobile. Vsak razrvt>j gre ' paa evojo pot, ie*odeo ima evp-' je zakone, možgani imajo svoje; za kogar je mlečni rii, za 1 tega niso ostrige. . i iSioer pa. oeurn naj toliko opravičujem nazore mlade Bre-jde! Njeni so, nazori treh kil ^tdesi-tiii <kt. Erazvila se bo Bneda, in razvili se ji bodo nazori. Da je razvoj v prarrem tiru, s»e že vidi, in to je poglavitna stvar. Pet clni je stara, pa ima že denar, naložen na I obresti po štiri in tri četrt od-sto; prejela je že razgledniqo po posti z napisoan <4Gospodič-'ni Biedi" lastnica je hudo bla-' goslovtljenega rožnega venca in svetinjice, oboje ji je podarila usmiljena, dedci pa tudi že la-! zijo za njo, da bi jo zavarovali. Tako mislim, da bo že Slo. Sola , in Cerkev bosta storili svoje, nase visoko srtoječe časopisje Bvoje in Ima in jas tudi ne bova tkrižem držtfla rx>k. Združenim močem pa se gotovo posro-Ji. da vzgojimo iz mlade Brede vrlo sodobnico zanesljivih, priznanih nazorov; ljudi bo sodila po stranki, kateri pripadajo, knjige po tiskarni, kjer se tiskajo, koncerte po brkih pevo-vodje in težnje lačnih po razpoloženju sitih.
Zakaj vzgoja je, ^ki naredi človeka..
' Važno za naročnike
Poleg naslova Je razvidno do Uda baate plačane naeofnioo. — Prva fttevilka pomeni meser, drn*a dan bi tretja pa leto. Da nam prikra nlte nepotrebnega dela in stra-ikev. Vas prosimo, da skušate pra to^mm narrfnino poravnati. Pe-ftfjtte naročnino tiaravjem aam ak J. pa plačajte aa«eo.a ».^apuiku T Vatam kraja. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za gačano naro-inino.
California;
Kan Ptmnctsco. Jai^h I^oshia*
Mm*:
Pueblo, Peter CuUg Walseoburg, X. J. Bnjnfc*
Indianapolis : FY. Markich
IlUnois:
Chica«<v J»«epb BerMf* Cbioajfo. J, Fzblan (CblrMim. Cicero lo Illinois) Jollrt, Jennie Banbicb La SaU«, J. Spelioh Masroutah. Martin IX^fnc	1
North Oh lea go In Wanfcegan, Math WarAek Maryland:
K+tzmllkr, Fr. Vodoplrer Miebigan:
Detroit, L. Plank a r* Mlnneaota: Otylsbolm, J. Lnkaalcb Ely. Joa J. Peahel Eveletb. Louia Gonže Gilbert, Louia Vessel Montana: Roundup, M. M. Pan Ian Washoe, I.. Champa
Omaka, P. Brodertcfc
New York:
Cowanda. Karl Strolsfaa* Little FeUa. Frank BiaaLe* Worcester, I'eter Rode* Ohio:
Barberton, Frank Troha* Cleveland. Anton Bobek, Charles
Karllnper*. Jacob Resnlk Glrard. Anton Nagode	,
I»rain, Loola Balant, John Knmie Tounestown, Anton Klkel] Orecon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania:
Bcwuaner, John Jemlkar Conemaugh. J. Breaoveo* Coverdale in okolica, Joe. Patera«! Export, Louis Supančič* Farredl, Jerry Okorn	_
Forest City, Math Kanrtn*. Frank
Blodnlkar Green »burg, Frank Ifoeak Homer City. Fr. Perenchak Imperial, Vence Palrteb Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. Tmirtelj Luzerne. Frank Balloch Midway, John 2nst* Pittsburgh in oknlira. PWllp Progar Steel t on. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehiftvr* Wfeet Newton, Joeeph Joran
MUwaabea. We* AW a, Frank Skok* Sheboygan. Joeeph KjM'
Rock Springs. Lonis Taachar* DkunoodrlOe, Joe RoMch (•aeotopntkl. ki Imajo poleg imena •. so nprartfeni obiakatl tndt drago naselbine ▼ ajih okraju, kjer Je kaj) naiih rejakor aaeeljenlh.j
Vsak saeUpallM|rfk^ikflt n iro-j
Pravijo, da je meni podobna. Brez potilage ni ta trditev. Ke toliko zaradi obraza, kajti moj obraK je tak, da 90 mi podobni vsi novorojeni ofcrotri. isvromši morebiti zaonorčke. Toda važna je druga okolmost. Svoj mič-kani palček zna namreč naša ptičicn v prvem členku nazaj zavihati prav tako kot jaz; jaz ga zaviham nazaj noter v pravi ikot, da bi lahko nanj sedla kaka kraljična. To jt? posebaaa sta-rodedna sposobnost naše rod-dibne. '^ma ga ne skrivi nazaj niti za las in noben njenih svojcev, dasi «0 zelo Častivredni ljudje. Nazaj zapolnjeni paftec je odlična plemenska posebnost in ponos mojega rodu in moje malo dekelce jo ima po meni. In pa jamico ima v bradi prav kakor jaz, deveto lepoto, kakor »e imenuje: ostalih osem nimava.
Nečesa pa gotovo ni podedovala po meni. Jaz nimam in nikdar nisem imel brezobrazne navade, da bi pri pijači zaspal kakor ona." So na svetu ljudje te vrste, da aaspe pri pijači, to dobijo vem. Moj prijatelj, sodnik Jernej—pred tremi leti je umrl za jetrami — je že bil tak, da je rad zadremal kar za mizo, sredi vesele družbe Ni ga motilo ne petje, ne trkanje s kozarca; čez eno irro ali poH-drngo ee je zbudil in si naročil še pol litra. Toda jaz nimam te navade, moja žena oelo ne, tudi naju lobeh rodbinska zgodovina ne posnni kaj enakega; ta lastnost mora biti pač izvirna posebnost mlade Brede.
Ime ji je torf» Breda. Mlada Breda — lepo ime! Pa bi ji bilo lahko ime tudi Veka, Sreba affi Nemira, sama resnična staroelovenska imena, in nekaj njenega značaja tiči v njih, toda izvedel sem jih prepozno
Mlada Breda 'ljubi neomejeno prostost Obleko upošteva le, kolikor jo greje, sicer jo sovraži. Da zakone boljžegn družabnega t/ona temeljito pre-ttara, ni vredno poeebno poudarjati. Bolj nerodno se mi »di, da tudi obče obveznih zakonov in veljavnih ukazov, javnih oblastev nima kar nič v listih; ppiicijska ura na pri-tnex ji je deveta briga, kadar je pri pijači. O, jaz nisem tak 1
Njen besedni zaklad res ni tolikšen, da bi ga imenovali bogatega. Naravnost povedano: govoriti ne zna že nic. Vendar pa njen glasek, njen vedno izprenrinjajoE se obrazek in njene nemirne ročice razodevajo poznavale udovolj jasno, ka
žena vedno zunanje znamenje notranjega nereda. Jaz pa„ ki mi glasba tudi ni čisto tuja in sejn os-abno in na svoja neesa cul in uspešno p nest al dva ora-torija mislim, da hoče z orato-riii le samo sebo uspavati. Naj pa gode to ali ono, vsako svojo skladbo si živahno dirigira sama; aklene palček m kazalčekj ofbeh rokic — kako majhno je vse to! — druge prstke razpro-! stre in potem si oberoč takti ra! Okoli glave, da postane kar pot-* na; ni treba, da ji kdo obračaj noto in lokal je premajhen za ! silo njenega glasu. Najrajša izvaja dve skladbi, ki ju že dodobra pofcnamo. Prva je: "Jutranji spev samokolnice* in se prrčenja "E-e-e-e**: druga pa v /velemodernem duhu zloženi o-ratorij "sv. Jokonda" se in-tonira nižje, s štirioglatim gobč 'kom in doli zavihano spodnjo , ustnico. In čim več ljudi čnti , mala umetnica okrog sebe, tem bol.i «e dere; pred prazno hišo no Irrmoertira rada.
Breda je stara pet dni in' lehta tri kile in Šestdeset dek.'
Ko .je pirhajala med nas, je na licu mesta zbrano ženstvo poslalo klic v svet: 'Fant jo!' Poda klic je bil prenagljen. 0-piraA se j? zarolj na obliko in velikost glave. Saj vobče je r** da je moška glava čisto nekaj drugega nego ženska, toda to pot. je nadaljnji razvoj stvari razgrnil dejs*vo, da h glavi ni spadal pričakovani deček, ampak deklica. Pa to ji nikakor ne bodi šteto v greh. saj jo imamo radi .
Gla> ima dober: močan alt. Melodijo njenega vekanja vlada vseskosd motiv o <«uhih, težko naloženih lesenih kolih, če se pomikajo v breg. Ta motiv obdeluje mlada stvarica ali v kratkih, preprostih skladbicah, kakršnih gre dvajset do pet-Indvajs?et_na en koncert, ali pa v dolgih oratorijih. ki trajajo brez konca in kraja in postaje obcinslrvio nestrpno in mu misfli uhajajo v earderobo. Oratorji so pri deci po imienjn veščih
_ ■mamom'w—i««_._.__TUE&DAY, MAY 25, 1943
"	1	——i , ,._LJ_	, , „...,„	---------------WIAMTUB« L. Um
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street_New York City
POUČNI SPISI
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern> — Ve*an« knjiga
Cena $2 —
. Domači živinozdravnik
Spisal Franjo Duiar. — 278 strani. Trda vex. — Zelo koristna
knjlss u vsakega 11 Tino reje« ;
opLf ramlb boletol In tdravlje-nje; slike.	Cena ILM
Govedoreja
Spisal U. Legvsrt. 143 »rranl • allkamt.	Cen« »l,—
Knjiga o dostojnem vedenju
111 strani.	Cena M rentev
Mlekarstvo
Spisal Anton Pere. S slikami. 168 strani. — Knjiga t* mlekarje Id ftnnerje r aploAoesi.
Cena St rem*«
Obrtno knjigovodstvo
2SH arranl. equina. — Knjltra Je oamenJPDa r prrl vr*tl za stavbno, umetno lu »trojno ključa t-nl<"*r»tvo ter £elexnllvar»tvu.
Cena Si—
Ako naročite knjigo, priložite k naročilu U. 8. oziroma Canadian Money . Order za omenjeno sveto. Manjše svote, lahko pošljete v C. S. znamkah po 2. r oziroma 3 rente.
Malenkosti
Spisal Ivan Albreht
Cena 75 centov
Pingvinski otok
Spisal Anatole France
Cena *l<-
Veridicus
Spisal Pater Kajetan
Cena $1—
Zločin in kazen
Spts&l F. M. Dostojevski DVA ZVEZKA
Cena S3.—
Živi iaviri
Spisal Ivan Mati«ff
Knjiga Je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v* trinajstih dolgih po-glavjib opisanih trinajst rodov slovenskega naroda .od davnih 1 početkov v starem sjovanštru do danaSnjejjn dne.
13 poglavij — 41,1 strani V platno vezano
Cena S2—
Državljanski priročnik
(V slovenščini)
Knjižica daje poljudna navodila, kako [»ostati ameriški državljan.
\ Cena 50 centov
i Andrej Ternovac
| Spisal Ivan Albreht
Cena M centov
Belfegor
Spsal Artur Bernede
Cena 7» centov
Filozofska zgodba
Spisal Alojz Jlrasek
Cena 59 centov
LETOS IZŠLA
Ko smo sli v morje bridkosti
Spisal Bev. K. ZakraJiVa
Knjiga pripoveduje, kako Je Hitler nastavljal limanic* In zanjke in pripravljal "strup" xh Jugoslovane ta njihovo državo le dolgo prej kot jo je napadel.
KaJiga. Je .v platnu vezana ln Ima 207 strani.
Cona S2.50
Listki
Spisal Ksavar AleSko: 144 str.
__Cena 70 centov
— '
Sod«*! državljani naj naročij«
knjižic« —
"HOW TO BECOME A CITIZEN | OF THE UNITED STATES"
V tej knjigi so vsa pojasnila ta sakoni na naseljence.
Cena 15 cent**
t
V Bxaddock, Pa., je umrla Mrs. Agues Ivančič,, poznana kot urmoharca", stara 70 let in rojtna na Vrhpolju pri Novem mesta na Dolenjskem. V Ameriki je bkvala 44 let in zapušča 3 sinove in tri hčere.
t
Na Ely, Minn.., je dne 7. maja umrla Uršula Peshel, doma iz Gorenjih Oory na Gorenjskem, odkoder je prispela v Ameriko 1. 1889. Zapušča tri sinove in dve hčeri. Soprog ji je umrl pred osmimi leti.
SMRTNA KOSA
t
V	Pittsburgh, Kans. je v bolnišnici umrla po dolgi bolezni Louise ZnidacSč, roj. Lekše v starosti 62 let in doma iz Laz pri Bučki na Dolenjskem. V Ameriki je bila okrog 40 let in zapušča moža Matta in dve hčeri, v Detroitu dva sinova in drugi dve hčeri »tretjega sina pa v armadi nekje v Afriki.
t
V	Cleveland«, O., je umrla na fvojom domu Prances Centri k, roj. Jura t o vac, stara 48 le. Doma je bila iz Novega se!a na Hrvaškem, odkoder je prišla v Ameriko pred 37 leti. Zapušča soproga Johna, sina!
Johna in brata Andreja.
+
I V Barberton, O., je pred par dnevi umrla splokšno poznana Gertrude Fodpečnik-Brunski. Svoje čase, ko je bila še pri moči, se je vedno rada udeleževala slovenskih prireditev v narodni noši, na katero je bila zelo ponosna. .
t
V	Pueblo. Colo., je pred dnevi umrl John Trontei, star 70 let in doma iz Pooove vasi pri Grosuplju na Dolenjskem- Bil
- je star naseljenec in zapušča 6 i sinov, od katerih je eden pri . vojakih.
EDSEL FORD RESNO BOLAN
Edsel B. Ford, predsednik Ford Motor Company in edini sin vstanovitelja avtomobilske družbe Henry Forda, je nevar- 1 no bolan v arvoji hiš v Grosse Pointe Shores.
Ima neke vrsto mrzlico in je že bolan 10 dni. O resničnem stanju njegove bolezni je bilo le malo objavljenega, tod«, pri uradnikih kompanije je mogoče zapaziti zaskrbljenost.
Edsel Ford bo 6. nov. star 50 let. Že pozimi je imel operacijo v Henry Ford Hospital* kjer je ležal več <kri, toda sedaj pra- 1 'vijo, da je njegova bolezen 1 mnogo resnejša.
fNijegov oče Henry Ford je v stalni zvesti s svojim sinom. Edselovi trije sinovi so v armadi in ni znano, ako so bili poklicani domov.	e
1 Dobra novica za kofetar je
Iz urada administracije cen je bijo sporočeno, da bo v juniju dovol jeno <vec kave za posamezno osebo. Namesto dosedanje racije — en funt kave za pet tednov — bo dobila vsaka oseba en fun* kave za 4 tedne.
Bolj strogo pa bo odmerjene razne vrste sira, kateri do zdai d i bil odanerjen.
Note
za
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
36 centov komad — 3 za $1.—
*	Breezes o t Spring
Time of Blossom (Cvetni čas)
*	Po Jezt-ru Kolo
*	Tam na vrtni gredi Maribor Waltz
*	S pa vaj Milka Moja Orphan Walts
*	Dekle na vrtu
OJ. Marička, pegljaj
*	Barčk-a
Mladi kapetane
*	Gremo na Štajersko ŠtajerlS
*	Happy Polka Če na tujem
*	Slovenian I>ance Vanda Polka
*	Zidana marela Veseli bratci
*	Ohio Valley •Sylvia Polka
*	Zvedel sem neka] Ko ptička ta mala
*	Pojdi z menoj Dol s planine
*	Kadar boš ti vandrat 8el
^ZVEZEK 10 SLO-VENSKXH PESMI za piano-fcarmoaiiiko za $1.
Po 25c komad
MOJA DEKLE JE ŠE MLADA Naročite pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
Žig Wert 18th St. New Yarii
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes if All KM Nations
km^I recepti vseh narodov
^JH	Stane samo ^^
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^!
Recepti to napisani v angleškem jeziku; oonekod pa bo tndi v jexiku naroda, Id mu Je kaka jed posvtao v navadi
Ta knjiga je uekaj posebnega sa one. ki se zanimajo za kuhanje in ae hočejo v njem eimbol] ixveibati in
Izpopolniti.
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
tlfl West ltth Street	Hew York, K. Y
i
j Racije kave bodo večje od 1 1. junija.
Začenši od 1. junija bodo A meri kanci dobivali zadosti kave. da imajo po eno in četrt ča-' we na dan o- primeri s sedanjimi racijami, ki dovol ju jejo približno eno čašo na dan. Kuponi raoijoniaranja kave bodo še 1 vedno veljali le za en funt kave, ali doba racioniranja petili tednov bo skrajšana na en me-1 sec. Od sedaj naprej bo doba racioniranja začenjala prvega dne vsakega meseca, kakor OPA uradno naznanja. .
Bombardiranje Pantellerije
Ameriški aeroplani so včeraj napadli italijanski otok Pontellerijo, v Sicilaki morski ožini med Tunizijo in Sicilijo. Pantellerijo so včeraj trikrat napadli ameriški, enkrat pa angleški aeroplani.
Trikrat tekom dneva so bili borribardirani -iazlični kraji na Sardiniji.
Tekom teh napadov ni bile fv zraku nobenega sovražnegs [letala.
ODLIKOVAN PO SMETI.
S srebrno zvezdo je bil p< t smrti odlikovan 27 letni Wil liam E. Vider, sin slovenske - driržiru? Peter Vider, v Ranch ■ MHirn. ki tam ima svojo farmo t William je padel 5. deoemb l ra 1042 rta bojišču v bližini Bu l ne na Novi Gvineji. Posmrtm odlikovanje mu je podelil ge neraJ Robert L. Eichelberger za junaške čine, ki jih je po kazal pri reševanju ranjencev Omenjenega dne 5 dec. je s svo jo &anitejeko skupino prinese ranjenega vojaka z-bojišča a fronto, nakar se je zopet vrni 3 svojimi tovariši po drug jr ranjenca. Do tega ranjenca morali iti po planjavi. Ivo s* /ga pobirali na nosilo in na pra j vili okrog 20 jardor poti nazaj so skriti Jafponci pričeli stre 1 jati nanje. Strel je aadel Wil liama Videra, ki je koraka zadnji in bil je na mestu ubit Pri vojakih w nahajata tud: njegova brata.
VSI ne moremo iti na bojižče se vojskovati proti sovražniku osebne 'svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAMKE redno.
OPA si prizadeva pritiskati nazaj življenske stroftke.
-V smislu rvladj-ue obljube, da bo zniiala uazaj življensk^ ištlOfckt?, je Ud*A ukrenii po-tr^buo, da diva cene dpli in «ia se konča dosedanja velika razlika ccn od p: odajalnice d<j proda jal nice.
Po novem »ist^ni-a, kakor o-znanja OPA, se stroški živeža ne bodo več osnovali na najvišjo dovoljeno ceno (ceiling) v dotičm prodajalnicL V prihodnosti bo vlada postarvila enake cene za razne vrste pro-dajalnio v iceli dot ioni okolici. Prodajalnioe bodo raivnioenč v štiri razrede. Vse prodajalnioe istega razreda bodo marale prodajati isto blago, za katero so bile oen-e uravnane, z« isto ceno.
Ti štiri razredi bodo sledeči 1. Male neodvisne prodajalnioe
—	2. Neodvisne prodajalni« srednjega reda. — 3; Dražbe ki im^jo več kot štiri made pro dajalmice. — 4. Vse velike pro-dajalnice. .
' Pretekli teden so vsi mali ne odvisni prodajalci na drobno ^ 130 mestih dobili povelje, ot kaki najvišji ceni smejo prodajati krnh, maslo, jajca, moke makarone, nudeljne, evapori-rano mleko, VondensirAno mje-ko in druga važna hranila. Pro-ti koncu maja bodo potrta vi jene najvišje oen^ tudi za večje pro-dajaQnice v dotični okolici
Kakor se poroča, bo okoli L junija racijonirano približno SO odstotk<|v v^ega živeža,, ki ga gospodinja. kupuje. Dodatno temu se bo vsakemu btaou-narju <široni dežele povedalo še tekom tega tedna, kakšna gnn I bit i naj\*išja cena za govedino; -telet ino, jagnjetino ii^ .ovčje meso.	...
-	3Iedtem se Price Administrator Prentiss ihavi z namenom namestiti nadaljnih 1400 preiskovaict-v, da polo vi jo kršitelje cen in kaznujejo one, ki računajo višje cene namenom izkoriščanja . ^
Brown je rekel, da se ceni, da strogo trreljavljenje teh pravil bo znižalo življenjske «tročke za 5 odet. Potom tega uveljavljanja in skrbne rabe podpor OPA upa, da prinese del življenskih stroškov na površino, kjer so stali 15. septembra 1942, in jih drži nadalje na isti površini.
Poudarja se tudi, da s tem, da se oane uredijo na podlagi enakih cen za iste okolice, vlada olajša nalogo gospodinj, da storijo svojo dolžnost, da se regulacije cen uveljavijo in da se "črni trgi" končajo.
Toplo se nasvetnje gospodinjam, naj si izreze jo iz časopisov seznam oen, ki veljajo za doticno okolico, in ta seznam priravnajo s cenami, ki se od
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica
Id <teje poljudna navodila, kako prututi
ameriški državi i an.
Ptotes TpraianJ, kt Jih navadno •odnlkl stavijo pri izpitu sa dr-Savljanstvo. viebnje knjižica Se v H. Oda nekaj rainlk letnic Is zgodovine Zed ln Jenih drJav, t III. dela pod naaJorvom Bazno, pa Proglai neodvisnosti, Ustava Zedl-njenlk drtav, Llncolnov govor ▼ Gettyebnrgu, Predsedniki ZedlnJ«. nlh drisT ln Poedine drfava.
Ceaa knJUld J«
.. samo 60 centov.
In ss dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO.
SIS West 18th St* N«r Ink
ISJEBO GORI IIIi
ROMAN. — Spisal: IVAN AI3RECHT. r Zavrgki zaškriplje a zobmi in stopi k mizi. Sama se
-krči j>est, sama se dvigne roka, toda pesi. brez zamaha le trd9 .idari pred Ikfieto ob znizo.
nisi je vnedna, Meta!" zaluopi fant. **Niti mo-j 3 pesti nisi vredna."	'
Št-t r>akova probKHienra, obe sestri hkratu planeta k bratu i ga trepetajo mirita, medtem ko oT>a oronika že stojita pri . l 'oltanu in se prvi oglasi:
"Vi ste Valentin GonJlar, kaj ne?" " Taiko mi pravijo, da Saj nie poznate. Menda vama e dolgčas po meni, gospoda". ''\ imenu zakona."
""Kakopak, saj je dobro, kar na kratko opravimo. Pa srečno, Mojca, in zdrava ostani ta čas.M
"Foltan, moj brat.!" inu sestra kakor mrtva pade okrog vratu.
Hana in Nana si otirata solze, a Meta se ponosno dvigne. "V kakšno tolovajske, luknjo sem pa za&aT Dobro zabavo. Miha Gomilar, s takole žlahto!"
Vsa soba je polna njenega rezkega smeha, ko dekle izzivajoče« odhaja. Oeio orožnika poizabita svoje dolžnosti.
•'Ali gromof" ju oponrra končno Foltan sam, ki ga Mojeiji jok le pre jedko reže v srce. .
Tisti, ki je pripravljal verigo, da bi ^ vklenil, jo spusti nazaj v torbo in kakor v opravičilo zaaniwa proti Zavnša-novemu in dekletom:	- '
"Služba je služba, saj veste."
"Ježt-Š," krikue Mojca in Miha komaj še aa časa plane da ujam... onesveščeno s<^trično v naročje. Kakor ljubkega •Uioka jo otiifese v oumnato in .položi na posteljo. Vsi, Nana. Miha in Hana se doigo trudijo, preden jo spet obude.' ko pa se končno Mojci veke razmaknejo, vidi Miha odpr'to nebo
"Le čemu so prišli po Foltana, Mika? Kaj je zagrešil r oltan T"
"Nikar tega ne premišljaj nocoj, Mojca, da ne zboliš! Cisto nič ni zagrediL Kmalu se bo vse iakazalo in izpričalo, 1k>s videla, pa se bomo smejali tistim, ki se nam danes rogajo." ,
"Saj te ne morem razumeti, Miha, in tako me je groza, <a ti ne morem povedati. Kako naj bom zdaj sama pod vso streho!"
"Ne. ne boš sama Mojca. Nocoj ostanemo pri tebi potlej pa pojdeš z nami, če boš hotela."
Dekle odkioua. Doma vendar ne more pustiti. In kai ' - Vi tudi rekla Meta?
"Samo tega imuna ni nikar več ne imenuj," se stemni Mihov glas. "Nikoli več."
"Še ob pamet bom nocoj," se dekie prime za glavo. 4'le 1 v četrtek se je zaoelo. Tak strah je planil vame — kamor J f'm so ozrla> 8en» se zgrozila — in -Lastnega koraka sem se ba-»a. Zdaj vidim."	i
*'--da je bil ves strah čisto brez-potrebe, Mojca T To
je le kakor oblak, ki včasih zakrije sonce"
"Ali Šimna se ni domev.! N«ntara bi on kaj vedel." 1 *' Simna morebiti nocoj ne bo in tudi jutri ne. No, nič : se tako ne ustraši. Shi je gospod, ki mu je bajta preniaka, 1 ker je tvoja."
"Prenizka, ker ie moja? Kako to misliš, Miha T — Oče, < mati, Fo!tan. Sim^n in niidve s sestro, šest nas je imelo diosti prostora v njej. Povej Afiha, kako vendar misli«?"	,
»4 Takrat ste bili še m.ijhni, Mojca, zdaj pa ^te odrasli in je vse čisto drugače". __* ,
"Res je drugače, a prej je bilo lepše. N£ veš, Miha, ka- , -ko je bilo včasih pri nas lepo. Škjoda,, ko takrat nisi nikoli p riši 1 k nam."
• '.Nekoč bo še lepše, Mo.Va, boš videla. Če boš k hotela." "Oe bom jaiz hotela .
\ ''Da- ti!" J*1 kakor-v prisegi goreče pričajo biatrančeve
Dci.	v ..	, ir.....
"A,i ni bilo rečeno, da bosta dam* Sterjakova in Završa-nov oklicana?" se jc v nedeljo stisnila Mihačka v cerkvi k < »bmki, ko je duhovnik odšel s prižnice.
"Kaj res še nič ne veš?^ je Obinka zavila oči. . ' ' i Da tega n » ve, ni dalo MrhaČki vso maišo miru. Preden sta iz cerkve stopili na piano, je zato že hitela: ""Sta se torej razdejala?" "In še kako — hm — čisto do kraja". Okrog njiju se zgrne gruča žensk in se širi kakor prenaglo vzihajano testo,.
"Ali jo je res udaril?" steguje mršava delavka vrat. "Nak, nak, a dosti res ni manjkalo,M komaj diha Obinka
V gneči. "Ko so prišli žandarji po Foltana--"
"Zandarji! Kaj pa je naredil?"
"Kaj jaz vem? Zastonj ga niso prišli. Kio so prišli ponj, je Miha zarjul, da se je kar -bajta tresla, dekleta so se vekale, oh, dosti bolj kakor pri pogrebu". "Ali je bil Miha tam?"
"Kakopak, odkfr se spet la-htujejo. Tudi Meta je bila. fSaj sta se tam sponeklar"
Novice brze od ust dio nst Završanov je pretepel Meto, *ro,)o nefvesto. Res, saj j* Obinka videla! To mu je moral narediti Foltan. in nihče drugi. On ima hud pogled in je k vsemi mažasmi namakan.
44No, no, bebast je, ali ne?"
"Bebast? Seveda, kadar in kolikor hoče. Nasukan » ivakor sam zlodej." '
O niča valovi, raste in se krči, a Obinka raalaga.
"Zavoljo kanclista sta Šla vsaksebi. Kar dva je hotela imeti hkratu."
Tudi moške zajame nemir. Oneto se okrog puška™ Jože, ki ve povedati:
"Nak, kaj takega pa Se ne. Popoldne je 6imen mater pokopal, arvecer se ga je pa navlekel pri Kleberju kakor čep".
Kakopak. Po očetu se je vrgel! Saj je B<*št tudi hotel nekoč z glavo skoai zid.
"Da se mu le zdi vredno tožariti (zavoljo bajte?" ^Opojili «o ga, opojili!" meni Obin. "'Kogar »e Kldber Jotu je hudiču zapisan.*'
i j	hrze 0,1 ist do usrt, rasto in se prepletajo ter ne
. _ .. (Nadaljevanje prihodnji*.
Domača fronta
i njih zahtevajo. Vsako prekrši-tev naj nemudoma prijavijo lo-'
kalni pristojni oblasti, .Local War Price & Rationing Board. Predsednik Roosevelt pozdravlja civilne obrambne dobro-voljce.
iPredt-ednik Roo^velt je pozdravil narodno vojsko civil-j Inih obrambnih delavcev v ne-j | davnem pismu ravnatelju ura-|da za civilno obrambo James
I M. JLandisu ob priliki drug*e (obletnice te organizacije. Pred-t sednik je med drugim pisal:
* * Znam, da so milijoni naših državljanov in prijateljskih inozemcev prostovoljno posvetili svoj čas svojo energijo, spretnost in celo svoje življenje, da storijo svojo dolžnost kot člani državijanskega ob-rairtbnega kora in da so prispeli k V8t m našim drugim voj-}i?im programom, ki zahtevajo največjo sodelovanje in sodelovanje civilnega prebivalstva.
*1 Zalo £em ponosen, da imam to priliko pozdraviti vse civilne prostovoljce. Si i se niso obotavljali priskočiti svoji dbmo-vini v pomoč braneč našo domačo fronto in da jih opozarjam, naj nadaljujejo s svojimi prizadevanji neprestano, dokler ne dosežemo končno zma-igo"