LETO XXXI, številka 17, 20.avgust 1999 ZGORNJESAVINJSKI Cena 2 6 9 , 0 0 SIT. ČASOPIS «ST ISSN 0351-fllMD ZAVOD ZA KULTURO KNJIŽNICA Hribernikova 1 9 770351 814014 ZAVOD ZA KULTURO „MOZIRJE KNJIŽNICA MOZIRJE 3330 MOZIRJE Intervju: Mirko Zamernik, župan občine Luče Je na Menini res padel "medvedji norec"? Zadruga mozirje z.o.o. Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. ZADRUŽNE TRGOVINE VEDNO Z VAMI —-—------ —s? AKCIJSKA PRODAJA V VSEH ZADRUŽNIH POSLOVALNICAH Z ŽIVILI pizza šunka debrecinske klobase tirolska salama sir gaudar jogurt še pa še 245 ml kisla smetana 180 ml pivo celjski grof 0,5 I 20/1 pivo celjski grof radier 0,5I 20/1 pivo celjski grof pločevinke 0,5 I 24/1. PRI NAKUPU DVEH ZABOJEV ALI PLATOJEV - DARILO! rdeča pesa 690 - Eta Kamnik ketchup paradižnik 780 g Eta Kamnik rastlinsko olje 1 I UGODNI NAKUPI OZIMNICE! 699.90 539.90 839.90 799.90 79.90 99.90 2.118.00 1.998.00 2.781.00 199.00 399.00 189.00 H SLS Slovenska ljudska stranka ZGORNJESA VINJSKA PODRUŽNICA SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE Občinski odbor Mozirje organizira tradicionalno, že 11. SREČANJE DRUŽIN v nedeljo, 22. avgusta 1999 ob 10. uri pri pastirski koči MORAVA na Mozirski planini Program: - dobrodošlica domačinov - sv. maša ob 11.30 uri - pozdrav gostov - kultumo-zabavni program Pripeljite s sabo svoje domače, povabite tudi prijatelje, dobro voljo prinesite s sabo, za ostalo poskrbimo mi! radie alfa _____ "W PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa 24 ur na frekvenci 103,2 MHz in vsak dan od 10.00 do 14.00 ter od 19.00 do 24.00 na frekvenci 107,8 MHz Oglašujte tam, kjer vas slišijo! Pokličite marketing Radia Alfa 0602 42 330 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU • '■ ISSN 0331-8140 Leto XXXI, št. 17,80. avgust 1999 Izhaja vsak UstanoviteJj: % S Skupščina občine Mozirje Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/83-90-790, telefon in faks: 063/83-90-791, °>- žiro račun 52810-685-13016 > Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Jože Miklavc, Uroš Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko; Marija Sukalo, Vesna Banjevič, Kmetjjska svetovalna služba Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara; Žacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pajk ' Helena Kotnik, mobitel 041/793063 Naslov uredništva: \ \ Savinjske novicej^sjo^SSS\ Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje Telefon: 063/8390-790 Telefon in faks: 063/83-90-791 Npo8ta'^\^0s\\\NSN savinjske.noyioe@šiol.net Internet: •http//:wyw.^vJi^novi^šp.si Grafika Gracer, Lava 7b, Celje NX^v^SSx\\^sSNX 'XVVsXN Rokopise, objave, raz ' potrebno dostaviti v najkasneje osem dni tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8%. iništvo l izidom Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. SnxVv Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. v polletje V zadnjem uvodniku sem se posvetilpredvsem nadvse neugodnim razmeram v zvezi s stečajem podjetja RTC Golte. Medtem se ni zgodilo nič dramatično novega, kar bi tok dogodkov preusmerilo navzgor ali navzdol. Ali bomo torej res le nemočno opazovali, kako se bo barka zgornjesavinjskega zimskošportnega turizma potopila na dno, od koder ni rešitve? Turizem sicer v teh dneh kar cveti, vsaj kar se obiska različnih prireditev tiče. Lučani so ob 30. ponovitvi Lučkega dneva pripravili izjemno predstavo, za katero jim je čestital tudipredsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič. Dober obiskpričakujejo konec tedna tudi v Šmihelu, kjer bodo po tradiciji praznovali ovčarji, in tudi v Mozirskem gaju se že pripravljajo na veliko mednarodno cvetlično razstavo, ki bo na sporedu od3- do 6. septembra. Floriada ‘99 sojo poimenovali, njeno bistvo pa bo v cvetlični mavrici tisočletja, ki bo na ogled napotoku skozipark. Zanesljivo bo prireditev izjemno atraktivna in kot takšna vredna ogleda. Jesen se medtem že bliža s hitrimi koraki. Nanjo nas opozarjajo vedno krajši dnevi, vedno več pa je tudi napovedi kulturnih dogodkov, ki v počitniškem času niso tako pogosti. Kulturni ustvarjalci kljub temu ne počivajo in slikar Goran Horvat se že veseli otvoritve nove razstave, ki bo konec prihodnjega tedna v velenjskem kulturnem centru Ivan Napotnik. Izbor del in recenzijo je opravil prof. dr. Mirko Jutršek, da gre izključno za doslej še nerazstavljena delapa najbrž itak ni treba posebej poudarjati, saj je to redna Horvatova praksa. Ministrstvo za kulturo ga kljub temu še vedno smatra kot “nebodigatreba ”za slovensko kulturo. Hm, kdoježe nekoč dejal, da na tem svetu ni pravice? skupna humanitarna akcija slovenskih medijev in človekoljubnih organizacij Slovenije Rdeči križ, Karitas, SO Unicef rolo pregnancem slouenska uas rdeči križ 50101-678-51579 karitas 51800-678-52987 sklic 6007 namen nakazila roka pregnancem đSb brezplačni telefon za nakazila 080 22 44 IZ VSEBINE: X\ Preseženi planski cilji.4 na Pavličevem sedlu......5 \ Lokalno prebivalstvo in ljudska stranka krivci za letalsko nesrečo?.....6 Mozirje: Most prihodnosti preko Savinje.................7 XXX. Lučki dan: Najdaljši Lučki dan v polnem sijaju.......... 8 Intervju: Mirko Zamernik, župan občine Luče in poslanec v Državnem zboru..........10 Menina planina: Je ustreljeni medved res >že vzrok za olajšanje?... 12 Angela Ošep iz Solčavei^^ “Gavdali smo prav vsako nedeljo”...............““ Pogovor z Robertom Zupanom: Glasba je moje življenje..... Zgodovina in narodopisje: Nosile so ribe.........20 Naš odnos do živali....24 Ob izjemnem nebesnem Popolnost popolnega sončevega mrka ali kaj ' bomo govorili vnukom.. 2J Acman tretjič prvak...29 NASLOVNICA Povorka skozi Luče na XXX. Lučkem dnevu ^^Foto: Ciril Sem I Banka Celje Preseženi planski cilji »Z veseljem se ozremo na uspešno obdobje svojega dela. Leto 1998 je bilo za nas natanko to: uspešno obdobje našega dela, celo zelo uspešno. Uresničili smo planske cilje in mnoge med njimi tudi presegli; uspešno smo zaključili zelo ambiciozen načrt petletnega samostojnega poslovanja in izdelali razvojni plan do leta 2002,« je zapisal v uvod poslovnega poročila za minulo let generalni direktor Banke Celje Niko Kač. Celjska banka se ponaša z dolgoletno tradicijo, saj je bilanjenapredhodnica ustanovljena že leta 1864 kot Hranilnica mestne občine Celje. Le-ta je nato doživela številne reorganizacije, ki so bile posledica sprememb družbeno-ekonomske ureditve države. Banka je vse od leta 1945 poslovala kot samostojna pravna oseba in se leta 1971 kot Kreditna banka Celje priključila sistemu Ljubljanske banke. Konec leta 1989 se je preoblikovala v delniško družbo, dobra tri leta kasneje pa se je osamosvojila z novim imenom Banka Celje d.d. Od Banke Slovenije je pridobila pooblastilo, da lahko samostojno opravlja vse vrste bančnih in finančnih poslov za gospodarske družbe, samostojne podjetnike in fizične osebe, tako doma kot v tujini. Svojo ponudbo je razširila z ustanavljanjem lastnih specializiranih podjetij, ki so bila zaradi racionaliza-cije poslovanja v lanskem letu združena v Posest d.0.0. Celje. Podjetje se ukvarja s svetovanjem in reševanjem problematičnih terjatev, trgovanjem in ocenjevanjem nepremičnin ter uvajanjem lizing poslov. Banka Celje je med prvimi v Sloveniji začela s procesom povezovan-jain združevanja bank. Leta 1996 je pripojila Banko Noricum d.d. Ljubljana, lani pa še Hmezad banko d.d. Žalec. S preoblikovanjem pripojenih bank v podružnice je razširila svojo prisotnost v širši slovenski prostor in utrdila svoj položaj v celjski regiji. S pozitivnimi bonitetnimi ocenami treh mednarodnih ocenjevalnih institucij je Banka Celje utrdila svoj položaj tudi v mednarodnem poslovanju, kjer se je povzpela v kategorijo najboljših bank srednje in vzhodne Evrope. V skladu z napovedmi, da jo zanimajo samo takšne bančne povezave, ki bodo pomenile ohranitev ustrezne stopnje samostojnosti in povečale varnost kapitala ter kakovost storitev, se je Banka Celje letos vključila v bančno skupino Nove Ljubljanske banke. Sicer pa je Banka Celje pri izdelavi poslovne politike za leto 1999 upoštevala gospodarske razmere in strategijo Slovenije za vključevanje v Evropsko skupnost. Ključni cilji so: širitev poslovanja in približevanje storitev komitentom s postopnim prenosom poslov v mrežo, obravnava komitenta na enem mestu, aktivno vključevanje v izvajanje reforme plačilnega prometa z nudenjem vseh finančnih in svetovalnih storitev komitentom ter začetek razvoja integralnega informacijskega sistema z učinkovitim transakcijskim informacijskim sistemom. Konec lanskega leta je znašala bilančna vsota Banke Celje dobrih 135 milijard tolarjev, tržni delež po bilančni vsoti pa je znašal 5,6 odstotka. V strukturi 1.053 delničarjev so imele pravne osebe v lasti 80 odstotkov osnovnega kapitala, med njimi največ A Fining d.0.0. Velenje, Slovenski odškodninski sklad in Unior d.d. Zreče. Lastniška struktura banke je zelo razpršena, saj ima desetnajvečjihdelničarjevvlasti39 odstotkov osnovnega kapitala, ves ostali kapital pa je razdeljen med ostale manjše delničarje. Depoziti prebivalstva ostajajo z 38-odstotnim deležem najmočnejši in najkvalitetnejši vir sredstev. Ob koncu leta 1998 so imeli varčevalci na več kot 300 tisoč računih preko 51 milijard tolarjev zbranega denarja. Tolarsko varčevanje se je zaradi neusklajene rasti tečajev tujih valut z domačo inflacijo in zaradi zniževanja evrotržnih obrestnih mer povečevalo hitreje od deviznega in močno preseglo devizne prihranke prebivalstva. Banka Celje je lani povečala število bankomatov na 43. Vsi so vključeni v mrežo 592 bankomatov po vsej Sloveniji, uporablja pa jih že 92 odstotkov imetnikov tekočih računov. Franci Kotnik PODJETNIŠKI KOTIČEK BORZA POSLOVNIH PROSTOROV V podjetniškem kotičku smo že konec lanskega leta pozvali vse, ki razpolagajo s prostimi poslovnimi prostori za oddajo ali prodajo, ali pa jih morebiti potrebujejo, da se oglasijo v Zgornje-savinjskem podjetniškem centru, kjer vzpostavljamo bazo informacij v zvezi s ponudbo in povpraševanjem po tovrstnih prostorih. Ker je odziv v zadnjih mesecih nekoliko manjši kot v začetku leta, znova pozivamo vse pravne in fizične osebe, ki proste poslovne prostore nudijo ali jih potrebujejo, da pokličejo na ZPC, tel. 49-73-111. DDV - NAJPOMEMBNEJŠI DATUMI DO KONCA LETA 1999 O davku na dodano vrednost je bilo že veliko napisanega, kljub temu pa velja vse davčne zavezance opozoriti, da so predvidene zelo visoke kazni, če obračuni DDV ne bodo predloženi v predpisanem roku ali na predpisan način. Ažurno knjiženje računov je osnova za natančne mesečne obračune DDV, posebno pozornost pa je potrebno posvetiti kontroli pre-jotih m izdanih raču-nov. Davčna stopnja je stopnja davka, po kateri je treba od davčne osnove odšteti davek. DDV se obračunava in plačuje po dveh stopnjah: -splošni 19% stopnji in - znižani 8% stopnji. Pri plačilih, v katerih je DDV že vsebovan, se uporablja preračunana davčna stopnja in sicer: - za 19% - 15,9664% in -za 8% -7,4074%. Nekateri najpomembnejši datumi v zvezi z DDV do konca letošn- - 20. avgust: pripraviti končni obračun prometnega davka za ob-idoBjliijanuaHLiriij 1999; - 31. avgust: predložiti prvi obračun DDV za mesec julij; - 30. september: predložiti obračun DDV za obdobje od 1. do 31. avgusta; - najkasneje do 30. novembra: država vrne vstopni davek na dodano vrednost po prvem obračunu; - 31. december: konec uvajalnega obdobja, v katerem so predpisane kazni za davčne prekrške nižje, vendar vseeno visoke (za s.p. od 300.000 do 6.000.000 SIT, za pravne osebe od 500.000 do 8 000.000 SIT, za odgovorne osebe pravnih oseb od 100.000 do 500.000 SIT). PRENOVA PLAČILNEGA SISTEMA V Sloveniji poteka že od leta 1997 reforma plačilnega sistema. Namen reforme je zmanjšanje tveganj v plačilnem prometu, njegova uskladitev z uveljavljenim v razvitih državah, večja preglednost nad potekom plačilnega prometa in povezava domačega ter mednarodnega plačilnega prometa. Reforma bo hkrati ustvarila nove odnose med podjetji iz vrst pravnih oseb in poslovnimi bankami. Fizične osebe (samostojni podjetniki in občani) namreč že izvajajo plačilni promet preko poslovnih bank. Več o prenovi plačilnega sistema v prihodnjem Podjetniškem kotičku. 2G0RNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER SITRA, d.o.o. Šlandrov trg 35,3310 Žalec Tel. 710-0-560 Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, d.d. Kranj opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Nakazilo najkasneje v dveh dneh!!! OD 1. SEPTEMBRA 1999 DALJE # TUDI V MOZIRJU (Na trgu 7 - v Grabnerjevi hiši - v agenciji SVIT) L___.................llliBl...I.mBiBBHB Velenje Ekspozitura Rudarska Ekspozitura Šaleška Ekspozitura Nakupovalni center Ekspozitura Gorica Ekspozitura Kidričeva Ekspozitura Gorenje Ekspozitura Pesje Agencija Upravna enota Velenje 063-899-520 063-859-106 063-855-677 063-870-776 063-897-23-20 063-855-743 063-866-10J 063-852-437 Šoštanj Ekspozitura Šoštanj Agencija Preloge 063-887-732 063-853-312 Mozirja Ekspozitura Mozirje 063-831-730 Šmartno ob Paki Agencija Šmartno ob Paki 063-855-009 Nazarje Agencija Nazarje 063-831-027 Gornji Grad Agencija Gornji Grad 063-843-051 Ljubno ob Savinji Agencija Ljubno ob Savinji 063-841-040 Luče Agencija Luče 063-844-511 Rečica ob Savinji Agencija Rečica ob Savinji 063-831-773 0 Ne pozabite - denar nagrajuje tistega, ki zna ravnati z njimi banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Slovenija - Avstrija Deželni glavar Joerg Haider na Pavličevem sedlu Vse kaže, da so napori številnih, ki so se v zadnjih treh desetletjih aktivno zavzemali za odprtje mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, le obrodili sadove. Temu pritrjuje tudi pomemben dogodek pred dvema tednoma, ko so na meji med sosednjima državama uradno obeležili začetek gradnje ceste do mejne točke na avstrijski strani. Priložnostne slovesnosti se je udeležil tudi koroški deželni glavar dr. Joerg Haider s predstavniki deželne vlade in župani obmejnih koroških občin. Slovensko državo sta zastopala dr. Ernest Petrič, državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, in Igor Zajc, državni sekretar ministrstva za promet in zveze. Poleg njiju so se slovesnosti udeležili poslanec Jakob Presečnik, predsednik odbora za in-frastrukturo in okolje, solčavski župan Vojko Klemenšek in domačini z obmejnih kmetij in Logarske doline. Deželni glavar Haider, pozdravne besede je spregovoril na slovenski strani, je poudaril pomen prehoda, še posebej za ljudi na obeh straneh meje. Nenazadnje bo odprtje mejnega prehoda okrepilo gospodarsko sodelovanje, dao turizmu ne izgubljamo besed. Številni na avstrijski strani se namreč že sedaj zanimajo za možnosti letovanja na Solčavskem, predvsem v Logarski dolini. Zadeve se torej premikajo, dela potekajo tako na avstrijski kot slovenski strani. Avstrijci so že poskrbeli za spodnji ustroj na poldrugem kilometru ceste s Pavličevega sedla proti Železni Kapli. Gradnjo sedaj nadaljujejo, čez zimo naj bi se spodnji ustroj dodobra utrdil, asfaltno prevleko pa bodo položili prihodnje leto. Nič manj intenzivno se dela vršijo na slovenski strani; iz Logarske doline sta dva kilometra ceste že asfaltirana. Za preostali del je objavljen mednarodni razpis za izvajalca, enako tudi za obmejni objekt, ki bo služil potrebam obmejnih organov obeh držav, naša država pa bo sredstva za naložbo zagotovila iz proračuna, del denarja pa bodo zagotovili preko programa Phare. Po mnenju poslanca Jakoba Presečnika, ta je tudi sicer poleg lokalne skupnosti najbolj zaslužen, da bo mejni prehod Pavličevo sedlo končno zaživel v želeni funciji, bodo dela dokončana nekje do jeseni leta 2000. Savinjčan Srečanje državnega sekretarja dr. Ernesta Petriča z direktorjem celjske carinarnice Acom Turnškom v navzočnosti solčavskega župana Vojka Klemenška (foto: PP) Menina planina Lokalno prebivalstvo in ljudska stranka krivci za letalsko nesrečo? V javnosti se zadnje čase pojavlja vedno več namigov, daje za nedavno nesrečo nemškega letala pri Mariboru krivo lokalno prebivalstvo Zgornje Savinjske doline, katero, skupaj z Slovensko ljudsko stranko, nasprotuje namestitvi radarjev na Menini planini. Luče ob Savinji Svojstven grb občine Luče Občinski svetniki so na slavnostni seji pred začetkom 30. narodopisne prireditve Lučki dan potrdili odlok o grbu in zastavi občine Luče. Gotovo gre za enega izvirnejših simbolov v Sloveniji, pri iskanju zasnove grba pa je velik delež prispeval publicist Aleksander Videčnik. Lučki župan Mirko Zamernik je takole odkril grb in zastavo občine Luče (foto: Ciril Sem) Nadzor nad slovenskim zračnim prostorom je menda pomanjkljiv, temu botrujejo slabe delovne razmere, na katere opozarjajo kontrolorji letenja, poleg tega je menda problematičen tudi tehnični nadzor zračnega prostora. Vse to je verjetno resnica, preseneča pa, daje zgodba o radarskih sistemih nadzora postala ponovno aktualna prav v času, ko so odnosi med kontrolorji poletov in upravo za zračni promet precej zaostreni. Iskati dežurnega krivca v tistih, ki so proti namestitvi radarjev na Menini, je torej delno sprenevedanje, tembolj, ker smo iz zanesljivih virov uspeli izvedeti, da je bil v času nesreče nemškega letala mariborski kontrolni stolp brez kontrolorja. Znano je, da je državni zbor januarja letos, ob sprejemanju sprememb v srednje-ln dolgoročnem prostorskem načrtu, Menino planino “žrtvoval” za postavitev radarja dolgega dosega. Pred tem je zbor zavrnil amandma opozicijskega poslanca Mirka Zamernika, po katerem naj bi se Menina povsem črtala iz prostorskih aktov, je pa na pobudo poslancevjakoba Presečnika in Franca Zagožna iz ljudske stranke vladi naložil, naj v polletnem roku zadeve ponovno preuči in predlaga rešitev. Po zagotovilih državnega sekretarja na ministrstvu za promet in zveze Branka Lučovnika je tudi v novem vladnem predlogu Menina planina predlagana kot optimalna rešitev. Lokacija je usklajena tudi z ministrstvom za okolje in prostor. V igri sta sicer še dve rezervni lokaciji, vendar po besedah državnega sekretarja tam radar ne bo optimalno izkoriščen. Se bodo torej ponovno začela “pogajanja” z lokalnim prebivalstvom, katerega stališče ostaja slej ko prej nespremenjeno ah pa se je spremenilo stališče SLS, katera vodi ministrstvo za promet in zveze? Po zagotovilih Jakoba Presečnika, predsednika parlamentarnega odbora za infrastruk- turo in okolje, je stališče ljudske stranke popolnoma enako tistemu, ki ga je leta 1997 na Menini zagovarjal predsednik stranke Marjan Podobnik. Torej, Menina brez radarjev - enako razmišljajo tudi opozicijski socialdemokrati. Ob tem ni odveč ponovno poudariti, da želijo Zgornjesavinjčani Menino ohraniti ne zaradi bojazni pred sevanjem, ampak zaradi naravnega rezervata, flore in favne, ki je ravno na lokaciji, kjer naj bil radar nameščen, edinstvena in redko opažena. Krog ostaja torej še naprej nesklenjen. Stališča so menda jasna, zaradi uskladiščenega drugega ra-darj a - prvi je postavljen na Ljublj an-skem vrhu - je Slovenija prisiljena kupovati sliko od avstrijske kontrole letenja in to za 300.000 nemških mark letno. Očitno je v igri tudi kupčija, če bi radar stal na “pametni” lokaciji bi lahko mi prodajali sliko Avstrijcem. Nekakšna kompenzacija torej, pri tem je potrebno računati na naše vstopanje v srednjeevropsko kontrolo letenja, ta naj bi začela delovati predvidoma okoli leta 2006. Zdi se torej, da se bo morala vlada dokončno opredeliti. Ali radar, ki trenutno leži nekje v skladišču, postaviti na Menino ali ne. Po zagotovilih pristojnih so rezervne lokacije slabše, politika bo kot kaže morala ponovno pred ljudi. Ob nacionalnih bo potrebno upoštevati tudi lokalne interese, odgovornim za varnost v zračnem prometu pa bi kazalo reševati medsebojna odprta vprašanja na drugačen način. Nenazadnje so tudi prebivalci Zgornje Savinjske doline in njihovi številni zagovorniki v boju proti radarjem na Menini davkoplačevalci. 50 milijonov mark vredna oprema je bila kupljena tudi z njihovim denarjem. Torej bi kazalo prevetriti tudi odgovornost tistih, ki jim je bilo ob nakupu drage, danes že zastarele opreme, mnenje ljudi deveta briga. Savinjčan Pri razmišljanju o občinskih simbolih so predvsem iskali korenine, ki naj bi segale v narodopisje ali zgodovino. Na grbu je upodobljena žena v prazničnem oblačilu z laterno v roki in brento na hrbtu, iz katere moli zadnji del postrvi. V času tlake so namreč ženske iz Luč nosile v postnem času cerkveni gospodi v Ljubljano žive ribe. Grb je vsebinsko lepo utemeljen, lep je tudi na pogled, torej so lahko Lučani ponosni na grb, katerega jim je skupaj z zastavo predal Valt Jurečič iz društva Heraldica Slovenika. Poleg občinskih simbolov se Lučani ponašajo tudi z novim gasilskim praporom. Iz rok župana Mirka Zamernika ga je slovesno prejel predsednik društva Janez Zamernik. Od ustanovitve društva leta 1937 se je torej trem dosedanjim praporom pridružil četrti, za katerega lučki gasilci obljubljajo, da ga bodo varovali kot vse doslej. Savinjčan OPRAVIČILO V 16. številki Savinjskih novic je prišlo v fazi montaže v tiskarni do napake, zaradi katere sta bili notranji strani ovitka zamenjani. To je pomenilo, da so bili oglasi Zadruge Mozirje, Banke Velenje in Radia Alfa na predzadnji, oglasi Ultre Nazarje, RSL Levec in Centra Nazarje pa na drugi strani. Vsem prizadetim se zaneljubo napako vljudno opravičujemo. Uredništvo Mozirje Most prihodnosti preko Savinje Krajani Novih Lok in Lok so že kar navajeni, da ob večjih nalivih reka Savinja prestopi bregove in se razlije po njihovih domovih ter dvoriščih. Njihova dolgoletna in vztrajna želja, da bi se dokopali do novega mostu, saj dosedanji z betonskimi podporami predstavlja ozko grlo ob poplavah, je dobila trdne temelje 10. avgusta. Župan občine Mozirje Jože Kramer je namreč tega dne podpisal pogodbo o gradnji novega mostu. Za pričetek gradnje si je prizadeval že prejšnji občinski svet in predvsem županjakob Presečnik, ki je že v času trajanja svojega mandata izbral projektanta in naročil potrebne projekte. Zdajšnji občinski svet je na svoji zadnji seji za izvajalca te zahtevne gradnje potrdil Cestno podjetje Celje. Pogodbo je v njihovem imenu podpisal direktor podjetja Andrej Kamenšek. Obstoječi most ima premajhno nosilnost in je kot tak preozek za normalen potek prometa. V strugi reke Savinje ima betonsko podporo, ki predstavlja veliko oviro pri visokih vodah, saj se ob njej nalaga material, ki preprečuje normalen pretok. Glavni projektant Marjan Pipenba-her, ki je po svojem delu znan in priznan tudi izven meja Slovenije, si je zato zamislil povsem drugačno konstrukcijsko rešitev mostu dolžine 45 metrov brez vmesnih podpor. Na ta način bo zadovoljeno vodarskim zahtevam po prevodnosti visokih vod v času neurij. Pri snovanju mostu je bil dan velik poudarek oblikovni konstrukcijski zasnovi, ki se bo mirno vključila v okolje. Novi most bo prvotno namenjen lokalnemu prometu, nobenih ovir pa ne bo predstavljal prevoz tudi najtežjih tovorov. Posebna pozornost bo na novem mostu namenjena varnosti pešcev. Z asimetrično postavljenim lokom so le ti tudi fizično ločeni od prometa. Pešcem bosta tako namenjena dva hodnika. Eden v širini dva do tri metre in eden v širini pol metra. Vozišče bo široko pet metrov, betonski lok en meter, pol metra bo zavzel varnostni pas do loka, na vsaki strani pa bo tudi ograja v širini 30 cm. Temelje mostu bosta predstavljala dva opornika, globoko temeljena na treh pilotih, ki bodo šegah štiri metre v kompaktno lapornato osnovo. Prekladno konstrukcijo bo predstavljala Uta prednapeta plošča debeline 80 cm. V njej bo okoli 450 kubičnih metrov betona, ki bo vlit v enem zalogaju. Posebna pozornost bo namenjena tudi osvetlitvi mostu in jekleni ograji. Le ta bo antikorozijsko zaščitena z vročim cinkanjem, na vrhu pa bo pritrjen ročaj elipsaste oblike iz trdega lesa. Skupno bo v konstrukcijo mostu vgrajeno 750 kubičnih metrov betona, 100 ton železne armature in dobrih 14 ton kablov. Gradnja bo potekala po naslednjih fazah. Najprej se bodo izvedli piloti krajnih opornikov. Sledilo bo betoniranje opornih sten s krili, izdelava in montaža nosilnega jeklenega podpornega odra s sredinsko oporo za izvedbo monolitne betonske plošče. Po zabetoniranju plošče se bo izvedel še lok. Ob dosegu predpisane trdnosti betona loka in plošče, se bo odstranil nosilni oder in začasna podpora. Po odstranitvi sledi še finalizacija, ki jo predstavlja asfaltiranje, izdelava ograje, razsvetljava in izdelava brežin. Računalniški prikaz novega ločkega mostu gradnji mostu sta podpisala direktor CP Andrej Kamenšek in župan občine Mozirje Jože Kramer (foto: B. Kanjir) Rok izgradnje mostu je štiri novem mostu vozili še pred koncem mesece, kar pomeni, da se bodo letošnjega leta. Ločani, Mozirjani in premnogi turis- Benjamin Kanjir ti, ki radi zaidejo v te kraje, po Pol leta samostojne občine V Solčavi so po pol leta življenja v samostojni občini naredili nekakšen obračun in ugotovili, da je občina kljub začetnim težavam lepo zaživela. Ob neprofesionalnem županu so se odločili, da bosta tajnik in finančni referent delo opravljala profesionalno. Ugotavljajo, da je dela za samo enega uslužbenca preprosto preveč, resnica je pač takšna, da je, kljub majhnosti, potrebno storiti vse kot v velikih občinah, kjer imajo na voljo precej številčnejši kadrovski aparat. Župan Vojko Klemenšek se dobro zaveda, da so v prvi vrsti izvoljeni za ljudi, zato je in bo tudi osorej prva naloga občinske uprave zadovoljiti občane. In to v vseh kotih občine, kot se je plastično izrazil župan Klemenšek. Predvsem želijo dokončati projekte, ki so jih zastavili še v mandatu krajevne skupnosti. Uvrščeni so bili med deset kandidatov za projekt ogrevanja z bio maso. Do oktobra morajo pripraviti vso potrebno dokumentacijo, za Logarsko dolino je bilo izdano tudi gradbeno dovoljen- je, tako da bodo s prvimi deli začeli že letos. Poleg tega nameravajo urediti glavno kanalizacijo skozi Solčavo. Z denarjem iz naslova demografske ogroženosti pa bodo financirali tudi pripravo sekundarnih vodov. V kolikor jim bo dopuščalo vreme, bodo še letos preplastili ceste, v vsakem primeru pa se bodo domačini in ostali lahko po posodobljenih cestah vozili prihodnje leto. V Solčavi jim torej dela ne bo zmanjkalo, tudi energije in zagnanosti imajo dovolj, tako da ni dvoma, da bodo s skupnimi močmi zmogli uresničiti načrte. In navsezadnje bodo tako upravičili obstoj občine, katero so dobili po dolgoletnih naprezanjih. Savinjčan XXX. Lučki dan Najdaljši Lučki dan v polnem sijaju Lučani ostajajo zvesti sami sebi, to pomeni tradiciji in izročilu prednikov. To so ponovno v polnem sijaju dokazali na jubilejnem 30. turistično narodopisnem praznovanju. Vsako leto se obiskovalcem predstavijo drugi vikend v avgustu. Okrogla obletnica je bila očitno izziv vsem, ki skozi dolgotrajne priprave, četudi samo za nekaj dni, ponovno oživijo tradicijo nekdaj trdega življenja in dela domačih “vlcerjev”, kot v teh krajih drvarjem rečejo domačini. Seveda ne gre prezreti ostalih, ki v teh dneh aktivno sodelujejo pri prireditvi, športniki in kulturniki, gasilci in še kdo; celostno podobo življenja kraja pa vsako leto duhovno obogati slovesno mašno bogoslužje v čast farnemu patronu sv. Lovrencu in procesija okrog Farovškega loga. Na razstavi zdravilnih Pravzaprav bi mirno lahko zapisali, da so tokrat Lučani ponovno presenetili sami sebe. Z razstavo zdravilnih zelišč in ročnih del ter prireditvijo “Glasba in petje naših dedkov in babic” so nazorno dokazali, da so za današnje razmere pretežno odročnem kraju znali poskrbeti za telesno kakor tudi duševno počutje. To zmorejo še danes, res pa je, da so tokrat združeni kot že dolgo ne, skrbeli predvsem za zadovoljstvo gostov. To jim je tudi uspelo. Nikakor ni naključje, da se nekakšna rdeča nit najdaljšega lučkega dne vrti v pretežni meri okoli starih gozdarjev in njihovega izročila. Preveč žuljev in znoja je vdelanih v te lučke pore, da bi jim smeli zman- zelišč (foto: Ciril Sem) jšati pomen. Tekmovanje “vlcerjev” je dokazalo, da je gozdarsko izročilo še kako živo prisotno med domačini. Bolj spoštljivo, čeprav tokrat na šaljiv način, ga povzemajo tudi številni nepoznavalci tega garaškega opravila. Zato je še kako pomembno, da stari gozdarji z vsem, kar nudijo prireditvi, in tega ni malo, ostanejo tudi v četrtem desetletju ponos prireditvi. Seveda je potrebno tokrat izbrane besede nameniti tudi vsem, ki so pripravljali ali samo sodelovali v nedeljski povorki. Pred tridesetimi leti je bila prva, tokratna je ponovno dokazala, da tozadevno predstavljanje starih običajev in kmečkih opravil nikakor ni preživeta oblika. Marljive per ice pri delu (foto: Ciril Sem) Nasprotno, pisana množica ljudi, ustrahovala jih ni niti nevihta tik pred povorko, je z gromkim aplavzom nagrajevala vse, ki so se predstavih. Za izvrstno godbo Zgornje Savinjske doline so se za “živim grbom” zvrstile predice, sledili so jim kosci in z njimi je skozi vas donela lepa slovenska pesem. Svoje so doprinesli planinci in varuške, pa nepozabni “vlcerji” v povsem originalni stari opravi, sledili so gasilci, prikazali so zvijanje vrvi, kritje s škopom, cepljenje skodel, moživanje inrehtanje, žganjekuho. V sprevodu so se zvrstili tudi lovci in smučarji, manjkah niso gostinci, celotno povorko pa sta na zapravljivčku zaokrožila župan Mirko Zamernik in dr. Marj an Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Izborno, takšen je bil tudi zaključek prireditve s prikazom spravila lesa po “riži” in plavljenje lesa po Savinji od Hočevarjeve njive do Špulačeve lave. Savinjčan Civilizacija iz preteklih časov Pred dnevi sta se zgodila dva jemzlastnopreteklostjo (podobno pomembna dogodka; enemu gre bi pred časom lahko zapisali za pripisati svetovno razsežnost, v Ljubence), poskrbeli za lasten smislu pričakovanja neznanega klon. Drvarsko izročilo, do ne-zagotovo, drugi je bolj vaškega davnega je večininudilo temeljno značaja, vendar ljudem, ki so ga preživetje, je njihova edinstvena pripravljaliinzanjživeli, ničmanj zgodovina, katero morajoočuva-pomemben. Zakaj tale primer- ti. Ne toliko zaradi množice jam? Sončni mrk in končno (zo- hvaležnih obiskovalcev, temveč pet) vzorno organizirana in do predvsem zaradi sebe. Lastnevpe zadnjega vlakna izdelana pr- tosti v čas pred njimi, trenutek, ki ireditev v Lučah vendar ne more- ga podoživljajo, in nenazadnje ta imeti skupnih imenovalcev. zaradi sledi, ki sojopodedovali v Mogoče, ampak samo ob pov- varomnje lastnim vnukom, ršnem opazovanju. Prikazovanje tehnološko pre- Zzgodbami o koncu sveta inpo- živetih običajev ustvarja iden- dobnimi apokaliptičnimi zadeva- Učnega dvojnika, je tisto, karsod- mije sodobna civilizacija menda obnemučlovekumanjkavnačinu že opravila. Ostaja pa tisto večno: razmišljanja. Zakaj ves svet bo kdo smo, kam gremo in od kod nekoč naš, še prej pa bo bopotreb- smo splohprišli. Napredku navk- no komzumirati lastno raz-Ijub človeška znanost na to vpraš- poznavnost. Lučanom to vsako anje še nima odgovora. Nove di- leto bolj uspeva. Menda jim je menzije razumevanja življenja so ponovno jasno, da sovražnost do v mnogočem zrušile stare tabuje in vsega drugačnega ni spoznanje, strahove, postavljajo se nova prej zaviralo, čeprav, oziroma pravila in premikajo meje, predvsem miselno, odločanje o življenju in smrti pa Postavljanje novih pravil se je v vendarle do nadaljnjega ostaja Lučah izkazalo za mogoče. Po kozmopolitično. dolgih letih so se znebiliplastičnih Nemara bo kdo podvomil, ven- kramarjev in kičastih ropotarjev darmenim, dasoLučanizobujan- ter zadihali z lastnimijtijuči. jem in nadvse spoštljivim ravnan- Savinjčan Galerija Steki Gornji Grad Žive podobe kiparja Mihe Kača Po krstni razstavi del kiparja Jakoba Savinjska pred tremi leti je Miha Kač komaj drugi, ki je Gornjegrajcem in ostalim ljubiteljem tovrstne ustvarjalnosti postavil na ogled nekaj kiparskih stvaritev iz svojega ustvarjalnega opusa. Po mnenju dr. CenetaAvguštinagre za nadarjenegakiparja, njegovi vglino preneseni liki sočloveka preko upodobljenčevih oči, poteze obraza in zgovorne drže telesa oziroma glave pa na tenkočuten način odstirajo notranjo podobo kipa. Ni torej slučaj, daje MihaKač izrazit kipar portretist Svojih kiparskih modelov se loteva studiozno. Poleg biografije modela preštudira izrazne poteze Številnim čestitkam kiparju Mihi Kaču se je pridružil tudi slikar Goran Horvat (foto: Savinjčan) Ljubno ob Savinji Slikarkine svojstvene upodobitve gledalca na nek način begajo in istočasno vsrkavajo vase. Menda zaradi občutenega slikarkinega odpora proti okolju, v katerem se manifestirajo nezaupanje, hinavščina in krutost. Elementi torej, ki v osnovi pomenijo negativen odziv svetlobnih sil, ki, govorimo vendar o slikarki - ženski, refleksno vzpodbuja pozitivne silnice. V ciklu živalskih podob se je spremenila kompozicija iz umirjene -statične v viharno - dinamično. Spremenjene so tudi barve, nežno polnost je zamenjala kontrastna tonska lestvica, z nekaterimi močnimi, včasih celo agresivnimi tonskimi in barvnimi obraza, značilno pozo... Sam pravi, da človekov obraz in oči zrcahj o vse, kar je v človeku - od bolezni do ljubezni. Tako meni o slikarju dr. Janez Marolt in dodaja, da je slikar izbral privlačno a zelo zahtevno pot v že preizkušenem stilu realizma Povedano drugače; njegova dela so vezana na model, ki naj bi bil neke vrste posnetek resnične predloge. Miha Kač je kipar, ki išče navdihe za svoje delo v slovenski preteldosti in polpreteklosti, dasiravno mu tudi sedanjost ni tuja Vrlina njegovega dela je iskanje istovetnosti med portretirancem in njegovo upodobitvijo. Uidi zaradi tega se ob opazovanju Slomška, Prešerna, CankarjapasodobnikovŠuštar-ja, Kačičeve in Kuntnerja ter ostalih upodobljencev le malokdo odpove avtentično prepoznavni podobi. Miha Kač je torej brez dvoma kipar, ki se pred imenom ne kiti z akademskim naslovom, je pa vnjegovi glini, mavcu ah bronu duh prepoznavnega življenja, M je želja slehernega kiparja. Zaradi tega znabiti, da bodo njegovi kipi “preživeli” kritično presojo časa in prostora. In najmanj, kar je s svojim delom storil, je v iskanju slovenske kulturne prepoznavnosti dodal nekaj novih podob. Zapisanemu ob bok velja omeniti Primoža Krajnca, učenca glasbene šole iz Velenja, ki je otvoritveno slovesnost požlahtil z igranjem klavirske harmonike. Savinjčan poudarki. V novejših delih se slikarka Liza Lik obrača vase, v lastno notranjost. Njeni pasteh so tihožitja, v katerih je vzpostavila dialog s predmeti, ki jo obdajajo. Po mnenju Bastlove gre torej pri zdajšnjih delih za opus, ki priča o pomiritvi slikarke s svetom in seboj. Za Bastlovo je nekaj besed o slikarjih samih in o njihovem statusu v družbi povedal akademski slikar Lojze Zavolovšek. Ta je mimogrede povedano nikakršen. Otvoritev razstave Lize Lik sta s svojim programom popestrili Klementina in Kristina Šuster, učenki Glasbene šole iz Nazarij. Savinjčan Auöi O vozilu Audi A3 se je že veliko govorilo. Zdaj se še več. Novi Audi A3 s petimi vrati je tu. Audi A3 je obdržal vse svoje odlike. Privlačna oblika, izjemna varnost in ' dinamični značaj. Novj model s petimi vrati je odslej še bolj praktičen in udoben. Tudi za Vaše sopotnike na zadnjih sedežih. Če nas boste obiskali ali poklicali, Vas bomo z veseljem seznanili s podrobnejšimi informacijami. Novo vsestranskost pa boste najbolje občutili na poskusni vožnji. Pričakujemo Vas. Avtocenter Meh Koroška c. 7d Velenje 3320 tel.: 063 898 25 22 NAROČNiki SN iiviAjo 15% POPUSTA pRi MAlih oqUsih ii\ zaIhvaIa^ Trideseta razstava slikarke Lize Lik Verjetno ne gre govoriti o naključju, da je slikarka Liza Lik svojo trideseto, torej jubilejno razstavo razgrnila prav pred domačini, v večnamenskem prostoru šole na Ljubnem. Če sledimo besedam akademske slikarke Terezije Bastelj, potem imamo pred seboj slikarko, ki se je na prehojeni, samosvoji poti spreminjala in zorela, kot slikarka in kot človek. Mirko Zamernik, župan občine Luče in poslanec v državnem zboru “Pravi čas se je treba znati ustaviti” Mirko Zamernik je župan občine Luče in tisti poslanec, ki svoje razprave malodane praviloma podkrepi s citati iz Svetega pisma. Duhovna poglobljenost ga dviga nad razne “izme” vsakodnevnega in službenega življenja, kljub temu ostaja na trdnih tleh. Temu ga zavezuje še kako realistično vodenje občine in opozicijsko delo poslanca v vrstah Socialdemokratske stranke Slovenije. SN: Delitvena bilanca z občino Solčava je končana? Zamernik: Ne gre za delitveno bilanco, ampak za ločitev s tako imenovanega ločenega računa na samostojne račune občin. To pomeni, da gredo s 1.7. vsi plačilni nalogi posebej iz Solčave, enako tudi iz Luč. Do tega datuma jih je bilo potrebno, tako kot leta 1995, posebej voditi za vsako občino. To je tako nam, in verjamem tudi Solčavi, povzročalo nemalo težav. SN: S Solčavo ste torej na čistem, razen seveda vprašanj, ki so skupna vsem šestim občinam. Gre za delitveno bilanco bivše občine Mozirje. Po skoraj petih letih stvari še vedno ostajajo odprte. Ste se župani nezmožni dogovoriti ali ob vseh znanih stvareh vendarle mogoče gre za objektivne okoliščine? Menite, da bo potrebna državna arbitraža? Zamernik: Glede na hudo besedo, ki je bila uporabljena, nezmožnost, bi lahko rekel, da je mogoče v nekem delu to tudi resnica. Sam sodim med štiri župane, ki smo na funkciji že drugi mandat in del hipoteke, da stvari niso dorečene, moram seveda prevzeti tudi nase. Je pa res, da je določen del bil dogovorjen in podpisan, treba ga je samo realizirati. Nepremično premoženje smo razdelili v skladu z novelo zakona o lokalni samoupravi. Trd oreh delitve ostajakomunalno podjetje Mozirje, vendar želim razjasniti, da občina Luče pri tem niti prej niti sedaj ne igra bistvene vloge. Omenili ste arbitražo. Novela zakona o lokalni samoupravi je to možnost resnično predvidevala, vendar je ustavno sodišče to določbo zadržalo. Po drugi strani pa tudi morebitna arbitraža ne more rešiti vseh vprašanj. V slehernem sporu pač mora prevladati pripravljenost za dogovor. Če tega ni, tudi arbitraža ni rešitev. Vedno namreč obstajajo možnosti pritožbe. SN: Lahko sva povsem konkretna. Menite, da gre za prestižna vprašanja med občinama Gornji Grad in Mozirje? Zamernik: Nekje ste omenili, da se rad poslužujem citatov iz svetega pisma, zato bi rekel takole. Ne sodite, da ne boste sojeni. Hočem reči, da težko govorim o delu drugih občin. Vprašanje je pravzaprav bolj namenjeno županoma Mozirja in Gornjega Gradu. SN: Ne gre za postavljanje sodb, vendarle ostali župani pri teh razgovorih sodelujete. Gre za to, da se vse skupaj financira iz sredstev davkoplačevalcev, nenazadnje je brez doseženega sporazuma mogoče govoriti o razvojno zaviralnih dejavnikih. Zamernik: Mislim, da so se neizkoriščene razvojne možnosti doline poznale pred uvedbo lokalne samouprave. Nove občine imajo kaj pokazati in ta razdelitev se neposredno pri ljudeh ne odraža. Navsezadnje tudi stroškovno ne pomeni nič. Je pa res nekaj drugega. Občina, dokler nima delitvene bilance definitivno odpisane, se ne sme zadolževati. Seveda, če nima soglasja ministrstva za finance. Mirko Zamernik: “Sem optimist!” (foto: Ciril Sem) SN: V Lučah je napredek na področju infrastrukture očiten. Gradbeni stroji letos stojijo, to pomeni, da pripravljate razvojne programe? Zamernik: Res je. Prejšnji občinski svet se je odločil, da dveh tako velikih investicij, ki smo jih naredili v preteklem letu, v enem letu ni mogoče normalno speljati. Govorim o cesti v Konjski vrh in večnamenskem objektu. Z izvajalci smo se dogovorili za delno reprogramiranje plačil v letošnje leto kar, moram reči, normalno teče. Kljub nerednemu financiranju občine s strani države. Menim, da smo se pravilno odločili, letos bi bile cene namreč bistveno višje. Edini zaselek, ki še nima posodobljene ceste, je področje Veže, in sicer z obeh strani. Pripravljamo dokumentacijo, mogoče bomo še letos, zagotovo pa v začetku prihodnjega leta naredili razpis. SN: Problem financiranja občin obstaja. Tako imenovani županski lobi je v parlamentu, vsaj navidezno, dovolj prodoren, da bi lahko za občine temeljno eksistenčno vprašanje zadovoljivo rešil. V čem je problem? Zamernik: Med župani se strankarska pripadnost ne odraža, vendar je problem drugje. Gre za vprašanje majhnih, srednjih, velikih in mestnih občin ter občin s sedeži upravnih enot. Znano je, da so z zakonom o financiranju občin mestne dobile, mislim, 8% več. Po zaslugi mestnih občin se občinam, namesto prejšnjih 30%, namenja 35% dohodnine, to pa za občino, kot je naša, ne pomeni čisto nič. Pri teh vprašanjih nastajajo razlike med župani v parlamentu. Država ustvari vsako leto proračunski pri-mankljaj, to pomeni, da ni sposobna v celoti pobrati davkov in ostalih dajatev, ki ji pripadajo. Na ministrstvu za finance imajo sklep, po katerem občinam nakazujejo 85% finančne izravnave in to se seveda pozna. Predvsem občinam, ki se morajo opirati na sredstva države, ker pač imajo lastnih dohodkov premalo. Med njimi je tudi občina Luče. SN: Drži, da je občina Luče precej zadolžena? Zamernik: Točne številke ste imeli objavljene v Savinjskih novicah. Na grobo ocenjeno je bilo iz lanskega leta prenešeno 30 milijonov za cesto v Konjski vrh in približno enaka vsota za večnamenski objekt. To v primerjavi z lanskim letom ne predstavlja tako hudega bremena, predvsem zato, ker smo z ministrstva za ekonomske odnose in razvoj dobili sklep, da bomo na natečaju za demografijo pridobili 25 milijonov. SN: Kdaj se bomo lahko v Luče in naprej proti Logarski dolini pripeljali po “normalni” cesti? Zamernik: Poglejte, od pristojnih sem terjal jasne odgovore in konkretne številke. Dejansko sem dobil posredovano končno vsoto. 210 milijonov je stal kilometer ceste. Želim jasno razdelitev postavk in to je očitno postal problem. V kolikor v določenem roku ne bo konkretnega odgovora, bom smatral, da se hočejo stvari prikrivati. Nepojmljivo je, da kilometer ceste stane 210 milijonov, mi pa delamo ceste, res da nekoliko ožje, za 10 milijonov. Vse skupaj je skrajno netransparentno, podatkov na mizi pa ni. Očitno je, da je slovenska gradbena operativa sposobna izkoriščati neorganiziranost, nezmožnost, če hočete tudi neznanje naše države. SN: Trdite, da je po desetih letih, vsaj deklarativno, tržnega sistema še vedno govora o monopolistih? Zamernik: Kljub vsem javnim razpisom in natečajem trdim, da je to monopolno obnašanje določenih izvajalcev, ki pač na vsakem razpisu uspejo. Uspejo pa, to so mogoče hude besede, ker so razpisi že vnaprej prirejeni in pripravljeni. Zakaj se rekonstrukcija ceste ne nadaljuje, dejansko ne vem. Pogodba je bila podpisana, tako s strani investitorja kot izvajalca. SN: Se strinjate z oceno, da Zgornja Savinjska dolina gospodarsko in turistično nazaduje? Zamernik: V določenem delu se je z oceno možno strinjati. Delno je temu kriva slaba infrastruk- tura, res je tudi, da po letu 1995 občine nimajo nobenega vpliva na razvoj gospodarstva. Mogoče smo krivi tudi sami ljudje. Obstajajo možnosti investiranja oziroma preko investicije pripeljati kapital. SN: Kaj pa, če nismo presegli starega načina razmišljanja? Zadeve vendarle terjajo miselni premik na vseh nivojih. Zamernik: To je mogoče del sodbe,, vrednostne ocene... (smeh) SN: Vprašanje postavljam drugače. Ste socialdemokrati dovolj močni za razbijanje dejanskih centov in vsebinskih vzvodov oblasti v državi Sloveniji? Zdi se, da ni Zgornja Savinjska dolina nikakršna izjema. Zamernik: Težko vprašanje, tudi sam si ga ob srečevanju z negativnimi stvarmi, ki pa so globoko ponikle v sleherno poro, vsakodnevno zastavljam. Kljub temu sem optimist. Pameten človek je rekel, če misliš, da boš zmogel ali če misliš, da ne boš zmogel, obakrat imaš prav. Socialdemokrati smo prepričani, da bi zmogli. SN: Kaj je po vašem notranjem prepričanju temeljna vrednota življenja? Zamernik: Tega vprašanja nisem pričakoval, sem pa vesel, da je bilo postavljeno. Človeku se ne zdi nič čudnega, če rečem: jaz nisem moja obleka. S tem se lahko sleherni strinja. Jaz bom še vedno jaz, s funkcijo ali brez nje. Moja temeljna vrednota je, da se ne istovetim z nekakšnimi etiketami, torej želim ostati, kar sem bil. Graditi je potrebno na temeljih evangelija, nenazadnje svetemu pismu ne pravimo zastonj knjiga knjig. Na temo duhovnosti sem prebral precej literature, v sleherni knjigi pa najdeš delček iz prvotne. Torej, iz Svetega pisma. SN: Vzgledovati se po teh vrednotah, velja za poklicane in nepoklicane, bi za državo Slovenijo pomenilo jasnejšo, predvsem pa pravičnejšo pot v tretje tisočletje? Zamernik: Vedno se ni mogoče ravnati po zapisani črki. Pravi čas pa se je potrebno znati ustaviti in reči, to je oziroma to ni tisto, kar želim zase in ostalim. Kot sem že rekel, sem optimist in ko mi je bilo najhuje, sem si rekel; če je Bog z nami, kdo je zoper nas! Savinjčan 105-letnica shoda slovenskih gornikov Blagoslov Kocbekovega zavetišča na Molički planini V nedeljo, na praznik Marijinega vnebovzetja, se je pod strmim ostenjem Ojstrice, v organizaciji župnije in Občine Luče, Pašne skupnosti Ravne in Podvežak ter Gorniškega kluba Savinjske doline zgodil veličasten shod preko 1200 gornikov in planincev. Po različnih narečjih sodeč, bi lahko rekli, da se je tokratne slovesnosti v počastitev zgodovinskih gorniških državotvornih dejanj, ki so danes vredna ponosnega in hvaležnega spomina, udeležila kar Slovenija v malem. Domačinom iz Luč, seveda se niso branili pomoči gornikov in vojske, je namreč v kratkem času uspelo v celoti obnoviti Kocbekove zavetišče pod kapelico slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Mašo je daroval in blagoslovil zgodovinsko kočo msgr. Edmond Farhat, apostolski nuncij v Sloveniji. Po maši je zbranim spregovoril Lojze Peterle, predsednik prve demokratično izvoljene vlade. Hvaležnost njegovih besed je bila namenjena velikim možem slovenske zgodovine, od Prešerna do odločilnega trenutka, ko je koaliciji Demos uspelo uresničiti sanje slovenskega naroda. Med njimi sta dva, škof Slomšek in nadučitelj Kocbek, vsak v svojem času in na svoj način, budila v ljudstvu narodno zavest in težnjo po samostojnosti. Njune sanje so se uresničile, res da mnogo desetletij po njuni smrti, vendar na pragu tretjega tisočletja Slovenci, tudi po zaslugi teh mož, živimo v samostojni in relativno demokratični državi. Udeležence in goste je pozdravil tudi domači župan Mirko Zamernik, v bogatem kulturnem programu pa so se izkazali igralec Tone Kuntner, Kamniški planšarji in Kamniški koledniki. Savinjčan KD Jurij Mozirje Mednarodni lutkovni festival Člani KD Jurij tudi v letošnjem letu v Zgornji Savinjski dolini uvajajo nekaj novega. Poleg že uveljavljenega otroškega lutkovnega abonmaja v začetku septembra prihaja v dolino Prvi mednarodni poletni lutkovni pristan Mozirje. Kar običaj je že, da se širom doline kulturne dejavnosti odvijajo predvsem v mesecu kulture, ostali čas pa je s kulturnimi dogodki bolj osiromašen. Člani društva so se zato odločili, da kulturno oživijo tudi ostale mesece leta. Otroški lutkovni abonma, ki že ima svoje mlade privržence in se odvija v jesenskih in zimskih mesecih, bo od letos naprej dopol-njen še s povsem novim pristopom do lutkarstva. V lutkarski dejavnosti beseda nima glavnega pomena. Bolj gre za animacijo, ki pa je vsem razumljiva. Lutke so poleg tega mednarodno izrazno sredstvo, ki lahko povezuje jezike in otroke vsega sveta. Zato zanje ni meja, ki bi jih ustvarjale jezikovne razlike. Program festivala se bo pričel 6. septembraz italijansko predstavo v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Udin z naslovom Cirkus treh prstov. Predstavi bosta v kulturnih domovih v Nazarjah in na Rečici. 10. septembra se bodo z dvemaizvedbamav Mozirju predstavili mariborski lutkarji. Izvedli bodo predstavo z naslovom Sonček, kje si? Gledališčniki gledališča Pika s Slovaške bodo izvedli predstavo Pika Nogavička. Predstave bodo 15. septembra v Gornjem Gradu in na Ljubnem, naslednji dan pa v Lučah in v Mozirju. Spremljanje predstav tujih gledališčnikov bo predstavljalo odkrivanje nove dimenzije lutkarstva in kot take izziv odkrivanja novega vsem obiskovalcem. Osnovni namen lutkarstva, ki ga člani KD Jurij z lutkovnim abonmajem v letošnjem oktobru že četrto leto zapored prinašajo na mozirski oder, je zadovoljitev in potešitev otroške zvedavosti. Le-ta nima konca, zato v društvu računajo na ustrezno podporo, ki bo v prihodnosti še obogatila in popestrila program mednarodnega lutkovnega festivala in otroškega lutkovnega abonmaja. Benjamin Kanjir Menina planina Je ustreljen medved res že vzrok za olajšanje?! Na Menini planini je bil pokončan domnevni “medvedji norec”, ki je v preteklih tednih sejal strah in trepet med drobnico in govejo živino. Je torej gornjegrajski lovec Janko Potočnik, kosmatinca je uplenil na krmišču divjih prašičev, zaslužen, da se bo na planinskih pašnikih Menine, Lepenatke in na lučki strani odslej živina pasla brezskrbno? Mogoče, čeprav je skoraj gotovo, da kolovratita po teh prostranstvih vsaj še dva, mogoče celo trije kosmatinci. Pravega vzroka za oddih torej še ne more biti, na Območni enoti zavoda za gozdove v Nazarjah namreč previdno opozarjajo, da bo pravzaprav v prihodnjih dneh in tednih dokončno jasno, ali je bil resnično pokončan medved, na katerega je bila razpisana “tiralica”. Kakorkoli, zgodba o medvedih na območju, ki ga pokrivajo lovci iz Solčave, Luč in Gornjega Gradu, ostaja nedorečena. Pašne skupnosti in planinci niso nad njegovo prisotnostjo prav nič navdušeni. Razumljivo, prvi zaradi povzročene škode, slednjih je preprosto strah. Država je sicer vzorno uredila problematiko škode, ki jo na domači drobnici in goveji živini povzročajo zveri, ven- brez odgovora vprašanje, kaj je gnalo v smrt telico last kmeta Franca Petka. Nanjej sicer niso našli sledov medveda, precej znakov pa kaže, da se je preganjana žival ubila. Zaskrbljenost in ogorčenje kmetov iz Gornjega Gradu in okolice je torej prav lahko razumeti. Na Območni enoti Zavoda za gozdove v Nazarjah se resnosti problema še kako zavedajo. Vendar stvari Janko Potočnik, gornjegrajski lovec, ob domnevnem medvedu - klavcu (foto: Ciril Sem) dar je prav lahko razumeti tudi kmete. Ivan Ugovšek, kmet iz Florjana nad Gornjim Gradom, zaradi posledic medvedjega napada je moral dati v prisilni zakol 300 kilogramov težko telico, pravi, da nima nič proti medvedom, vendar mora država Slovenija dobro premisliti, kako bo uskladila nasprotujoče si interese. Ni smiselno, da se medvedji pokoli dogajajo ravno na intenzivnem kmetijskem območju, je trdno prepričan kmet Ugovšek. Enakega mnenja je tudi njegov stanovski kolega Tomaž Lamprečnik iz Lenarta nad Gornjim Gradom. Njegova telica je imela “srečo”, da ji po srečanju z medvedom ni bilo potrebno na prisilni zakol, vendar so bile rane na njenem hrbtu tako globoke in hude, da je kljub prizadevanjem veterinarjev in gospodar-japodlegla poškodbam. Pravzaprav ji ni bilo pomoči, zato ji je veterinar olajšal trpljenje. Prav tako ostaja niso tako preproste, nam je povedal Toni Breznik, vodja enote. “Stališče ministrstva za kmetijstvo je jasno; medveda želijo zaščititi tudi izven gojitvenega območja. Država bo poskušala preko odškodnin urejati zadeve, vendar bo pri kmetih težko zatrla odpor. Decembra je Ministrstvo dalo dovoljenje za odstrel enega medveda na savinjsko kozjanskem lovsko gojitvenem območju, vendar so bila navodila povsem nedvoumna; lovci ga ne smejo odstreliti, dokler ne povzroči škode. Ta je bila najprej povzročena na lovišču Kozorog in na območju LD Luče in Solčava ter na Lepenatki in Kašnem vrhu. Torej je bilo prvo soglasje za odstrel izdano za ta območja”, je bil povsem jasen Breznik. Ob znanem dejstvu, da medvedom razdalja pravzaprav ne predstavlja posebnega problema, saj lahko kosmatinec v eni sami noči prekolovrati 40 do 50 kilometrov, ni presenetljivo, da so prav kmalu neljubega gosta ali več njih zasledili na območju Krašice, to je na širšem območju Menine planine. Od tu naprej je zgodba pravzaprav znana; nekaj pokončane drobnice, dve ranjeni telici in nekaj pogrešanih je bil dovolj velik argument, da je 5. avgusta Toni Breznik izdal dopolnitev soglasja za odstrel tudi za celotno območje Menine planine. Razumljivo je, da so pristojni previdni pri izdajanju soglasij. Kaj lahko bi se namreč primerilo, da pade nedolžna žrtev, torej medved, ki ne povzroča škode. To pa je s stališča države, v ozadju je seveda tudi interes Avstrije in EU, ki si želita medveda naseliti na svojem ozemlju, skoraj nedopustna poteza. Vsi skupaj lahko torej samo upamo, da je prejšnjo soboto uplenjeni medved pravi. Ne glede na to pa Janku Potočniku ne gre odrekati lovskega poguma. Brez zaklona in na 50 metrov streljati 149 kg težkega in nemu lovskemu stažu tokrat prvič srečal zverino; pravzaprav ga je medved pričakal na krmišču in prav nič strah ga ni bilo. Vedel je, da mora pasti. Od gornjegrajskih lovcev je na Menini uplenil medveda samo še Lovro Ogriz, in sicer že davnega leta 1956. Nič čudnega torej, daje zavladalo v Gornjem Gradu pravo navdušenje, ne samo med lovci in lastniki živine, delni prometni infarkt je gotovo dovolj jasen pokazatelj, da je odstrel medveda za večino ljudi prvovrsten dogodek. Upajmo torej, da je zgodba o “norem medvedu” končana. In da bo vendarle mogoče vzpostaviti nekakšno sožitje med kosmatinci in ostalimi, ki so tako ali drugače vezani na planinska prostranstva. Predvsem pa pregnati strah, ki se sicer povsem neupravičeno, pa vendarle v veliki meri loteva številnih planincev. Človek je že po naravi medvedov najhujši sovražnik. Običajno se tudi najbolj tesna Tomaž Lamprečnik ob telici, ki je morala zaradi posledic medvedjega napada kmalu nato v zakol (foto: pet do šest let starega medvedjega pustolovca seveda niso mačje solze. Trideset let je pri zeleni bratovščini, doslej mu je Diana namenila “samo” jelena, tokrat pa kar medveda. Okrašen s smrekovo ve-j ico za klobukom in obdan z lovskimi tovariši nam je ves srečen pripovedoval, daje kljub dolgolet- srečanja zelo naglo razpletejo. Še preden se človek dobro zave, medveda pred njim ni več. Zverina jo namreč v grozi zaradi bližnjega srečanja jadrno pobriše. Res pa je, daje ponavadi strah obojestranski - za kar pa seveda medved ne more biti odgovoren. Savinjčan Planinsko društvo Gornji Grad 40 let planinskega doma na Menini planini Po lanskoletnem praznovanju 100-letnice prve “Gornjegrajske” koče na Menini planini, so gornjegrajski planinci, katerim so se pridružili številni ljubitelji te kraške planine, pred nedavnim obeležili še 40- letnico izgradnje sedanjega planinskega doma. Ob tej priliki je predsednik PD Gornji Grad Zdenko Purnat simbolično predal namenu novo čistilno napravo. Kot rečeno, so se domačim pridružili številni planinci od drugod, med njimi tudi Adi Vidmajer, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, Božo Jordan v imenu Meddruštvenega odbora planinskih društev Savinjske doline in Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad. Skupna misel vseh imenovanih in ostalih je gotovo sledila povezovalni vlogi, katero igra Menina v vseh letih svojega “obstoja”, še izraziteje pa v letih, ko država nesmiselno načrtuje gradnjo radarskih sistemov na tej predalpski planoti. Tako naj bi ostalo tudi osorej, tembolj, ker bodo gornjegrajski planinci že prihodnje leto praznovali še en pomemben jubilej - 50-letnico ustanovitve društva. Nova priložnost torej za poglabljanje starih in navezovanje novih planinskih znanstev in prijateljstev. Žal se zdi, da so medčloveški odnosi pristni samo še v objemu planin in vršacev, zato bo sklepno dejanje iz trilogije praznovanj gornjegrajskih planincev nova priložnost. Kulturni program smo ob 40 - letnici sooblikovali harmonikar Darko Štorgelj, Tanja Bezovšek, Jože Rem-šak ml. in podpisani. Savinjčan TU JE! ...SONČNI MRK... ...PRIPRAVLJEN SEM NA NAJHUJŠE Ul BAHH...NIČ NI S KONCEM SVETA... JAZ PA SEM SE ŽE VESELIL, DA Ml NE BO TREBA ODPLAČATI BANČNIH KREDITOV. ZAHVALA vsem sodelujočim v povorki ob 39- Flosarskembalu V imenu Občine Ljubno se Vam iskreno zahvaljujeva za sodelovanje v povorki. S svojo dobro voljo, izvirnim prispevkom in sposobnostjo ste povzdignili etnografski pomen Flosarskega bala in mu povrnili stari sijaj. Najlepša hvala tudi vsem gledalcem, ki ste s svojim obiskom potrdili pravilno odločitev za ponovno oživitev povorke, sodelujočim pa ste s tem pokazali, da znate ceniti njihov trud za skupnost. Posebna zahvala velja sponzorjem, ki so omogočili izvedbo povorke. Organizatorja povorke Primož Budna Stanko Zagožen TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE VABI OTROKE IN MLADINO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE NA SREČANJE IN 6. ZABAVNO TEKMOVANJE V ROLANJU, KI BO ZADNJO POČITNIŠKO SOBOTO, 28. AVGUSTA 1999, OB 16. URI NA ŠPORTNEM IGRIŠČU V NAZARJAH. Vsi tekmovalci se bodo v I. delu tekmovanja preizkusili v hitrostnem rolanju in v II. delu v spretnostnem rolanju ne glede na starost in spol. Finalni, III. del tekmovanja s težjo spretnostno vožnjo, pa bo namenjen najboljšim iz I. in II. dela tekmovanja. Vsi prijavljeni tekmujejo na lastno odgovornost, pogoj za sodelovanje na tekmovanju pa je popolna oprema. Štartnina 1.000 SIT se plača ob potrditvi prijave na dan srečanja od 14.30 do 15.30 ure. Z atraktivnim programom se bodo pokazali najboljši sk8arji. Obveščamo vse zainteresirane tekmovalce, da bodo poskusne vaje v soboto 22.8. od 10.-12. ure na igrišču v Nazarjah. Vajo bo vodil Iztok iz Celja. PRIJAVNICA za tekmovanje v rolanju IME IN PRIIMEK_________________________ STAROST (DATUM ROJSTVA)________________ NASLOV IN TELEFON Prijavnico izpolni, odreži in pošlji do 27. avgusta na naslov TD Nazarje, 3331 Nazarje; tel.: 833-716 Savinjski meddruštveni odbor PD Planinski mladinski tabor Podvolovljek ‘99 V Podvolovljeku so letos poleti kar sedem tednov zapored taborili mladi planinci. Sedem mladinskih skupin, pretežno iz Savinjske doline, je s tega izhodišča spoznavalo gorski svet Zgornje Savinjske doline in veščine, ki odlikujejo dobre gornike. Med njimi so bili tudi osnovnošolci z Ljubnega in Mozirja. Poletni planinski mladinski tabor v Podvolovljeku je pripravil in izvedel Savinjski meddruštveni odbor (MDO), ki deluje v okviru Planinske zveze Slovenje. Od 18. do 25. julija je v taboru gostovala nadebudna druščina mladih planincev z Ljubnega, Mozirja in Slivnice pri Celju. Običajno so se tej navezi pridružili še mladi iz Luč, ki pa letos na domačem terenu niso sodelovali. Vodja tabora je bil že drugo leto Matej Planko iz Slivnice, v vodstvu pa sta poleg ostalih planinskih vodnikov, pripravnikov za vodnike in mentorjev sodelovali tudi Irena Retko Program se je začel z nastopom vodnikov in psov, ki so v letošnjem spomladanskem terminu opravili osnovno šolanje, v nadaljevanju pa so si obiskovalci lahko ogledali sposobnosti psov, ki se šolajo za reševanje iz ruševin in plazov. Dolge aplavze sta požela Zdenko Purnat in Roman Kvas, ki sta z belgijskim ovčarjem Dastijem in nemškim ovčarjem Markom prikazala vrhunsko znanje po programu IPO 1 oziroma IPO 3. Zelo zanimivo je bilo hitrostno tekmovanje psov, na katerem so lahko sodelovali psi ne glede na pasmo. Najbolj resno se je tekmovanja lotila Marjana Košir iz Lačje vasi, katere angleški hrti so bili enostavno prehitri za konkurenco. V predstavitvi pasem je sodelovalo preko trideset psov. Predsednik kinološkega društva Zgornje z Ljubnega in Lijana Blagovič iz Mozirja. Vodstvo tabora ima zagotovo vsaj dve skupni ljubezni: planinarjenje in delo z mladimi. V tem najdejo motivacijo za odgovorno prostovoljno delo v taboru. Po enajst mladih planinceviz Mozirja in Slivnice ter devet z Ljubnega je pod skrbnim vodstvom najprej obiskalo Lepenatko in ji tako izrazilo zahvalo za gostoljubje ob njenem vznožju. Kres in športne aktivnosti so bile sestavni del nadvse zabavnih večerov. Mlajši so se urili v orientaciji in preiskovali bližnjo okolico. Medtem so se bolj izkušeni podali iz Robanovega kota na Korošico ter Savinjske doline Vinko Jeraj, ki je vodil prireditev, je o vsaki povedal nekaj temeljnih značilnosti in obiskovalci so se ob tem lahko prepričah, da slabe pasme pravzaprav ni. So le slabi in dobri vodniki oziroma lastniki psov, ki včasih svoje negativne lastnosti prenašajo na štirinožne prijatelje. Zaključni del prireditve je pripadel vodnikom službenih psov iz Maribora, ki so prikazali postopke ukrepanja v najrazličnejših situacijah. Službeni psi so brezkompromisno opravili z mark-erji, ki so nastopih v vlogi vlomilcev, nasilnežev, beguncev in tihotapcev, dokazali pa so tudi sposob-nost iskanja mamil. Navdušeno občinstvo je spoznalo tudi pasji pogum v primerih uporabe strelnega orožja. Franci Kotnik preko Konjain Presedljajana Veliko Planino, kjer so se zopet srečali z mlajšimi prijatelji iz tabora. Privoščili so si dan počitka s kopanjem v Velenju, urili so se v alpinističnih spretnostih, občudovali ledene skrivnosti Snežne jame, najvztrajnejši pa so stopih tudi na vrh Raduhe. V prostem času so nastajali izdelki, ki bodo, kot vsako leto, sestavljali glasilo Taborni miš-maš. Proti koncu tedna je potekal izbor miss in mistra tabora. Laskavi naslov miss je letos pripadel Ani Budna, naziv mistra pa Boštjanu Zorku. Lanskoletna miss in mister, Darja Zavolovšek in Rok Britovšek, ki nosita tudi precejšnji del krivde za letošnjo množično udeležbo, pravita, da za ta naziv ni pomembna lepota:”Nič ti ne pomaga, če si lep in smotan.” Le zakaj sta Darja in Rok tako navdušena nad taborom? Darji so najbolj všeč športne igre in igre z vodo, drobne nagajivosti, večerna igrivost in planinski krst, niso pa ji ravno po godu dežurstva in prezgodnje spanje. Rok obožuje hojo po ekstremnih poteh, šport in zabavo. Oba sta enotnega mnenja, da je vodstvo tabora enkratno in vzdušje je sploh zelo “cool”. Rada bi povabila čimveč mladih, naj poskusijo kakšno je življenje v naravi. “Čisto drugače je, kot počitnice na morju, spoznaš nove prijatelje, nekaj enkratnega je. Pridite, ne bo vam žal,” zatrjujeta. Lijana Blagovič pa pravi:”Hi mladi vidijo, da je mogoče preživeti v naravi brez sodobnih aparatov, kot so televizorji, računalniki ipd. in da teden zelo hitro mine, za nekatere celo prehitro.” Mladi planinci se zahvaljujejo vsem, ki so jim pomagali pri izvedbi tabora, med drugim tudi: Pekarni Miš-Maš, Savinji Mozirje, ZKZ Mozirje, slaščičarni Polonca in trgovini Čretnik iz Mozirja. Marko Slapnik Roman Kvas z nemškim ovčarjem Markom med prikazom iskanja oseb (foto: F. Kotnik) Mladi, a že izkušeni planinci na dvodnevni turi Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline Kinološki dan v Varpoljah Prizadevni člani zgornjesavinjskega kinološkega društva so minulo soboto v skladu s tradicijo preteklih let pripravili zanimivo prireditev, ki je na vzorno urejeno vadbišče v Varpoljah privabila številne ljubitelje kinologije iz doline in tudi širše. Za popolni uspeh prireditve z naslovom »kinološki dan« je poskrbelo še prijetno poletno vreme. Zgornjesavinski študentski klub ŠIT - Študentski internacionalni tabor V Klubu zgornjesavinjskih študentov smo se odločili, da priredimo mednarodni študentski tabor in popestrimo začetek zasluženega dopusta s t. i. “poizpitno terapijo”. Idejo smo predlagali ŠOU - u (Študentski organizaciji univerze v Ljubljani) in jo tudi dobro predstavili, saj je bila dovolj zanimiva za realizacijo in izpeljavo. Dobro razpoloženje na taboru ŠIT se je zgodil od 9- do 11. julija v Gozdni šoli pri Mozirja Udeležilo se ga je preko 150 študentov iz Evrope. Gostili smo “pridne" študente z Malte, Norveške, Turčije, Hrvaške, Švedske, Anglije, Irske, Španije, Poljske in seveda od izpitov izčrpane študente iz Slovenije. Čez dan se je študent lahko poslužil široke palete športnih in poljudnih “terapij" (od košarke, nogometa, odbojke do jadralnega padalstva, kajaka, gorskega kolesarjenja, jahanja, tenisa, likovnih delavnic in še in še), organizirali pa smo tudi panoramski ogled Zgornje Savinjske doline in Mozirskega gaja, s čimer smo dostojno predstavili študentom Evrope tudi ta košček domovine. Ob večerih so se tkala nova mednarodna znanstva med študenti, nekaterih ob tabornem ognju in kitari, drugih na plesišču ob vznemirljivih ritmih. Kljub temu, da je večji del tistega vikenda deževalo, nas to niti ni tako motilo, kvečjemu je z dežjem nastalo blato nehote predstavilo drugačen pomen kratice ŠIT. V tem delu, kjer pridejo na vrsto zahvale, bisevprvivrstiradi zahvalili Pavli Trogar za razumevajočo in požrtvovalno pomoč pri ureditvi Gozdne šole, da je služila namenu, kot je bilo planirano. Opravičujemo pa se ji Logarska dolina za vse neljube spodrsljaje, če je do njih prišlo, 'lükaj naj omenimo še to, da so se taborniški šotori dobro držali in da boljšega prostora za takšno prireditev ne bi naši Zahvalili bi se radi tudi ostalemu osebju Gozdne šole, vsem sosedom, ki živijo v okolici, kmetiji Ghišič, kmetiji Obramšek, Kulturnem domu Nazarje, glasbenim skupinam Black Summer, DryFisch, skupini Didgeridoojev, PureCut, Revolution, Alešu Gabrovcu, Klubu konjiških študentov za kombi in nazadnje vsemštudentomZgomjeSav-injske doline, ki so eni bolj drugi manj pokazali pripravljenost do dela, ter vsem študentom, ki so se tega tabora udeležili in ga oblikovali tako, da je uspel. Opravičujemo se vsem tistim, ki smo jih pozabili omeniti. Prosimo, da se najdejo nekje med zgoraj naštetimi zahvalami Morda se nekateri sprašujete, zakaj ni nikjer omenjena nobena od zgornje-savinskih občin a je to le zato, ker to ne bi bilo pošteno do tistih, ki so našteti v zgornjih vrsticah. Upamo, da se bomo v prihodnje veselili boljšega, plodnejšega sodelovanja z občinami Zgornje Savinjske doline. Morda na tem mestu zanimivost, da je bil projekt ŠIT, ki smo ga organizacijsko izpeljali sami, največji projekt ŠOU - a od leta 1991- Sponzorji ŠIT - a so bili: ŠOU Ljublja- na, Savinja Mozirje, Turistična kmetija Leve vLokah pri Mozirju, Pošta Slovenije, Glin Gostinstvo, Mozirski gaj, Pekarna Miš - Maš, ZKZ Mozirje, Športna Unija Slovenije, Davidov hram, DJP Finesa inSky 4 o. o., Šport CenterProd-nik, Salon nege Aura, mesnica B. T. M. PolegtaboraŠITsejemesecprej, 10. junija, zgodila druga obletnica obstoja Kluba zgornjesavinskih študentov. V ta namen smo organizirali koncert skupine Demolition Group v TVD Parti-zanuvMozirju. Koncerta se jeudeležilo za zgomjesavinjske razmere kar dosti ljudi (okoli 400), kotpredskupine pašo nastopili Revolution, Pure Cut in A La Maniere de Fonk. Glede vandalskih dogodkov, ki so se dogajali tisto noč, z vsemi prizadetimi sočustvujemo in nismo odgovorni za dejanja, ki so se dogajala zunaj prireditvenega prostora Upamo, da smo si oziroma si bomo z najdbo resničnih storilcev oprali kar prehitro oblateno ime Kluba zgornjesavinjskih študentov. Študent Franci Poletni mednarodni raziskovalni tabori GAMS 1999 Pod okriljem vzgojno izobraževalnega zavoda Antona Martina Slomška so v zadnjem tednu julija, med 2 3. in 30., potekali mednarodni raziskovalni tabori GAMS 1999 za dijake slovenskih in evropskih gimnazij ter študente. Trije tabori: v Logarski dolini, na Dolenjskem in na Notranjskem, so letos združili mlade iz Slovenije in Poljske. “Skupni namen projekta je življen- jem času In nenazadnje povezovanju uporaba voska in vlivanje sveč, oblik- je v naravi m z naravo, spoznavanje domačinov, njihovih navad in jezika, druženje mladih iz Slovenije in tujine, izpopolnjevanje angleškega in nemškega jezika, spoznavanje metod raziskovalnega dela, razvijanje čuta odgovornosti in pripadnosti ter razvijanje vrednostne presoje in odgovornega ravnanja v zvezi s problematiko okolja,” pravi vodja tabora vLog-arski dolini Anica Lorenčič, sicer profesorica biologije na Škofijski gimnaziji v Mariboru. TaborvLogarski dolini je bil namenjen spoznavanju in raziskovanju flore in favne, spoznavanju in izvajanju kemijskih terenskih analiz, zeliščarst-vu in njegovi uporabnosti v današn- varstva narave z varstvom okolja, urejanjem prostora in spomeniškim varstvom. V taboru na Dolenjskem so se ukvarj ali predvsem z razvij anjem govornih in igralskih sposobnosti, režijo in dramatizacijo, medtem ko so na Notranjskem spoznavali Kras in kraške pojave. Vodstvo taborov so sestavljali profesorji in študenti - animatorji Akademskega katoliškega združenja AMOS. Štirinajst udeležencev tabora v Logarski dolini se je najprej seznanilo z bližnjo okolico, z rastjem in življem. Slabo vreme jih je zadrževalo v šotorih, a se s tem niso preveč obremenjevali, predajali so se čarom ustvarjalnega izražanja. Slikanjena svilo, ovanje iz oblikovalne mase, izdelava svečnikov, izdelava recikliranega papirja in okrasitev škatlic so le namigi, ki se, razen v svojih najžlahtnejših odtenkih, le slabo približajo ličnim izdelkom mladih, še neodkritih talentov. Kljub vsemu so si mladi gostje kampa v Logarski dolini vendarle ogledaliMozirski gaj, Snežno jamo in muzej Potočke zijalke. Navzlicdežju so s čolni spoznavali skrivnostne brzice narasle Savinje. Podali so se na Okrešelj in naprej do Kamniškega sedla, sprehajali so se po dolini, kolesarili in v prostem času igrali odbojko ali ustvarjali. Tekom tedna so izdelali kozmetične pripravke iz rastlin, ki pa jih zaradi poudarjeneganaravovarstven- ega vidika niso nabirali ampak kupili. V taboru je dijake, profesorje in animatorje študente obiskal tudi direktor Slomškovega zavoda dr. Ivan Štuhec in daroval sveto mašo na prostem. Popoldan predzadnjega dne so se odpeljali proti Želimljam, kjer so se na zaključni prireditvi srečali udeleženci vseh taborov in predstavili svoje delo. Organizacijski vodja taborov Slomškovega zavoda Stanka Čremožnik upa, da bo njihovo delo vzpodbudilo k dejavnosti kar najširši krog mladih in tistih, ki se zanje trudijo ter jim dalo novihidej in podporo pri njihovih prizadevanjih. Marko Slapnik $0 let Alojza Lever ja iz Potoka Usnjar med gasilci Alojz Lever je eden izmed najstarejših članov Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti. 21. junija letos je praznoval častitljiv jubilej - osemdeset let življenja in je kljub letom še vedno pokončne drže. Alojz se je rodil v številni kmečki družini pri Leverjevih v Šmartnem ob Dreti. Kot mlad fant se je izučil za usnjarja in je vseskozi opravljal ta Alojz Lever poklic. Delal je v Usnjarni Kamnik, v Gornjem Gradu in nazadnje v Brinečevi tovarni usnja. Vojna vihra ga je leta 1941 zajela, ko je služil vojaški rok v Kraljevini Jugoslaviji. Na pohodu v domači kraj je bil zajet s strani nemškega okupatorja in odpeljan v ujetništvo. Ko pa je bil izpuščen kot ujetnik je bil takoj mobiliziran v nemško vojsko. Pozneje je bil spet ujetnik ameriške vojske. Po končani vojni je začel delati kot gasilec v domačem gasilskem društvu v Šmartnem ob Dreti. Ko se je priženil v Potok k Vrbinu, se je leta 1950 vključil kot operativni član PGD Gorica ob Dreti. Kmalu je začel opravljati razne funkcije - kot blagajnik, nato kot član nadzornega odbora, tudi v upravnem odboru je bil več mandatnih obdobij. Delo je opravljal vestno in natančno. Njegov prispevek jebil velik tudi v delovnih akcijah, naj si bo to pri zbiranju finančnih sredstev ali pa pri fizičnem delu pri adaptaciji gasilskega doma. Za imenovana dela je bil odlikovan s strani Gasilske zveze Slovenije, društvo gaje imenovalo za častnega člana in mu podelilo priznanje - plaketo gasilskega veterana. Gasilci PGD Gorica ob Dreti mu čestitamo ob visokem jubileju in se mu zahvaljujemo za vse delo v gasilski dejavnosti. Želimo mu veliko zdravjavnadaljnjemživljenju, dabi bil še dolgo med nami gasilci. Anton Blatnik Matjaž Urlep iz Rečice ob Savinji Dijak, ki se ne boji matematike do, nato je v drugem sledila druga nagrada, v tretjem pa ponovno tretja nagrada V drugem letniku je dobil povabilo za sodelovanje s strani Društva matematikov, fizikov in astronomov. Tako je dobil možnost, da si lahko svoje znaje matematike izpopolnjuje enakrat mesečno tudi na matematični fakulteti v Ljubljani. V sklopu društva dvakrat letno potekajo priprave na Bledu, kjer se srečajo mladi nadarjeni matematiki iz cele Slovenije in si izmenjujejo izkušnje. Poleg trdega dela in spoznavanja različnih tem matematike: algebra, teorija števil, geometrija,... pase je Matjaž udeležil različnih državnih tekmovanj, mednarodnega tekmovanja mest in sredozemskega tekmovanja. Povsod je dosegal vidne rezultate in se domov vračal s pohvalami in diplomami. “Mednarodna matematična olimpi-ada poteka vsako leto. V reprezentanco sem se uvrstil na podlagi doseženih rezultatov na državnih tekmovanjih in dveh izbirnih, kjer je potrebno doseči določeno število točk. V seštevku točk moraš biti uvrščen do šeste- gamesta. Letos svakardvadijakagimnazije Lava Celje zastopala barve naše države na mednarodni matematični olimpiadi. Tekmovanje je potekalo dva dopoldneva po štiri ure in pol, vsak dan pa smo morah rešiti po tri naloge. Popoldne pa smo si ogledah znamenitosti Bukarešte, se družili z vrstniki iz drugih dežel in si izmenjali kar nekaj naslovov,” je skromno dejal Matjaž, mamaDarinka pa je nadaljevala: “Iz Romunije nam je dvakrat poslal sporočilo in rezultate tekmovanja po internetu, auvrstitve tedaj še ni vedel. Za uvrstitev sem zvedela v sredo na valu 202, v poročilih. Bila sem presrečna in presenečena. Kot vsaka mama, ki je ponosna, če otrok doseže kakršen koli rezultat v pozitivnem smislu, sem se veselila Matjaževega uspeha Drugi dan pa so tem pisah tudi časopisi.” In kaj dela Matjaž, ko ne rešuje zapletenih matematičnih problemov? Matematika mu zapolnjuje tudi veliko prostega časa, uživa v samoti ah pase druži s prijatelji, ukvarjase s športom, dela z računalnikom ah pa kratko malobere. Marija Sukalo Matjaž Urlep (foto: M. Šukalo) 21. julij bo vsekakor velik dan v življenju gimnazijca Matjaža Urlepa z Rečice ob Savinji. V Romuniji v Bukarešti je na mednarodni matematični olimpiadi, ki se je je udeležilo 450 tekmovalcev iz 81 držav, osvojil bronasto medaljo. ljubezen do matematike sega daleč v njegovo zgodnje otroštvo, ko je kot kratkohlačnikobočetu matematiku in računalničarju zvedavo spoznaval svet številk. Brati in računati je znal že pred vstopomvosnovno šolo. Rad je poslušal pravljice, a zaposlena starša nista našla časa za branje, zato sta Matjaža naučila spretnosti povezave črk v besede in stavke. S prvimi matematičnimi tekmovanji se je spopadel že v osnovni šoli v Mozirju, kjer mu je bila v veliko oporo, ga bodrila in mu stalaob stani mentorica Darinka Marinc. Z njeno pomočjo si jenabiralprveizkušnje in počasi izgubljal tremo. Po osnovni šoli se je vpisal v celjsko gimnazijo Lava. bi se je vključil v matematični krožek pod mentorstvom mag. Dragice PavšekGuzej, profesorice matematike. Dvakrat na teden je spoznaval skrivnosti matematike, ob sredah pri mentorici, ob sobotah pa so krožek vodih študentje matematične fakultete, nekdanji dijaki profesorice Pavšek. Rezultati niso izostali. Ževprvemletniku jedobilna državnem tekmovanju tretjo nagra- Ljubno ob Savinji Piknik dobre volje Skladno z vsebino popularne pesmi skupine Kingstone Cela ulica nori smo na Ljubnem ob Savinji ob dnevu državnosti priredili družabno srečanje sosedov, stanovalcev Foršta, kateremu smo dali naziv »piknik dobre volje«. Pobudo zanj je dal Jože Lesjak, ki je prispeval vino, za solatni krožnik je poskrbela Minka Volovšek, organizacijo pa sta izpeljala Vida Juvan in Janez Orešnik. Srečanja smo se udeležih vsi; najmlajši med nami je imel dve leti, najstarejši pa se-deminsedemdeset let. S tem smo dokazali, da v družabnem smislu ne utripajo le mlajša naselja, ampak tudi starejši predeli. Piknik dobre volje je odlično uspel, saj je trajal kar do zgodnjih jutranjih ur, dopoldne pa smo s prijetnim druženjem nadaljevali. Hvala organizatorjema in vsem sosedom, ki so se piknika udeležih zares s polno mero dobre volje. Upamo, da bo srečanje postalo tradicionalno. Primož Budna Angela Ošep iz Solčave “Gavdali smo prav vsako nedeljo” “Prišli so sosedje, najbližji so bili pol ure vstran,” mi je pripovedovala Angela Ošep, Reberška stara mama. Ko sem jo obiskal, so kljub začetni tremi njene oči žarele kot Podvežak nad Robanovim kotom, v katerem odseva vroče sonce. “Vse se postara, samo blesk v očeh ostaja,” se je nekoč, gotovo ne po naključju, zapisalo nobelovcu Hemingwayu. Kozarček merlota je zdravilo in hrana pa grablje v roke in hajd v strmine pod Raduho. Angela Ošep s hčerko, vnukinjo in pravnukom (foto: Savinjčan) Majajedopolnila901et KerjeReber-skastaramama vendarle dama, se spodobi, da datum rojstva ohranim zase. Nekaj čudesnega je v solčavskih bregačah, tolikšna žilavost in voljado življenja. Stoletniki, devetdesetletniki in še nekaj onih vmes, v mladosti niso bili prav nič drugačni od današnje mladeži. Bilo je plesa in veselja, tu in tam kanček simpatije, predvsem pa nobene pokvarjenosti. Sogovornica se namuzne, kot da mi je odkrila veliko skrivnost. Pa saj ta svet je vendar ljubezni vreden. Od tistega leta 1909, ko so jo položili v zibel, se je vendarle moglo skozi Solčavsko prekotrljati mnogokaj, kar velja ohraniti vsaj v intimnem predalu po mnenja Reberskastaramamase tega še kako dobro zaveda, čeprav se je težavno živelo; malo so sejali, žita ni veliko “gratalo.” Rž so sejali v planini Reberški stan, na drugi strani grape domujejo Havdeji, vsega skupaj pač samo toliko, da so morali hrano tudi kupovati. Daleč ji sega spomin, leta 1915 je moral brat Tina k vojakom, njo pa so šestletno pripravili k birmi. Tinče se je kljub ujetništvu in bedi izvil iz objema vojne, manj naklonjena je bila usoda starejšemu bratu Janezu. Podlegel je ranam; ni bil edini, vendar je bil njen brat Je trebagovoriti, dačas celi vse rane? O da, nekatere terjajo precej časa, da jih zaraste zdrava koža. Nekaj je kamnov v življenju Angele Ošep, preko katerih prestopiti je terjalo od nje precejšnje energije. Saj človeknižival. Zelo je bila navezana na mamo, dva moža je pokopala, tudi sama je nekdaj kar precej bolehala, tri otroke je rodila in eni hčeri mnogo prezgodaj zatisnila mrtve oči. Tudi za devetdeset let življenja prevečudarcev, vendar človek je navezan na te skale. Pol Raduhe sodi k Rebri, a kaj ko je od vsega bore malo obdelovalne zemlje. “Gvišnoni vSolčavi nobenih dobrot,” pomodruje stara mama Angela. Razumem, Solčava je njen dom, veter na Rebri ji že od nekdaj kuštra srebrne lase. Tako bo tudi osorej; ko bo “grobala krompir”, grabila seno na travniku ah bedela nad cvetnimi grmi, ki tako bujno krasijo hišo, vpeto vnedramogočne Raduhe. Nesrečni in veseli trenutki se vrste v življenju, drug za drugim stopajo kot noč za dnevom. Dnevom, ko je hodila s košem na Koroško po hrano in nosi-la 34 kilogramov težak tovor kot mula, so sledili “fletni” dnevi. Bratje so prišli k hiši, takrat je bilo veselo. Sedaj so že zdavnaj vsi pod rušo. Zadnji, Pavle, se je preselil na blagoslovljeno njivo pred desetimi leti. Nič ji ni bilo prizaneseno; morala je preboleti zlatenico in, verjame, preživelapo čudežu. Bog nihotel vzeti matere dvemaotrokoma. Zato pase je njena kri razplodila po ceh Zgornji Savinjski dolini. Pet vnukov in šest pravnukov črpa življenje iz njenih žuljev. Ni zaman nosila vode na glavi. Reber je njena zvezda, tudi ob nedeljah, ko se poda, če ne gre drugače papeš, v Solčavo k maši. Brez božje službe ne gre, trije kilometri in še nekaj metrov pač ni tisto, kar bi Rebersko staro mamo odvrnilo od nedeljskega opravila Pravnuk Andraž ves radosten nekoliko nagaja stari mami - pravi, da so stari ljudje in otroci vsi enako pametni. Hišni varuh Amor se nekam leno smuka okoli in nič ni videti, dabimoja prisotnost pasjega štirinožca kaj prida motila Menda bolj od kosti spoštuje sočno meso. Sreča zame, si mislim, Andraž pa ljubeznivo guba kožo na roki stare mame. Roki, ki očitno še nista dojeli, da sta stari že devetdeset let Preveč energije se še pretaka po njunih žilah. Starka in otrok - krogotok je sklenjen. Nekaj pa vendarle je, kar si želi Angela Ošep. Pri hiši bi rada prva umrla, do smrti pa želi biti zdrava Slednje naj se Reberški mami v polnosti uresniči, kaj padrugega,tistaoumrlihpalahko še počaka Solčavski zrak je bržčas dovolj blagodejen, pa tudi sicer so v tem kraju žive legende spoštljivo cenjene. Savinjčan OBČINA GORNJI GRAD Attemsov trg 3 3342 Gornji Grad NATEČAJ ZA IZVIRNI TURISTIČNI SPOMINEK OBČINE GORNJI GRAD Občina Gornji Grad, v okviru izvajanja projekta CRPOV ter v sodelovanju s 11108-tičnim društvom Gornji Grad, objavlja natečaj za izvirni turistični spominek. Pogoji za sodelovanje na natečaju: 1. Na natečaju lahko sodelujejo posamezniki ali skupine. 2. Kandidati morajo predložiti izdelan spominek, s kratko predstavitvijo (kaj predstavlja, iz česa je, morebitna uporabnost spominka in drugo, s čimer lahko avtor opiše in predstavi svoj izdelek) in okvirno ceno izdelave spominka. 3. Predlogi morajo biti označeni s šifro, naslov avtorja pa mora biti v zaprti kuverti, na kateri je navedena šifra spominka. Avtor lahko pošlje več predlogov za spominke, ki pa morajo biti ločeno pakirani in označeni. Kriteriji, na podlagi katerih bo strokovna komisija ocenjevala predloge spominkov: 1. Izvirnost ideje za spominek. 2. Izdelek mora predstavljati eno izmed značilnosti ali posebnosti Občine Gornji Grad, bodisi s področja naravnih znamenitosti, etnoloških objektov, kulturnih spomenikov, značilnosti iz življenja in dela tukajšnjih prebivalcev; skratka, spominek mora na svojevrsten način predstaviti občino in njene prebivalce. 3. Spominek mora biti iz materialov,ki so dejansko na območju občine. 4. Oblikovna in vsebinska zasnova spominka. 5. Praktična uporabnost spominka (zaželjen element) Strokovna komisija za oceno in izbor bo v sestavi: etnolog, arhitekt, umetnik, svetovalec za turizem, predstavnik Turističnega društva Gornji Grad in člani projektne skupine CRPOV, za področje turizma. Natečaj je odprt do 30.09.1999- Naslov, kamor avtorji pošjejo svoje predloge: OBČINA GORNJI GRAD, Attemsov trg 3 3342 GORNJI GRAD s pripisom: NATEČAJ ZA TURISTIČNI SPOMINEK - NE ODPIRAJ Avtorji predlogov, ki jih bo strokovna komisija najvišje ocenila, bodo prejeli nagrade: 1. nagrada: 80.000,00 SIT 2. nagrada: 50.000,00 SIT 3. nagrada: 30.000,00 SIT Občina Gornji Grad si pridružuje pravico, da v primeru neprimernih ali ne dovolj kvalitetnih predlogov spominkov, nagrad ne podeli. Občina Gornji Grad Pogovor z Robertom Zupanom, glasbenikom in pedagogom Glasba je moje življenje Muzikant Robert Zupan z Vranskega je Zgornjesavinjčanom dobro poznan. Že nekaj let namreč svoje znanje in spretnost igranja na priljubljen ljudski inštrument frajtonarico, posreduje mladim iz vse doline. Poznamo ga tudi kot vodjo narodno - zabavnega ansambla. Letošnjo jesen praznujejo prvo desetletje svojega delovanja. Uvod v praznovanje so pričeli že v začetku avgusta v okviru poletnih vranskih dnevov v družbi z mnogimi priznanimi ansambli. Tudi mi se pridružujemo čestitkam za njihov jubilej. Robertu in članom njegovega ansambla želimo še mnogo uspešnih in plodnih glasbenih let. SN: Poletje je čas dopustov in sprostitve. Za večino ljudi. To pa seveda ne velja za vas, glasbenike. Za vas je ta čas prav gotovo eden izmed najbolj delovnih obdobij v letu. Kako ponavadi vi preživljate poletje? ZUPAN: Poletje preživljamo delovno, kot se za muzikante spodobi. Mnogo ansamblov se pripravlja na poletje kar 9 mesecev, z mojimi prijatelji pa igramo tudi spomladi in v jeseni zelo aktivno v tujini. Če ne bi bilo tako, se samo z glasbo na tak način ne bi mogli preživljati. SN: Omenili smo že, da praznujete z ansamblom letos 10 let delovanja, nas pa predvsem zanimajo vaši prvi koraki v glasbi - kdaj, kje in kako ste se srečali s prvim muziciranjem in kdo vas je navdušil? ZUPAN: Pri nas v družini je harmoniko igral oče. On mi je tudi pokazal nekaj prvih prijemov, potem pa sem se vključil v glasbeno šolo, kjer sem igral klavirsko harmoniko. S pomočjo posnetkov in mnogo ur igranja sem svoje znanje razvijal dalje. SN: Nam zaupate še kaj o nastanku vašega ansambla? ZUPAN: Pri šestnajstih letih sem se priključil ansamblu Savinjski kvintet, še prej pa sem veliko igral z očetom in njegovo skupino. Sodeloval sem tudi pri ansamblu Sredenšek. Tam sem spoznal tudi našo klarinetistko Evo in ženo Sonjo ter kmalu ustanovili svoj ansambel. SN: Poznamo vas kot zelo dobrega glasbenika in pedagoga. Vaši učenci dosegajo pri publiki in v strokovnih krogih zelo visoke ocene. Vemo, da poleg diatonične harmonike odlično igrate tudi na klavirsko harmoniko. Kako pri poučevanju združujete znanje teh dveh instrumentov? ZUPAN: mislim, da je šel razvoj narodno zabavne glasbe tako daleč, da ena harmonika brez druge ne gre več in je nujno potrebno obvladati igranje na obe harmoniki. Občutek za ritem, dinamiko in druge spretnosti, ki jih mora obvladati muzikant, je enostavnejše prenašati iz klavirske harmonike na frajtonarico. Tudi dobro obvladovanje tehnike prstnega reda na klavirski harmoniki je za igranje diatonične harmonike zelo pomembno. SN: Iz nastopa vaših učencev zasledi- mo, da pozorno negujete ohranjanje ljudskega gradiva. Vaše priredbe so odlični venčki narodnih in ljudskih pesmi. Kje in kako iščete primerne viže? ZUPAN: Vedno bolj so mi všeč narodne pesmi in vedno bolj jih cenim, saj so pravi slovenski zaklad. Če jih ne bomo primerno negovali, bo kmalu vse pozabljeno. Žal opažam, da mnogi ansambli mešajo to ljudsko blago z zabavno glasbo in tako uničujejo pristno ljudsko izročilo. SN: Vsako šolsko leto se priključi vaši glasbeni delavnici, če lahko poučevanje tako poimenujemo, mnogo novih in predvsem mladih navdušencev. Kaj bi svetovali staršem, ki se skupaj s svojimi otroci odločijo za učenje igranja na diatonično harmoniko? ZUPAN: Predvsem sem vesel, da je tako veliko mladih željno znanja igranja diatonične harmonike. Bi pa svetoval staršem, da naj za mentorje izbirajo dobre strokovnjake, ki jih je v Sloveniji že veliko in naj ne nasedajo ponudbam, ko se neznanje prodaja za velik denar. SN: Kakšen pa je bil pravzapravvaš motiv, da ste se odločili poleg igranja v ansamblu še za poučevanje? ZUPAN: Že po naravi sem dobre volje in zmeraj pripravljen pomagati. Učenci so me pravzaprav sami prisilili v to, če se lahko tako izrazim. Na prošnjo prvega in nato naslednjega se jih je naenkrat nabralo kar lepo število. Rad svoje znanje delim z njimi, saj mi je to delo v veliko veselje in radost. SN: Kako komentirate dejstvo, da postajata ta ljudski instrument in ta zvrst glasbe iz leta v leto bolj priljubljena? ZUPAN: Res se je v zadnjih letih popularnost te zvrsti glasbe in igranja na frajtonarico izredno povečalo. Zelo veliko mladih igra in zelo veliko jih igra zelo dobro. To je seveda plod dela kvalitetnih mentorjev. V mojih začetnih glasbenih letih je bilo veliko težje. Težko je bilo najti nekoga, ki ti je bil pripravljen pomagati, da si strokovno napredoval. SN: Novo šolsko leto je pred nami. Gotovo boste s poučevanjem še nadaljevali tudi v naši dolini. Nam lahko za zaključek najinega pogovora zaupate vaše načrte delovanja na tem področju? ZUPAN: Seveda bomo z delom nadaljevali, predvsem pa bi rad, da kvalitetno razvijamo igranje z orkestrom. Radi bi posneli CD ploščo in to malo drugače. Vsak član orkestra dopolnjuje in bogati skupno melodijo in ne igrajo vsi enako, kakor v drugih podobnih sestavih. V bodoče bi se želeli povezati tudi z drugimi mentorji in učenci, zato že načrtujemo skupen sestanek z Mirom Klincem in Branetom Klavžarjem. Izmenjava medsebojnih izkušenj in dobro sodelovanje tudi na tem področju lahko prinese dobre sadove za vse nas. Z Robertom Zupanom je klepetala Živa Največji in najmodrejši vladarji vladajo brez oblasti! Savinjčan Opel zafira vam: Pritiski konkurence so očitno dosegli svoje. Opel je spoznal pomen enoprostorskih vozil in je na tržišče plasiral novo vozilo pod imenom zafira, ki pa v bistvu ne predstavlja pravega predstavnika enoprostorskih vozil. S svojo velikostjo se uvršča zgolj v srednji razred, medtem ko nas notranjost prepričuje o prostorskem čudežu. Z dolžino 4.317 mm zafira le malce presega astro. Vpadljiva oblika se pričenja pri optično uspelih žarometih, ki so iz enega kosa, kar je pač v tem trenutku moderno. Klinasta oblika spredn-jega dela se nadaljuje preko položne prednje šipe do strehe s vzdolžnimi nosilci. Rahlo dvigajoča bočna linija poudarja značaj enoprostorskega vozila, debele vzdolžne letve pa zbujajo vtis vozila, ki želi zavladati cestam. Relativno visoka bočna linija se nadaljuje v velike steklene površine. Položnaprednjašipain strme bočne šipe nudijo odlično preglednost nad dogajanjem na cestišču. Celotnaobiika deluje skladno, kar poudarja mladosten in šarmanten značaj vozila Notranjosti prav tako ni kaj očitati. Ergonomska razporeditev stikal in odlični sedeži zagotavljajo primeren položaj za volanskim obročem tako nizko kot visokoraščenim voznikom. Zafira pa najbolj preseneča s svojo notranjo prostornostjo in sistemom flex 7. Flex 7 pomeni izjemno dinamičen sistem zlaganja in premikanja zadnjih sedežev. Slednje je preprosto in nenaporno tudi za nežne ženske roke. Moškim dušam sta na voljo dva bencinska in en dizelski agregat. Bencinska motorja s prostorninama 1,6 in 1,8 litra odgovarjata naši zakonodaji, medtem ko dizel z dvema litroma presega veselje nižje obdavčitve. Žal! Za varnost je poskrbljeno. Standardni všitki varnostnih pripomočkov so v današnjem času poštah del serijske opreme. Varnostne blazine, ABS in ostale ojačitve so tiste zadeve, ki naj bi reševale življenja ob primeru neljubih dogodkov. Za ljubitelje udobja in prestiža se najde tudi dovolj dodatne opreme, ki bo zadovoljila srce še tako zahtevnega kupca. Klimatska naprava vas bo tako razvajala v vročih poletnih dneh in vam povečevala raven varnosti. Tempomat bo olajšal spoštovanje hitrostnih omejitev, medtem ko bo alarmna naprava skrbela za odganjanje nepridipravov. Usnje na volanskem obroču, sončna streha in “fix” otroški sedež pa so dodatki, ki dopolnjujejo popolno udobje. Kdor ne verjame, naj se oglasi pri pooblaščenih prodajalcih vozil Opel, kjer bo lahko mah prostorski čudež tudi preizkusil. Igor Predstavljamo Veteranska liga v malem nogometu RAZPIS ZA SEZONO 1999/2000 - V ligi imajo pravico nastopa igralci, rojeni leta 1964, in starejši. - Vse zainteresirane ekipe vabimo, da pošljejo svojega predstavnika na sestanek, ki bo V TOREK, 24. AVGUSTA 1999, OB 19. URI v prostorih ŠD Vrbovec na igrišču v Nazarjah. -Takrat bomo zaključili vse prijave in se dokončno dogovorili s sodelujočimi o poteku in izvedbi lige. - Predvidoma bi liga štartala 31. avgusta 1999, Startnina pa bi znašala 15.000 SIT. - Informacije lahko dobite pri Sandiju Grudniku (tel. 833-825) in Tomažu Križniku (tel. 42-31-429 dopoldan). Organizator ŠD Vrbovec Nazarje IZOBRAŽEVANJE ODRASUH Sporočamo Vam, da zbiramo prijave za naslednje oblike izobraževanja: -STROJNI TEHNIK (3+2) •MIZAR -TURISTIČNI VODNIK - TURISTIČNI SPREMLJEVALEC - EKONOMSKI TEHNIK Vpisujemo tüdi v naslednje tečaje: -VARSTVO PRI DELU • HIGIENSKI MINIMUM -VOZNIK VILIČARJA V - STROJNIK GRADBENE MEHANIZACUE Podrobnejše informacije o izobraževanju dobite na: IGEA d.o.o. NAZARJE, Savinjska c. S ali po telefonu 831-962,831-938 vsak dan od 7.00 do 15.00 ure. Piše: Aleksander Videčnik nosile SO ribe Nekoč, ko so bili naši predniki še tlačani, so si zemljiški gospodje izmišljali razne dajatve, ki so bremenile podložniške hube (kmetije). Naši kraji so bili že od davna pod gospodstvom bavarskih plemičev, nazadnje sta znana zakonca Kager (Chagere), ki sta na začetku ^.stoletja prepustila celotno območje Zgornje Savinjske doline in še nekaj več oglejskemu patriarhu, da bi ustanovil v njuno priprošnjo pri Bogu na tem območju samostan. Res se je to zgodilo 1140. leta, ko je bil ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem Gradu. Na samem začetku ni pripadalo vso območje samostanu, ampak si ga je nekaj pridržal patriarh pod svojo upravo. Svečana listina o tem je bila narejena v Ogleju, o njej pa piše med drugimi tudi Ignac Orožen. Tako sta sprva na območju od Letuša do Savinjskih Alp bili dve zemljiški gospoščini, pozneje pa je patriarh prepustil vse svoje imetje v naših krajih benediktincem, ki so s svojo posestjo segali celo v Zasavje. Na sploh so bili benediktinci zelo bogat red, ki je bil ustanovljen z namenom pokristjanjevanja narodov Evrope. Zanimivo pa je to, da samostani niso bili med seboj povezani ali da bi imeli skupnega vodjo, kot drugi redovi. Vsaj v časih gornjegrajskih benediktincev je še bilo tako. Tako je vsak samostan predstavlja povsem samostojno enoto. To so pozneje spremenili, ker je prišlo do velikih zlorab in še večje samopaš-nosti v teh samostanih. Toliko za uvod. Benediktinci v Gornjem Gradu niso imeli pridvornega gospodarstva, zato je bilo tudi malo telesne tlake, raje so dajali hube v najem in potem od podložnikov terjali da- jatve v blagu oziroma pridelkih. Predvsem so si pridržali posebne pravice v vinogradih, gozdovih, na mlinih in še nekaterih objektih. Da so bili deležni tudi rib in divjadi, so vzdrževali lovsko tlako. Lov ni bil dovoljen podložnikom, ne v vodi in ne na suhem. Ker pa so v postnem času nadomestili meso z ribami, so morali podložniki ribe žive prinesti v samostan. Že tedaj so očitno slovele lučke postrvi, saj so prav te morali, vpričo vodje njihovega lučkega urada, naloviti in jih prinesti v samostan. Seveda o tem ni zanesljivih podatkov, ker pač pisni viri manjkajo. Vemo le, da je lovska tlaka bila! Domneva, da so ribe prinašali v samostan je na dlani, ker so te vrste tlako zahtevali za benediktinci še škofje, kot zemljiški gospodje. In ko se je škofija preselila v Ljubljano, so pač nosili žive ribe v brentah prek Volovljeka na sedež škofije. O tem pričajo številna izročila in ne nazadnje še živi možak, ki je nosil kot mlad gozdni praktikant pred postnim časom ribe v Ljublj ano in to vse do leta 1941. Kakorkoli že, ljudsko izročilo nikoli ne laže, morda kdaj pretirava, če gre za nadnaravne pojave, nikoli pa ne, če gre za trpljenje ljudi pod fevdalci. Ko so Lučani razmišljali o svojem občinskem grbu, so preudarjali več možnosti. Kot gozdarski delavci jim je blizu riža za spuščanje lesa s planin. Uidi nekdanje »potice,« ki so bile tudi v Lučah doma, so jim všeč. Toda, riže niso tipično lučka naprava, najdemo jih povsod kjer so opravljali obsežne sečnje. Tudi potice so poznali v drugih krajih doline in na Koroškem. Tako je ostala izvirna zamisel - lučka postrv. Svetniki so se po preudarku odločili za upodobitev nošnje postrvi, Heraldica Slovenka iz Ljubljane pa je grb oblikovala. Delovno gradivo s predlogom zunanje podobe za grb je narisal po zamisli A.V., Pogorelčnik iz Mozirja. Tako je nastal grb, ki ponazarja legendo o nastanku imena kraja - luč - Luče, na drugi strani pa odlično prikaže ženo (ne dekle), ki nosi v brenti postrv. Podoba je pomljiva, je prikupna in razpoznavna. Hkrati pa so se odloči-lizazastavo občine, ki vsebuje barvi iz grba in prikazuje »Lučko,« kot je podobo poimenoval njen oblikovalec Valt Jurečič. Lučani so grb predstavih občanom in sploh ljudem, na 30. Lučkem dnevu in mislim, da so ga z veseljem sprejeli za svojega! Primerjave in še kaj Znano je, da je okoli tridesetih let zajela kriza ves svet, tudi tedanjo Jugoslavijo. Za kmete so bili časi že brez tega pojava težki, saj so le kaj redkega uspeli prodati in tako pridobiti denar. Iz Robanovega Kota so morali za ceno 100 din postaviti na Ljubno 1 kubični meter rezanega lesa. Vemo, da so bili številni trgovci z lesom doma prav na Ljubnem. Za 100 din je kmet lahko kupil 100 kg koruze. Ta primerjava nazorno pokaže cenovno nesoglasje med lesom in koruzo. Franc Vršnik - Govc se teh časov bežno spominja, bolj pa se spominja pripovedi njegovega očeta o teh hudih časih. Zanimiva primerjava je tudi tale - danes dobiš za vrednost kubika lesa 1000 kg koruze. Če pomislimo, da je tedaj šlo za rezan ali tesan les, potem nam postane jasno, da je bila tudi delovna sila izredno poceni. Baje so po naših krajih iskali tesarsko delo celo Dolenjci, kar cele skupine so hodile iskati priliko za zaslužek. Tudi tale pripoved je omembe vredna. Tiste čase pred drugo svetovno vojno je v Logarski dolini kope žgal (oglje kuhal) posebnež, imenovan Črni Janez. Ljudje sploh niso vedeli za njegov priimek, kot se je to pogosto dogajalo, kar po svoje so ga poimenovali. Bil je vseh muh poln, tako vedo o njem povedati. Jugoslovanski graničarji so imeli v Logarski dolini svoje bivališče, tam pa je bil tudi hud pes, ki so ga vodili ob meji. Zakaj je Črnemu Janezu bil pes na poti, se ne ve. Res pa je, da ga je nekoč »spravil na oni svet.« Kako se mu je uboga žival tako hudo zamerila ne vedo povedati, dejstvo je, da so graničarji sumili Janeza, toda dokazati mu niso mogli nič. Seveda bi se bilo zanj slabo končalo, če bi ugotovili, da je pokončal »državnega psa.« Stara navada Nedavno tega sem prisluhnil dvema ženama, ki sta govorili o nakupih. Kar naprej je bil govor o »ju-rjih« in ne o 1000 tolarjih. Nihče tega sploh ne opazi, da ne govori o znesku denarja, ki ga troši, pač pa rabi star izraz za nekdanjih 1000 dinarjev. Od kod torej ta navada in kdo sploh ve zakaj bankovce za 1000 tolarjev še kar preprosto imenujemo »jur«? Po prvi svetovni vojni smo dolgo govorili o kronah, saj je bil tedaj novi dinar na Slovenskem preračunan na menjalno vrednost 2 kroni za dinar. Govorih smo »žemlja stane 2 kroni« in ne morda 50 par. Tako je ostalo kar dolgo, mislim, da celo v trideseta leta. S časom smo se navadili na dinarje. Toda 1000 din, ki je tedaj, mimogrede, pomenilo veliko denarja, smo še kar imenovali »jur,« ker je tedanji bankovec za to vsoto imel na eni strani upodobljenega svetega Jurija, ki naj bi v novi državi simboliziral boj dobrega nad zlim. Druga emisija jugoslovanskih tisočakov pa že ni imela več svetega Jurija, čeprav je bil bankovec na moč podoben prvemu. Ljudstvo pa je še kar naprej govorilo o »jurju« in ne o tisoč dinarjih. Pomislite, še danes, ko že davno nimamo več »jurjev,« se je izraz ohranil! Mislim, da si to lahko pojasnimo tudi na ta način, da je sveti Jurij od nekdaj pomenil našim ljudem junaka, ki so ga občudovali. Uidi veliko krajev nosi ime tega svetega moža. Ob tem se poraja vprašanje, zakaj je v stari Jugoslaviji ta simbol izginil z bankovca, ko pa tudi pravoslavni verniki, ki so tedaj odločah o vsem, častijo tega svetnika, predvsem kot simbol pomladi in ga proslavljajo 6. maja. Mi praznujemo svetega Jurija 23. aprila, tedaj je mnogo prireditev v čast junaka na konju, tudi krajevni prazniki so obeležje, ki so pogosti, saj kraji, ki imajo za farnega zaščitnika svetega Jurija, pripravijo Jurjevanja in druge podobne kulturne prireditve. Uidi v Mozirju je tako! Pa še nekaj ob vsem tem. Med prvimi bankovci države Srbov, Hrvatov in Slovencev je bil tudi moder, nekoliko manjši papirnati denar za vrednost 10 din. Ker je bil na njem upodobljen kar mogočen kovač z velikim kladivom v roki, so ga ljudje imenovali »kovač.« O tem vedo le še bolj stari ljudje. Vendar se za 10 tolarjev ne pojavlja več izraz »kovač,« po drugi vojni pa je ta izraz še kar živel med nami. Marsikdaj uporabljamo izraze za katere ne vemo od kod izvirajo. Nič ni narobe, če bo še naprej slišati besedo »jur,« morda je pa le dobro, da vemo od kod ta izraz. Benediktinski urbarij Nadaljujemo z objavo 4. lista urbarlja iz leta 1426. Janes zabezowgy, po mnenju Orožna gre za Tomana, v tem delu se podatek navaja v zvezi z urbarjem iz leta 1441, tako Orožen. Michel bezowgy, ker se ta priimek oziroma privzdevek navaja že v prejšnjem vpisu, gre očitno za Tomana, tokrat za Mihaela. Michael ibidem, kar pomeni zopet že omenjenega Tomana. Ničla pobresnik, po mnenju Orožna, Naključje pač ne pozna meja! Ko sem se zglasil pri Vršnikovih (Govc), mi je Franc Vršnik pokazal zanimivo kopijo, ki mu jo je poslal neki znanec iz dežele onkraj luže. Seveda ga je vsebina zanimala, saj je bilo očitno, da gre za Solčavo. Gre za 69 strani obsegajočo raziskavo znanstvenikov londonske univerze, pravilno, enega njenih inštitutov. Opravili so jo avgusta leta 1932, ko sta kar dve skupini hkrati prišli v naše kraje z namenom opisati do podrobnosti solčavski predel naše doline. No, segli so tudi na Veliko planino, toda nas zanima, kaj vse so zapisali o Solčavi, kot tedanji samostojni občini. Kot vse kaže, so se dela lotili skrbno in podrobno! Angleškega jezika nisem vešč do te mere, da bi lahko prevajal podrobnosti in z zanesljivostjo nanizal vsebino, zato sem naprosil prijatelj a Berta Savodnika za pomoč. Na samem začetku študije navajajo pisci vsebino: Predgovor, Uvodne pripombe o Jugoslaviji, Slovenija, Solčavski predel v Sloveniji, Naravni videz, Etnografija, Poseljenost, in to poglavje so delili na: splošno, statistično, višinske kmetije, vas Solčava in beležka Pavla Kunaverja in drugih članov specialne skupine. Potem sledijo naslovi: Načrt vasi, Vodna oskrba, Tip hiše (doma), Opravila v vaškem življenju, Vzgoja. Nato so zajeli še te podatke: Sodobna naselitev doline, Planina (Alpski pašniki), Velika Planina, 0 čebelarstvu v Sloveniji, Struktura občine in sodobne spremembe. Posebno poglavje so namenili vegetaciji. V posebnem pojasnilu beremo, da je avgusta 1932 prispela vjugoslavijo številčna skupina zn-anstvenikoviz Londona, kar 50 jih je bilo skupaj. Delili so se v dve skupini in ena od obeh je raziskovala v solčavskem koncu. Skupino je vodil A. Davis, doktor znanosti, sodelovali pa H. J. Howart, strokovnjak za rastlinstvo, gospodična Margaret Tatton, direktorica družboslovnega inštituta v Londonu. Njihovi izsledki, seveda je bila skupina veliko številčnejša, saj so tu omenjeni le vodilni, so bil natisnjeni v Londonu leta 1933- V drugi skupini pa so delali: Dr. L. Dudley, gospodična M. Moris, ob tem je posebej poudarjeno, da sta obe skupini imeli srečo sodelovati z Pavlom Kunaverjem, gospo Capeland, Borisom Pobrežnik. Cristian v drity, Orožen tolmači kot Drečnik an der Driet (Driet = Dreta). Juri Im tschernielez, kar tolmači Orožen kot Črnilšek am Črnilec (tschernielez = Černilec). Maiko vnderm Ochsenperg, Orožen meni, da gre za Zavolovška na pobočju Volovljeka. Vlrich Im drag, Orožen omenja, da je sedaj huba v Dragi vključena v hubo Planinšek ali Roseč. List 5 Hngleži o Solčavi Kermaunerjem, gospo Robinson in gospo Dahel, prav vedenje naštetih je omogočilo kakovostno delo, saj so prav našteti dobro poznali kraje in ljudi, ki so bili predmet preučevanja. V nadaljevanju navaja publikacija še, da je naloga inštituta, ki je opravljal raziskavo, omogočiti študentom na kraju samem študij. Sledijo še nekatere podrobnosti o načinu dela skupin, kar pa za sedaj ni tako pomembno. Prav zanimivi so podatki, ki so jih zapisali leta 1932. Občina Solčava je štela tedaj 118 domov, 96 kmetij, 45 od teh se je izrazito bavilo z živinorejo, na tem prostoru pa je živelo 140 družin. Sestav prebivalstva je bil: 439 moških in 403 ženske. Omenjajo, da je Sveti Duh najvišji zaselek (vas) v Sloveniji (1250 m). V občini Solčava je bilo leta 1931 rojenih 13 dečkov in le 2 deklici. Tako ugotavljajo presežek dečkov, saj odpade na kmetijo kar 11 dečkov in le 1 deklica. Sama Solčava je imela tedaj 93 hišnih številk. V sami Solčavi so popisali 22 konj, 120krav mlekaric in 155 glav drugega goveda, 252 svinj, 370 ovac, 265 koz, 345 piščancev in 141 čebeljih panjev. Sveti Duh pa je imel 31 domov, 4493 ha površin, 22 konj, mlekaric 84, drugega goveda 180 In dem Ochsenberg (Volovljek) Vlrich planinschak, Orožen piše, dagrezahubo Roseč. Martin am guph vunderm ochsenberg, Orožen pripominja, da gre za Zavolovška. Nadaljevali bomo z objavo urbarja po straneh, kot ga objavlja Orožen v svoji knjigi Dar Benediktiner - Stift Oberburg (Benediktinski samostan Gornji Grad). glav, 158 svinj, 322 ovac, 157 koz, 162 piščancev in 62 čebeljih panjev. Morda je še zanimiv podatek, da je Solčava štela 16 kmetij z nad 100 ha površin, dočim je Sveti duh imel takih posestev 39- Seveda je celotna študija danes morda veliko bolj zanimiva, kot je bila ob izidu! Solčava z okolico je bila v glavnem požgana v letu 1944 in od stare stavbne kulture je le malo ostalo. Tudi narodopisno je bila tedaj še bolj izvirna, kot je morda danes. Zato bi kazalo celotno študijo natančno prevesti in ohraniti vsaj na občini. Tbdi slike v delu so izvirne iz tistih časov in sedaj niso več enake. Skratka, to delo je za sedanje rodove zanimivo! Čeprav je treba povedati, da so podobno študijo na istem inštitutu v Londonu izdelali še po drugi vojni, bila je tiskana 1973. Vendar pa je to bila publikacija, ki prikazuje novejše razmere v Solčavi. Morda so tudi razlike v gospodarskih podatkih med eno in drugo študijo. Veliko prvobitnega gradiva in narodnega blaga je bilo ob požigu uničenega, predvsem pa značilne zgradbe, ki so odražale predalpski značaj. Vsaj malo smo predstavili čase izpred 7 desetletji! pečemo stare fotografije Solčava v času angleške raziskave KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Uveljavljanje pravice vračila trošarine za pogonsko gorivo Povračilo trošarine za goriva ni samodejno, je pravica, ki jo mora upravičenec uveljavljati. Kmetija ima pravico do vračila trošarine v višini 50% trošarine za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Trošarina znaša trenutno 56,75 SIT/1, znesek vračila znaša torej 28,38 SIT/1. Pri vračilu trošarine se upošteva povprečna trošarina za plinsko olje iz preteklega leta. Za leto 1999 se bo upoštevala le polovična količina normativne porabe strojnih ur oz. plinskega olja (zakon je pričel veljati 1. julija). Odredba določa, da se vračilo 50% trošarine vsem upravičencem prizna za dejansko porabo, vendar največ do normativne porabe. Ta je v odredbi določena glede na število normativnih strojnih ur za posamezne skupine katastrskih kultur ter ob upoštevanju povprečne porabe 61 Račune za nabavljena mineralna olja (mineralna olja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije: plinsko olje, motorni bencin, motorni petrolej in druge, ki jih zakon predvideva za pogonski namen) je potrebno shranjevati vse leto. Računi so povsem običajni in ni potrebno, da se glasijo na ime upravičenca. Vlaganje zahtevka Zahtevek se vlaga od 1. januarja do 31. marca po preteku leta, za katerega se vračilo uveljavlja (zaleto 1999 se vlaga od 1.1. do 31.3.2000) pri krajevno pristojnem carinskem organu (za naše območje Carinarnica Celje) na predpisanem obrazcu, ki bo na voljo pri carinskih organih in v prosti prodaji. Zahtevek vlaga le en polnoletni član v imenu vseh članov gospodinjstva. Če je upravičencev v gospodinjstvu več, je potrebno skupina oz. katastrska kultura S V " :»• t; V - :u. ,0.^:;^ T- T normativna poraba Najvišje možno vračilo trošarine SIT/ha strojni h ur/ha količina plinskega olja l/ha njiva, vrt, travnik, pašnik, ekstenzivni sadovnjak 25 150 4.257 plantažni sadovnjak, vinograd, hmeljišče 70 420 11.920 gozd 10 60 1.703 pUnskega olja na strojno uro. Upravičenci do vračila so fizične osebe (člani istega gospodinjstva), ki so imeU pred 1. januarjem leta, za katero se uveljavlja vračilo, skupaj v uporabi toliko zemljišč, da skupna normativna poraba znaša vsaj 90 strojnih ur (npr. 3,6 ha njiv, travnikov, pašnikov aU 9 ha gozda ali 1 ha njiv in 6,5 ha gozda aU kakršna koU druga kombinacija). Pravico lahko uveljavljajo vse kmetije, ne glede na njihov status v DDV. Kot katastrska kultura za vračilo trošarine se upošteva podatek o katastrski kulturi, kot je zavedena v zemljiškem katastru in ne po dejanski rabi v naravi. Vračilo je možno pridobiti le za površino obdelanih kmetijskih zemljišč in gozda, ki jih ima v uporabi upravičenec. Kot zemljišča v uporabi upravičenca se štejejo zemljišča v lasti (aU solasti aU skupni lasti) in zemljišča v zakupu, zmanjšana za površino zemljišč, danih v zakup in površino neobdelanih zemljišč. Prištejejo se zemljišča, vzeta v zakup, odštejejo pa dana v zakup in neobdelana. Za obdelana se štejejo zemljišča, ki se uporabljajo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih in zakonom o gozdovih. Poraba se bo dokazovala na podlagi računov. predložiti tudi pooblastilo za uveljavljanje pravice do vračila trošarine, ki ga morajo podpisati vsi polnoletni člani gospodinjstva. Zahtevku je potrebno priložiti potrdilo o površini zemljišč po katasrskih kulturah v uporabi članov gospodinjstva.. Upravičenci morajo sami navesti, koliko od teh površin je neobdelanih. Vračilo trošarine je mogoče uveljavljati tudi za zemljišča v zakupu, ki (še) ni uradno zaveden v zemljiškem katastru. Za taka zemljišča je potrebno priložiti fotokopijo zakupne pogodbe, ki mora vsebovati površino, katastrsko kulturo in parcelne številke. Navede se skupna količina vseh mineralnih olj, porabljenih za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije na osnovi računov za porabljena mineralna olja, vendar največ za normirano porabo. Računov zahtevku ni potrebno prilagati, vendar jih morajo upravičenci hraniti 10 let. O upravičenosti zahtevka in o višini vračila bo carinski organ odločil v 30 dneh po predložitvi popolne vloge. Pri presoji o višini vračila se bodo vse količine mineralnih olj upoštevale kot da gre za plinsko olje za pogonski namen, vendar do višine priznane normativne porabe. Če bodo dejanske količine manjše od možne normativne porabe, se bodo upoštevale dejanske količine. Štefka Goltnik Vrstice za zdravje Brusnice varujejo sečila. Zlasti mlade ženske pogosto pesti težava - okužba sečil. Po ljudskem izročilu naj bi kot naravno zdravilo pomagal brusnični sok. Staro modrost so sedaj potrdile še raziskave; znanstveniki so prišli do ugotovitev, kako sok deluje na preprečevanje okužbe sečil. Skrivnost tiči v tako imenovanih proanto-cianidinih. Te snovi namreč bakterijam, ki povzročajo okužbo sečil, onemogočajo pričvrstitev na celice, ki prekrivajo sečila, hkrati pa onemogočajo rast tistega bakterijskega dela, ki je potreben, da se klice prilepijo na stene mehurja in ledvic. Zdravilni učinki sirotke. Je glavna sestavina vseh vrst sirov, vedno bolj pa se uporablj a za izdelavo napitkov z okusom po sadju. Slednji imajo veliko prehransko vrednost, ki so jo poznale že naše babice. V domačem zdravilstvu se priporoča pri zdravljenju sladkorne bolezni, obolenju ledvic, jeter in črevesja, pri angini, ženskih boleznih, pri boleznih srca in ožilja ter bolezni kože. Z naravo nad hemoroide. Za lajšanje zdravstvenih težav, ki nas pestijo, izbiramo različne metode zdravljenja. Nekateri bolj zaupajo industrijskim pripravkom, drugi naravnim. Slednji si bodo v primeru zlate žile morda pomagati z naslednjimi vrsticami: Blagodejno delujejo vsa blažilna in krepilna zelišča in tista, ki ustavljajo kri. Še zlasti priporočljiva je cipresa, hrast, krebul-ja, lučnik, mrtva kopriva, rman, sivka, vijolica, zelje in žajbelj. Koristna je sedežna kopel iz naslednje mešanice: na 2 litra vode dajte po eno prgišče rmanovih cvetov, koreninic prstastega pesjaka in sivke. Priporočata se dve kopeli dnevno. Pomagajo tudi sedežne kopeli s prevretkom krebulje v mleku (eno prgišče na liter vode). Variokela. Ko govorimo o tej težavi, imamo v mislih krčne žile v modniku. Zaradi slabosti žilne stene venske zaklopke, ki običajno preprečujejo tok krvi nazaj, ne tesnijo več dobro. Ker kri zastaja, pride do razširitve ven. Kako prepoznamo motnjo? Simptomi so: * oteklina v modniku, največkrat na levi, * modnik lahko daje na otip nenavaden občutek, * po telesnem naporu lahko pride do neprijetnega, bolečega občutka. Za odpravo težav včasih zadostuje že nošenje tesno prilegajočega perila, pri večjih motnjah pa je potrebna operacija, saj kopičenje krvi v razširjenih venah neugodno vpliva na plodnost ali celo povzroči neplodnost. Proti bolečim nogam. Mnogo bolečin v stopalih je posledica izbire neprave obutve. Včasih pomaga že samo to, da vemo, kako pravilno izberemo čevlje: kupujemo jih pozno popoldne, takrat je stopalo največje, saj čez dan malenkostno zateče. Ko čevlje pomerjamo, se v njih po trgovini vedno malo sprehodimo; pomerimo jih na običajne nogavice. Prsti ne smejo biti skrčeni ati pritisnjeni, obutev pa mora biti dovolj široka. Dober čevelj ima primerno široko in ne previsoko peto. ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Nekaj zanimivih dreves iglavcev v gozdovih Luč in Solčave Pred leti sva s starejšim sinom prvič obiskala Riher-sko hojko v Rogatcu. Vprašal sem ga: “Ali je lepa?” Kot bi izstrelil, je rekel: “Ni, je pa zanimiva. Koliko je stara?” Bil sem presenečen nad odgovorom petletnega otroka, vendar sem pustil pri miru njegov odgovor in argumentirano razlagal, da se na njegovo vprašanje ne da natančno odgovoriti. Dvignil sem ga in skupaj sva skozi staro zasekano špranjo potisnila palico, da sva ugotovila, koliko je voda. Zopet vprašanje: “Ati, koliko časapabo še živela’” Zopet so sledile razlage, zakaj mu ne morem dati odgovora na jasno postavljeno vprašanje. “Pa misliš, da bo živela dalj kot ti ali pamamica?” Odgovoril sem: “Lahko še dlje kot ti ali pa Anže”. Namesto pričakovanega začudenja se je pojavil smeh im “To pane, jo bova pa posekala” Nasmejem se in mu skoraj v istem šaljivem tonu vrnem: “Saj je ne bosta smela, ko je pa zavarovana”. Takoj: »Zakaj je pa zavarovana?« “Zato, ker je tako debela in po tvoje zanimiva”. V gozdovih našega območja je veliko nenavadnih in zanimivih dreves ter drugih naravnih znamenitosti. Gozdarji jih evidentiramo in jih imamo vrisane na pregledni karti M 1:25.000. Seznam se vsako leto dopoljnjuje in ažurira. Danes vam bom predstavil nekaj najbolj zanimivih iglavcev. ZAVAROVANA DREVESNA VRSTA-TISA - Taxus baccata Najbolj znana je Solčavska tisa, ki raste na zapušče-niHriberskikmetijinad Solčavo. Prsni premer je 107 cm. Ima tudi najbolj slavno zgodovino. Verjetno je bila posajena kot hišno drevo na kmetiji. Naravno nahajališče tise je v rezervatu Robanov kot(odd. l)invLogarskidolini(odd. 157). V Lučah so posamezna debela drevesa tise na kmetijah pri Metulju, na Otovem, pri Kosmaču, na Žagarjevem, pri Reberniku in še kje. Naravna nahajališča tise so v Veži v Reberskem (odd. 62), v Beli (odd. 257), v Podvolovljeku Žagersko (odd. 76), Grobeljsko in Mlačnikovo (odd 85 in 84) ter v Ko-vnikovem(odd.88). NAŠI IGLAVCI JELKA-Abies alba (hojka) Največj a in zavarovana j a Riherska hojka v Rogatcu . Prsni obseg znaša 5,61 m, premer je 1,79 m in višina 29 m. Zanimive debele jelke so še v Rogatcu in v Lučki Beli. V Solčavi so stare debele jelke v Grohotu. Posamezni osebki jelke uspevajo celo v zgornji gozdni meji sredi rušja. BRIN - Juniperus communis Najzanimivejši je brin drevo, ki raste ob gozdni učni poti v Logarski dolini (odd 162). Prsni obseg znaša 0,61 m, premer je 0,19 m in višina 12m. Brin zelo redko zraste v drevo. Kotgrmovna vrsta je prisotnanaprisojnih, revnih rastiščih. Zanimivo nahajališče brina je v Planici ob gozdarski kod Je lepe stožčaste oblike. Znana so ledinska imena Brinov hriber, Brineva peč in hišno imeBrinjevc. MACESEN - Larix europaea Največji macesen v Sloveniji je v Logarski dolini, nad Klemenčjo jamo. Prsni premer znaša 1,50 m, višina pa 29,5 m. Na Klemenčji jami je še par prav zanimivih debelih viharnikov. Najlepši je macesnov gozd na Strelovcu ob planini ter posamezni viharniki na grebenu Strelovca. VLučah so najlepšimacesnovigozdovivVežL gozdni rezervat Poljšak (“svečnik pred štalom”). Zanimivi so tudi v Raduhi na zgornji gozdni meji in v Rogatcu. V nižjih legah izstopata dva macesna in to Riherski macesen, ki je visok 38 m, prsni obseg je 2,1 m. Drugi je Erjavčevmacesen. Prsni obsegje 2,60 m, višina je 31 m. Po macesnu sta nastali imeni: ledinsko ime Macesnove, kmetija Macesnik. SMREKA- Picea abies Najdebelejša je bila smreka na Icmanikovi planini, ki se je leta 1995 posušila. V gozdu pod njo sta še dve zelo debeli smreki. Na planini Grohot rastejo Solčavska tisa (foto: Tone Kladnik) debele in vejnate smreke, ki jim pravimo “kolnice”. V Lučah je zelo zanimiva skupina smrek ob Ca-hovnikovem mlinu. Najvišja smreka meri 45,5 m, prsni premer je 98 cm. Po debelim in vejnatosti je zanimiva smreka pod Kalom v Rogatcu. Debele smreke rastejo tudi v Beli nad Loncami in v Kašnem vrhu. Po obliki krošnje so zanimive smreke v gozdnem rezervatu Poljšak. Te so podobne omorikam. V spodjem delu rezervata in v Sedelskem so zanimiva smrekova rastišča na balvanih Asplenio-Piceetum. Ravno polje na Podvežaku pa Adenostylo-Piceetum. Ima mraziščni značaj. Imamo tudi dve “kačji smreki”. Ena je pod cesto Koželj-Dešman (odd. 32). Prsni premer je 36 cm. Druga je v gozdu kmeta Žmavca (odd. 119 )• Znana imena: ledinsko ime Smrekove nad Ravnmi. in kmetija Smrečnik. RDEČI BOR - Pinus silvestris Zelo impozanten je rdeči bor, ki raste na njivi kmetije Bela v Robanovem kotu. Prsni premer znaša 71 cm. Na pobočju preko Savinje proti vrhu Raduhe je borovo rastišče (Pinetum austroalpinum). Višje, proti Velikemu žlebu, so zanimivi borovi viharniki na skalnih špicah, ki spominjajo na kitajske slike. RLIŠJE - Pinus mugo Pri nas ne tvori drevesne oblike. Je zelo razširjen iglavec na in nad gozdno mejo. Intenzivno osvaja alpske pašnike ter stabilizira melišča. Posamezni osebki presežejo premer 20 cm in dolžino preko 5 m. V Veži in na Raduhi je rušje izoblikovalo edinstveno, za človeka skoraj neprehodno džunglo. CEMPRIN - Pinus cembra Uspeva ob Covnikovem tik ob slovensko avstrijski meji na avstrijski strani. Možnost je, da je nekoč uspeval tudi pri nas, vendar ga več ne najdemo. Ostalo pa je njegovo ime limba, kar kaže, da so ga Solča-vani nekoč poznali TUJI-VNESENI IGLAVCI JAPONSKI MACESEN - Larix leptolepis Vnešen je bil pred pribložno dvajsetimi leti. Sedaj je v fazi letvenjaka do drogovnjaka V Kašnem vrhu jevoddelku 202, vVeživoddelku 249in posamezno v zasebnih gozdovih. Obstaja nevarnost, da bi se križal z našim macesnom in ga genetsko osiromašil. BODEČA ALI SREBRNA SMREKA - Picea pun gens Verjetno so dobile male drevesnice, kot so bile nekdaj v Lučah, tudi nekaj semena ah sadik eksotičnih drevesnih vrst Tako je prišla bodeča smreka k nam. Nasajena je v Planici in v Tolstem vrhu. OMORIKA - Picea omorika (Pančičeva smreka) V gozdu je nimamo evidentirane. V gozdnem rezervatu Poljšak imajo posamezne smreke podobno obliko kot omorike. V Lučah je nasajena ob pokopališču. ČRNIBOR-Pinus nigra Posajen je bil po izgradnji ceste čez Zamerske peči. Gre za nekaj osebkov, ki na revnem prisojnem rastišču le vegetirajo. DUGLAZIJA - Pseudotsuga taxifolia Najdebelejša raste v zaselku Hriber pred Lučami. Prsni premer meri 52 cm. Nasajena je bila okoli leta I960 v Riherskih potokih, oddelek 299 in 300. Leta 1990 ob katastrofi se je pokazalo, danima razkrojevalcev. V primerjavi s smreko in v. jesenom, ki so bili zaradi plazov istočasno podrti, je bil les od duglazije tri leta neprizadet Nasajena je bila tudi v Cirejevem, Petkovem in Zam-erskem. Drugih tujih iglavcev v gozdovih naše enote nismo zasledili. Zeleni bor je rasel pred leti na Hribru pri poslopju stare gozdne uprave. Pri sestavljanju tega pregleda so mi bili v veliko pomoč revirni gozdarji. Tone KLADNIK, univ. dip. ing. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje, vodja KE Luče Literatura: 1. DIE BÄUME EUROPAS-GerdKrüssmann (Berlin) 2. REGISTER NARAVNE DEDIŠČINE - ZVNKD Celje ß Naš odnos do S« *ar—v človekovi vsakdanji prijatelji. Domače živali imamo radi in skrbimo zanje. Vendar človeka vse prevečkrat zaboli srce, ko vidi, kako so te naše živali včasih pozabljene. Kako ima človek do njih odtujen odnos. Psi so privezani na kratkih verigah in brez vode v poletni vročini. Krave so postale le še stroji za proizvodnjo mleka in mesa in kot mislijo otroci iz mest, so menda lila barve kot v reklami za čokolado. Kokoši imamo samo še za proizvodnjo jajc. V večjih hlevih so celo življenje zaprte v mali kletki, brez naravne svetlobe in jedo samo umetna krmila. Prav hudo se je peljati mimo kokošje farme, saj iz hleva ponavadi neznosno smrdi, ker je tam zgnetenih na stotine piščancev, katerih glavna in edina naloga v življenju je, da žrejo in rastejo, da bodo čimprej godni za zakol. Pa smrad ni najhujša nadloga, večji problem je to, da je meso teh piščancev naša hrana. Prav nič se ne čudim, da je med ljudmi vse več vegetarijancev. V Sloveniji obstaja kar nekaj društev, katerih osnovni namen je skrbeti za pravice živali. Eno izmed njih je Društvo za varstvo in proti mučenju živali iz Maribora, ki ima tudi azil za izgubljene živali. Uidi v mednarodnem merilu je veliko tovrstnih društev in organizacij. Ena izmed njih, Kraljevo združenje za boj proti mučenju živali iz Velike Britanije, je letos v mesecu juliju v Sloveniji organizirala seminar za usposabljanje predstavnikov društev za zaščito živali. Na seminarju so izpostavili nekaj področij, živali ki v prihodnje zaslužijo največjo pozornost: - izboljšava, privzem in izvajanje zakonodaje o zaščiti živali, -ustanovitev veterinarske službe za nujne primere, - zagotovitev zadostnega števila zavetišč za najdene živali, - življenjske razmere živali na kmetijah, - večji nadzor nad lovom, - nadzor nad ravnanjem z živalmi v cirkusih, -prevoz živih živali, - trgovina z eksotičnimi živalmi, - kampanje za ozaveščanje o varstvu živali, - genski inženiring in poskusi na živalih. V Zgornji Savinjski dolini nimamo društva, ki bi skrbelo za reševanje teh problemov, kar pa ne pomeni, da problemov ni. Opažajo jih le redki posamezniki. Morda bodo našli dovolj časa in energije in se organizirali. Za konec pa bi vam rad opisal lep primer ljubezni do živali. Ko sem bil leto ali dve nazaj na Strelovcu, sem srečal Haudejevo Ančko, ki me je prav prij azno spraševala, če sem kaj videl njene ovčke. Ne srečaš vsak dan človeka, ki ima tako rad živali. Kljub svojim letom ima svoje ovčke tako rada, da gre velikokrat gori na Strelove (vsaj dve url krepke hoje) pogledat, kako je z njimi. In lani, ko je bil na Strelovcu medved, jih je neutrudno iskala v najhujšem dežju. Ko bi le bilo med nami več takih ljudi! Zeleni Franček Vir: Bilten Slovenija, avgust 1999, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo. ® tri dej a je vse za potaknjence velika izbira zaščitnih mrež in folij vrtno orodje, gnojila, sadike parkovnih rastlin SAMO PRI NAS vas oskrbimo z vrhunsko hrano za pse in mačke _______EUKANUBA in ROYAL CANIN!____________ Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 J Zgornjesavinjsko govedorejsko društvo Jesenski sejem plemenske živine Spomladanski sejem plemenske živine je odpadel, ker ni bilo dovolj prijavljenih živali. Upravni odbor društva si prizadeva, da se organizira jesenski sejem in sicer prvo soboto v oktobru, to je 2. oktobra, na kmetiji Semprimo-žnik. Prijave zbirata selekcijska in kmetijska svetovalna služba do 20. septembra. Upamo, da bo v jeseni, ko se živina vrne s planinske paše več živali na prodaj. Živali za sejem je priporočljivo predhodno skrbneje in obilneje krmiti, negovati in čistiti (parklji, dlaka) ter privajati na vodenje. Izvleček iz pravil sejma Živali morajo biti zdrave. Imeti morajo zdravstveno spričevalo. Vse vidne ali prikrite napake goveda je rejec dolžan prijaviti organizatorjem sejma. V kolikor kupec zahteva dodatne preglede živali, se za stroške pregleda dogovorita kupec in prodajalec. Za vse živali, ki so breje več kot 3 mesece, je rejec - prodajalec dolžan predložiti potrdilo o pregledu na brejost. Zahtevana potrdila predstavljajo strošek rejca. Delo na sejmišču bo potekalo po naslednjem urniku: do 9- ure dogon, merjenje živine in pregled dokumentov, od 9- do 10. ure ocenjevanje živine, ob 11. uri licitacija. Ocenjevalno komisijo sestavljajo predstavnik Zadruge Mozirje, predstavnik selekcijske službe, predstavnik rejcev (rejec - član komisije ne sme biti udeleženec sejma). Pri ocenjevanju goveda se upošteva: mera, mlečnost, meseci brejosti, zunanji izgled. Ocenjevalna komisija izklicno ceno dogovori s prodajalcem. Licitacijo vodi oseba, ki jo pooblasti upravni odbor. Govedo je prodano kupcu, ki ponudi najviš- jo ceno. Kupec je dolžan kupnino plačati prodajalcu na sejmišču preko Zadruge Mozirje. Pred licitacijo vsak kupec ob prevzemu številke položi kavcijo 20.000 SIT, ki hkrati velja kot akontacija pri nakupu. V kolikor kupec živali ne plača na sejmišču, je dolžan do dogovorjenega prevzema živali kupnino v celoti poravnati na blagajni HKS Mozirje. V kolikor zliciti-rane živali ne prevzame oz. kupnine ne plača v dogovorjenem roku, varščina zapade. K stroškom organizacije sejma so dolžni prispevati: prodajalci živine - 3 % od zlicitirane cene, če je prodajalec član Zgornjesavinjske-ga govedorejskega društva - 5 % od zlicitirane cene, če prodajalec ni član Zgornjesavinjskega govedorejskega društva kupci živine - 3 % od zlicitirane cene, če je kupec član Zgornjesavinjskega govedorejskega društva - 5 % od zlicitirane cene, če kupec ni član Zgornjesavinjskega govedorejskega društva - 7 % od zlicitirane cene, če je kupec izven območja Zgornje Savinjske doline. Člani pripravljalnega odbora bodo za živali, kupljene na sejmu skušali pridobiti dodaten regres. V naprednih živinorejskih državah je sejemska prodaja močno razvita. V lanskem letu smo se udeležili podobnega sejma na Tolminskem. Kmetje organizirano bolje prodajajo živino. Rejce goved vabimo, da se odzovejo vabilu in svojo živino organizirano prodajajo in kupujejo na sejmu. Štefka Goltnik Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Perila ne osušite povsem do konca, temveč le toliko, da je primerno za likanje.“ Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. Ob izjemnem nebesnem dogodku Popolnost popolnega sončevega mrka ali kaj bomo govorili vnukom V sredo, 11. avgusta, smo tisti, ki smo se odpravili na Goričko ali kam drugam v območje popolnega sončevega mrka, doživeli nepozabni nebesni spektakel, ki nam bo ostal v spominu kot nepozabno doživetje, kot nekaj najlepšega, kar nam narava ponuja, kot splet naključij v igri nebesnih teles nad nami in kot nekaj, kar ne znamo dovolj občudovati. Ko sem pred meseci slučajno nekje prebral, da bomo avgusta priče nevsakdanjemu nebesnemu pojavu tudi v skrajnem severovzhodnem koncu Slovenije in obenem kritike, kako Madžari iz tega že leto dni delajo velik “biznis”, pri nas pa se o tem še sploh ne govori, sem se sam pri sebi odločil, da si bom popolni sončev mrk ogledal v živo. Mojo odločitev je utrdilo tudi dejstvo, da česa podobnega na naših tleh ne bo vse do 3. septembra leta 2081. Luna na svoji poti okrog zemlje vsak mesec pride medsonce in zemljo. Pravimo, daje takrat luna vmlaju. Vendar le redkokdaj pridejo vsa tri nebesna telesa poravnana točno na isto premico, V medijih je bilo veliko govora o veliki nevarnosti in vsakoletnih poškodbah vida pri številnih, ki mrk opazujejo s prostimi očmi. Trgovci so si meli roke, prodali so vse zaloge uvoženih očal. Še sreča, porečejo mnogi. Kajti po prvih odzivih iz zdravniških krogov izgleda, da letos za razliko od sosednjih držav, pri nas ni bilo hujših poškodb vida na račun mrka. Nestrpno smo pričakovali sredo. Bile so številne napovedi, prej slabe kot dobre. Meteorologi niso imeli nič dobrega za povedati. Tisti, la radi napovedujejo konec sveta ob velikih prelomnicah pa so celo pohiteli za pol leta in napovedali apokalipso že ob mrku, sklicu- Delni sončev mrk, kakršnega so videli krajani Rečice ob Savinji (foto: ToP) Sončeva korona v Budincih na Goričkem, 11. avgusta ob 12.48 (foto: Branka Medič) tako da meče luna senco na zemljo in zakrije sonce. Naključje ali kaj drugega je hotelo, da je sonce približno 400-krat večje od lune, luna pa ravno tolikokrat bliže zemlji od sonca, tako da navidezno na nebu izgledata enako velika, kar ima pri popolnem sončevem mrku še poseben čar. Luna namreč popolnoma in nič več zakrije sonce in le takrat smo priča čudovitemu pojavu, ko sredi belega dne nastane tema, hip zatem pa zažari sončeva korona, to je zunanja plast sončeve atmosfere, ki razen ob popolnih sončevih mrkih sploh ni vidna. Več o sončevem mrku se je pri nas začelo govoriti in dogajati šele teden ali dva pred tem. Tako smo si lahko nabavili tudi primerna očala za varno opazovanje mrka in nabavili ustrezno literaturo o tem redkem nebesnem pojavu. joč se na Nostradamusa in njegove hval-abogu zelo nejasne napovedi, ki si jih lahko vsak razlaga po svoje. Še noč prej in sredino jutro nista napovedovala lepega vremena. Brez tega pa bi bili prikrajšani za številne užitke. Vseeno smo krenili na pot na Goričko s potnim listom v žepu za vsak slučaj, če bi iskali luknjo v oblakih tudi na Madžarskem. Pot s kombijem nas je vodila po avtocesti in naprej proti Šalovcem in Budincem. Na cesti je bil povečan promet, vendar še vse v mejah znosnega. Thdi vreme se je razvijalo v pravo smer. Kmalu po tistem ko smo na Goričkem prevozili navidezno črto, ki je tokrat ločevala območje delnega od območja popolnega sončevega mrka, smo opazili številne radovedneže, ki so se razkropili po številnih gričkih in gledali v sonce oboroženi z zaščitnimi očali in drugimi astronomskimi pripomočki manjšega ali večjega kalibra. Faza zakrivanja sonca se je malo pred pol dvanajsto že začela. Vidna je bila le z očali. Šele, ko je luna zakrila sonce več kot 80-odstotno, se je to opazilo tudi v počasnem padanju temperature in zmanjševanju svetilnosti sonca. Vmes smo se lepo utaborili v Budincih na skrajnem severovzhodu države, kjer naj bi bil po izračunih popolni mrk viden najdlje v Sloveniji, prav na sosednjem gričku od tistega, kjer je bil organiziran ogled mrka in kjer je snemala tudi nacionalna televizija. Z obveznimi zaščitnimi očali na nosovih smo buljili v vse bolj zakrito sonce in težko čakali trenutek, ki so ga do sekunde točno izračunali astronomi. Iz severozahodne strani je proti nam po goričkih gričih hitro polzela lunina senca. Precej se je ohladilo. Dvanajst minut do enih je luna popolnoma zakrila sonce. Tesnoben in hkrati veličasten občutek. Od tega trenutka naprej smo lahko brez zaščitnih očal zrli v sonce, ki ga ni bilo. Tam je bila le luna. Na jasnem prekmurskem nebu smo zagledali najprej diamantni prstan kot prodiranje zadnjih sončnih žarkovsko-zi lunine hribe in doline, hip zatem pa je zasvetila sončeva korona v vsej svoji veličini. Na srečo je bila korona zaradi močne aktivnosti sonca v tem obdobju zelo izrazita, kar pa ob naslednjih mrkih ne bo več. Zasvetile so tudi bližnje zvezde, venera, merkur in sirij. S strahospoštovanjem smo zrli v nebo in občutke zajemali z veliko žlico. Bili smo priče trenutkom, ki se verjetno v našem življenju več ne bodo ponovili. Blaž je s svojim fotoaparatom poskušal ovekovečiti situacijo na nebu, kar mu je, kot se je izkazalo kasneje, tudi dobro uspe- lo. Ker vse lepo zelo hitro mine, je bilo tudi teh 73 sekund popolnega mrka le malo daljši trenutek, ki pa se nam bo zavedno vtisnil v spomin. O njem se bo dalo govoriti ure in ure. Kmalu se je pojavil diamantni prstan na nasprotni strani lune, korona je izginila in sonce se je zopet pokazalo na obzorju. Olajšanje za nekatere in žalost za druge. Spet smo si nadeli zaščitna očala in opazovali že znano zgodbo. Tokrat z nasprotnim predznakom, smeri seveda. Počasi smo odpotovali proti domu polni nepozabnih vtisov in občutka sreče biti vsaj enkrat v pravem trenutku na pravem mestu. Izkazalo se je namreč, da 98-odstotni sončev mrk, kolikor je bil viden v Zgornji Savinjski dolini, še zdaleč ni popolni mrk. Kdor je vsaj enkrat videl popoln sončev mrk bo potrdil, da ni razlika samo 2 odstotka ampak vsaj 200 odstotkov. Veliko “naključij” se je skupaj zlilo v nepozabni nebesni spektakel, imenovan sončev mrk, z glavnimi igralci soncem, luno in zemljo, ki so si vsi zaslužili najvišjo oceno. Scenarist in režiser v ozadju pa najmanj oskarja. Ciril Rose MUCA Muca, maca, mačica, kje maš svojga mačota? Mačota pa danes ni, miško zame on lovi. Mateja Zavratnik, 3. razred NAŠ RAZRED - 4. razred V našem razredu je 24 učencev. Smo veseli, razigrani, včasih pa tudi nagajivi. Naš predsednik je Tomi Preskar, tajnica Lidij a Zamernik, blagajničarka pa je Jasmina Štiftar. Naša razredničarka je prijazna ter delovna gospa Bernarda Matijovc. Tildi izven pouka smo aktivni. Udeležujemo se raznih interesnih dejavnosti kot so: odbojka, nogomet in še druge. V razredu imamo dobre smučarje, nogometaše,... Udeležujemo se likovnih natečajev... V februarju smo bili na snemanju oddaje Resnična resničnost. V razredu imamo najraje športno vzgojo, to pa ne pomeni, da pri drugih predmetih nismo aktivni. V razredu smo srečni, veseli in radovedni. Na igrico smo se pripravljali v četrtek in petek. Igrali smo vsi učenci, a izkazalo se je, da so bili najboljši Klemen, Tomi in Jaka. Bližal se je nastop. Skupaj smo se odločili, da bo Tomi igral igrico. Do nastopa je ostalo le še nekaj dni. Končno pa je le prišel težko pričakovani dan. Odšli smo na postajo, kjer nas je že čakal avtobus, ki nas je peljal v Ljubljano do RTV hiše. Vstopili smo polni pričakovanj in negotovosti. Ogledah smo si notranjost te znane stavbe. Odkrili smo skrivnost oddaje »Dnevnik«. Na monitorju je napisano besedilo in napovedovalci berejo, izgleda pa, kot da bi znali na pamet. Nato smo odšli v garderobo, kjer smo potrpežljivo počakali na nasprotnike. Naši nasprotniki so bili iz Predoselj pri Kranju. Ko je prišel voditelj oddaje Resnična resničnost Franci Podbrežnik, je vprašal, kdo bo igral? Gospod Mitja Venišnik in Tomi Preskar sta stopila v salon, kjer so ju napudrali in pripravili za nastop. Dobili smo slastne sendviče. Kmalu so nas poklicali v studio in nas porazdelili po tribuni. Šlo je zares. Kljub tremi smo premagali nasprotnike iz Predoselj. Domov smo se vrnili veseli in srečni. Učenci 4. r. UČITELJI V ŠOLI V NARAVI Ko smo prišli v Rakov Škocjan, so nam učitelji pokazati, kje bomo spali. Nato so sepredstavili. Bili so v redu. Najbolj zanimiv je bil kuhar. Mira nas je naučila, kako spoznavamo drevesa. Samo je bil tabornik; naučil nas je, kako se moramo orientirati v gozdu in kako se zakuri v gozdu. Stanko nas je popeljal v gozd. Po reki Rak smo se vozili s kanuji. S kolesi smo se odpeljali gledat Cerkniško jezero. Naučili so nas streljanja z loki. Ko je prišel petek, smo morali napisati, kako smo se imeli in kaj smo se novega naučili. Pa tudi kakšno kritiko, če smo jo imeli. Že je prišel avtobus in morali smo se posloviti od Rakovega Škocjana. Urška Kladnik, 6. razred PREMAGALA SEM STRAH Stiskalo me je pri srcu. Prestopala sem se z ene noge na drugo. Bilo me je strah. V hipu sem sedla na sedež, oddahnila sem se. Stiskanje okoli srca je popustilo. Postala sem ponosna nase. Prvič sem se peljala na sedežnici. Peljala sem se skupaj z gospo Bernardo Matijovc. Ko smo prišli v sobo, sem bila utrujena, a srečna. Mateja Hladnik 5. a razred NAŠ NARAVOSLOVNI DAN Preden smo se lotili dela, smo vse pripravili. Spanirali smo zrezke in pripravili riž ter solato. Moram reči, da je bilo pri nas res zelo lepo. Vse je bilo lepo pripravljeno, le po nekaj stvari smo morah oditi v kuhinjo. Skupaj s tovarišico smo s trudom pripravili odhčno kosilo. Vsak je moral spanirati. svoj zrezek. Rezali smo tudi čebulo, vsak malo. Uidi najedli smo se vsi. Bil je res krasen dan. Izdelali smo kuharsko knjigo, na katero smo ponosni. Marfja Praznik, 2. razred Čao! Lepi sončni dnevi drvijo mimo nas in kličejo jesen. Čas novih učnih ur in druženja s sošolci. Dnevi so krajši in listje odpada. To je čas, ki prihaja. lep in poskrbi, da bo vsak dan izpolnjen z tistim, kar pač želiš. Prisluhni si in daj prostor veselju in ko pride žalost ji ne zaloputni vrat. Reci ji da je kratek čas lahko tvoja spremljevalka. Ni lepo samo v sončnem vremenu, sprejmeš lahko tudi oblačne deževne dni in jih označiš s svojo srečo. Tako. Da ne bo cmerjenja ko se prične pouk in konča brezskrbnost. Tukaj pa srečaš utrinke iz "Mladosti". Tako se namreč reče šolskemu glasilu in poročilu iz Lučke šole. Da ne bo debate. Kar paše, da mi včasih ni treba pisati in imam rahle počitnice. Pa nasvidenje prihodnjič in fajn se mej! IMA TAKE MODRE OČI Nekega dne smo se s starši in z bratom odpravili v Ljubljano v kino. Bil sem že nestrpen, kajti film naj bi bil prava uspešnica. Končno smo prispeli!! Sedel sem v zadnji vrsti, levo od mene pa je sedela punca z modrimi očmi. Ampak to niso bile navadne modre oči. Bile so.... Ne vem, ne znam opisati! Kot bi ubijale s pogledom. Bile so tako sinje modre, tako modre, da še nikoli nisem videl tako modrih oči!!! Pojma nisem imel, kakšen je bil film. Celi dve uri sem z enim očesom škilil proti njej! Niso me prevzele samo oči, ampak tudi njeni dolgi lasje, ki so bili črni kot ebenovina. Kakšna škoda, kmalu je bilo konec filma. Odšli smo na pizzo, a jaz nisem mogel jesti, kajti bilo mi je slabo in v želodcu me je stiskalo. Mama me je vprašala, kaj je z mano, a sem bil čisto tiho. Brat se je ves čas režal in mislim, da je ugotovil, kaj je narobe z mano! Končno smo sedli v avto in se odpeljali. Ves čas sem mislil nanjo in nisem mogel sedeti pri miru. Ko smo prišli domov, sem šel takoj spat, a nisem mogel zaspati. Mama je govorila, da sem bolan, a jaz sem jo miril, da je vse vredu. In kaj se je zgodilo naslednjega dne? Mama je imela prav. Zbolel sem. V mislih sem se ji zahvalil, kajti ni mi bilo treba iti v šolo. COOL!!! Uroš Ikovic, 7. razred NJEGOVE MODRE OČI Zaljubljenost. Še ne dolgo tega sem si jo predstavljala kot sladek ljubezenski roman. Potem pa je čisto počasi začela iezti vame. Kot topel vetrič, ki ti hladi razgreto čelo. Neko jutro, ko sem si pripravljala zajtrk, se je na radiju vrtela stara pesem... »fantje pa dekletom nagajajo in jih tako osvajajo,« me zadene. Letošnji sneg je bila prava priložnost. Ko smo se s sošolci in sošolkami kepali, sem dobila nenavadno število kep, ki so me zadele. Ena je bila tudi njegova. Stvar začne dobivati podobo. Skupini sošolk, s katerimi se družim, povem, da mi je všeč. Prva reakcija je bila, da je smotan. Hitro se znajdem in pravim, naj pogledajo njegove oči pa nasmeh in živahnost, čeprav je včasih malo nagajiv. Moj uspeh je popoln, že čez nekaj dni so mi strašno nevoščljive. On pa se še vedno zanima zame. Med poukom se kar naprej obrača nazaj k meni. Včasih sediva skupaj v zadnji klopi in se smejiva do onemoglosti. Najbolj očitno pa je pokazal, da sem mu všeč, pred nekaj tedni pri telovadbi. Sedaj me kar nosi od sreče. Včasih sedim in razmišljam in sedaj razumem tudi to, kaj pomeni »plavati v oblakih.« Obstaja nekaj, kar mi ne da spati. Anja Špeh, 8.R. V SLAŠČIČARNI MIŠ-MAŠ Danes smo imeli naravoslovni dan. Šli smo v slaščičarno Miš-Maš. Najprej smo si slaščičarno ogledali. Potem smo si nadeli predpasnike in se kar sami lotili priprave sadnih kup. Gospe slaščičarki sta nam prinesli sveže in vloženo sadje, ki smo ga morali razrezati. Narezano sadje smo stresli v veliko posodo, ga posladkali in vse skupaj dobro premešali. Pripravili smo tudi stepeno sladko smetano. Narezano sadje smo razdelili v skodelice. Dodali smo še sladoled in smetano. Na koncu smo sadne kupe še okrasili s sladkimi mrvicami in okrasnimi dežniki. Zdaj nam je ostalo samo še najprijetnejše opravilo. Sadne kupe smo morali pojesti. Bilo je zelo zanimivo, poučno, predvsem pa zelo dobro. Želim si, da bi imeli še več tako sladkih naravoslovnih dni. Nejc Žurej I. b, OŠ Mozirje Kuharicam se lepo zahvaljujemo za sprejem v Miš-Mašu v Mozirju in tudi zato, ker so nas naučile pripraviti sadno kupo. Zelo sem vesel, ker sem izvedel recept. Sedaj bom sam pripravil sadno kupo za svojo družino. Mamica, ati, bratca, dedi in babi bodo ponosni name. Jaka Bizjak I. b, OŠ Mozirje TEŽKO JE BITI SMRKLJA Vprašajte me, kaj sem? Ogledalo sem. In kje stojim? V sobi mlade smrklje. In zdaj želite še, da vam povem svojo zgodbo. Tildi prav. Nekega dne sem v trgovini zagledalo mlado dekle. Starši sodekletu opremljali mladinsko sobo in so potrebovali ogledalo za steno. Punca si je ogledala ogledala in nobeno ji ni bilo všeč. Ko pa je zagledala mene, se je takoj zaljubila vame. Kupili so me in tako se je začela moja zgodba. Špela, tako je namreč tej deklici ime, je iz šole prišla domov in »zabrisala« šolsko torbo v kot sobe. Kontrolke in preverjanja so bila zaenkrat mimo. Zopet malo počitnic in počivanja. Popoldne je pomagala mami pospraviti po stanovanju in pripraviti večerjo. Zvečer pa bo odšla s prijatelji na sok v bližnji bistro. Popoldne sem Špelo videla bolj malo. Vsake toliko časa je pri-brzela mimo s sesalnikom ali metlo v rokah. Po večerji sta oče in mama Špeli dobrohotno dovolila izhod do desete ure zvečer. Vsa vesela se je odpravila »lišpat«. Teh trenutkov se najbolj veselim. Špela se usede na majhen stolček pred mano. Z mizice vzame kremo in se namaže. Nato si nanese še rdečilo na lice in senčilo na veke. S temno barvo si obarva trepalnice in z rjavo obrobi in obarva ustnice. Svetle lase si s pentljo spne v prav prikupen čop. Sledi večerna toaleta. Nadene si ozko črno mikico in temno rjavo minico. Še kapljica parfuma in Špela je nared ravno, ko na vratih pozvoni zvonec. Še pogled na sliko, skrito v knjigi za zemljepis. Danes zvečer ga bo zopet videla. In že se s prijateljicami veselo odpravi na potep. Slišim, kako se že ob devetih odklepajo vrata in se nato s treskom zaprejo. Nato priteče moja Špela in se ihteč vrže na posteljo. Za njo prihiti Špelina mama, a jo Špela prosi, naj jo pusti pri miru. Razmišljam, kaj bi lahko bilo, da je tako žalostna. Mislim, da je njeni simpatiji všeč druga deklica. Vem, da je Špeli težko in tega ne razume. Zelo rado bi jo potolažilo. A žal sem samo ogledalo, ki razume, kako težko je biti smrklja. Ana Starčevič, 6.c ZADNJI IZLET V LOGARSKO DOLINO Šli smo v Logarsko dolino. Imeli smo vodiča gospoda Kladnika. Povedal nam je marsikaj zanimivega. Večkrat smo se ustavili in takrat nam je vodič kaj povedal. Kopa smo šli k slapu, smo vsi navdušeno gledali. Potem smo šli nazaj v avtobus in domov. Katarina Kokovnik, 2. razred, OŠ Nazarje # Ah, ženske... Zenske P1'| I so skorajda vse. kar cl • je pomembno v življenju izvajalca po imenu LOU BEGA. Use Monice, Rose in Rite tega sveta, ki jim Lou Besa prepeva svoj prvi hit "Mambo No.5”, vse so odigrale svojo edinstveno vlogo pri njegovem ustvarjanju. To se še posebej lepo izraža v skladbi "I Got A Girl", čisto novi skladbi na albumu “A Little Bit Of Mambo". Album je poln energije, temperamenta in čustev, od začetka do konca. Je glasba za dobro razpoloženje ali popevame - predvsem pa čista zabava. Ravno tako, kot Lou Begovo vsakdanje življenje. Tri leta PO uspešnem prvencu se štiri nordijske “mačke” iz zasedbe DRAIN vračajo na sceno. Svoj prihod označujejo z drugim albumom "Freaks of Nature”. Čeprav je njihova udarna glasba še najbolj podobna glasbi skupine Alice in Chains, bo zadovoljila tudi ljubitelje zasedb Nirvana ali Marilyn Manson. Modernim metalcem pa bo zadostoval podatek, da so punce nastopale tudi na zadnjem Ozz-Festu. Primorska glasbena zasedba ZMELKOOW je s svojim četrtim albumom uspela prebiti led po vsej Sloveniji. Očitno je uspeh v tem, da se večina prebivalcev te dežele strinja, da je smisel življenja ležanje na plaži...Sicer pa je “Bit” njihova tipična skladba s nekonvencialnim in zafkrantskim besedilom. Podobno so zgrajene tudi druge pesmi na njihovem albumu “Dej, nosorog, pazi kam stopaš”. TANJA RIBIČ pripravlja svoj drugi album. Očitno pa tudi njen prvi album še ni čisto Pozabljen, kajti Tanja s svojim videospotom za pesem “Za vsako rano” že precej tednov kraljuje na prvem mestu slovenske video lestvice, ki jo ves čas pridno in vestno pripravlja Nani Matjašič. Alenka Uspešni v šoli in na tekmovanjih Najboljši na OŠ Mozirje (I.) Delo, ki je za mladega človeka najpomembnejše, se imenuje učenje. Pridobivanje znanja je polaganje temeljev za izgradnjo življenja. Pomembno je širiti obzorje in to se da početi na veliko načinov. Otroci gredo v prvi razred. Začne se novo obdobje življenja in učenja. Učitelji in sošolci postanejo vzorniki in tvorijo del novega življenjskega okolja. Ta nova sfera ponuja številne smeri v razmišljanju in poraja nove občutke dojemanja otrokove odraščajoče osebnosti. Z vsakim letom se šolniki trudijo ponuditi otrokom boljši in kvalitetnejši program učenja, vendar pa je težko izkoristiti potencial, ki je v vsakem posamezniku. Le otroci, ki jim uspeva združevati visok inteligenčni kvocient in čustveno moč, lahko dajo vse od sebe. To so nadpovprečno nadarjeni posamezniki, ki jih bomo predstavili v nekaj naslednjih številkah. Za merilo smo postavili udeležbo na državnih tekmovanjih. Učenci, s katerimi smo se pogovarjali v intervjujih, so tudi sicer zelo pridni pri pouku in zanimivo jih je bilo spoznati. Nekateri med njimi so odlično uspeli na večih področjih. Tekmovanja iz slovenskega jezika, matematike, fizike, kemije... so zahtevala veliko dodatnega učenja in interesa za neobvezno delo. Vrstni red intervjujev je naključen. EVA RIBEŽL je zaključila osemletko na OŠ Mozirje. Rojena je 4. januarja 1985. Odhaja v gimnazijo Poljane, v jezikovni oddelek. Nadaljevala bo tudi na Srednji glasbeni šob, s klasično smerjo klavirja. Trenutno je na njenem prvem mestu glasba, na drugem pa študij kemije. “Letos sem bila na štirih državnih tekmovanjih iz: slovenskega jezika, kemije, matematike, angleščine in vesele šole. Moja najljubša predmeta sta kemija in matematika. Najnižja ocena v osmih letih je bila trojka, ki sem jo dobila v 4. razredu pri matematiki. Za redno snov se mi, poleg domačih nalog, ni potrebno veliko učiti, za tekmovanja pa sem se veliko pripravljala. Določene snovi so mi vzele veliko časa. Poleg učenja izpolnjuje moj čas glasbeno izobraževanje (klavir), orkester (flavta), rada fotografiram, zanima me astrologija in rada se pogovarjam. Veliko berem, s tem pridobivam besedni zaklad. Strokovna literatura mi danes izpodriva sicer zaželeno prebiranje knjig. Brati sem se naučila, ko mi je bUo tri ali štiri leta. Veliko gledam tudi televizijo. Na glasbenem področju je za mano sedem let klavirja, štiri leta flavte in tri leta solo petja. Tudi na področju glasbe sem bila lani na dveh tekmovanjih. Kako je bilo na državnem tekmovanju iz slovenskega jezika za zlato Cankarjevo priznanje?Vprvemdelu smo odgovarjali na vprašanja in dopolnjevali mankajoče besede. Drugi del je bil spis. Razmišljah smo na temo: Nobena pot ni ravna, nobena pot ni revna, vsaka je zahtevna in tvoja ena sama, ena sama - glavna. Tematika in pisanje sta mi bila všeč, pisali smo uro in pol. Tekmovanja se udeležilo okrog 270 učencev. Pisah smo v regijah. Kako je bilo na državnem tekmovanju iz kemije za zlato Preglovo priznanje? Šh smo v Ljubljano. Dobih smo test klasične obhke, ki je posegal na področje organske kemije. 150 učencev osmih razredov nas je želelo med najboljših 72, ki prejmejo priznanja. Kako je bilo na državnem tekmovanju iz matematike za zlato Vegovo priznanje? Zbrali smo se v Celju na gimnaziji Center. Reševali smo pet nalog, pomemben je bil postopek reševanja. Ocenjevanje je bilo strogo. Za priznanje je bilo potrebno zbrati devetnajst točk od možnih petindvajsetih. Letos sem osvojila naslednja priznanja: bronasto, srebrno in zlato Cankarjevo; bronasto srebrno in zlato za angleški jezik; bronasto srebrno in zlato Vegovo; bronasto, srebrno in zlato Preglovo, bronasto Stefanovo; bronasto, srebrno iz zgodovine in bronasto ter srebrno priznanje v veseli šoli (kot za Stefanovo srebrno mi je pri veseli šoli za zlato priznanje manjkala ena točka). VASJA HRAMEC je obiskoval osmi razred na OŠ Mozirje. Rojen je 16. novembra 1984. V prihajajočem šolskem letu bo nabiral znanje na celjski gimnaziji Karla Destovnika Kajuha. Postati žeh stečajni upravitelj ali odvetnik, skratka zanima ga pravo. “Letos sem dosegel uspeh na tekmovanjih iz znanja angleškega jezika. Priznam, da ne vem, kdaj sem začel z učenjem jezika, saj se je le-to začelo dogajati ob gledanju televizije. V petem razredu sem že kar dobro znal angleško, tako da pri pouku ni bilo težav. Veliko mi pomaga domišljija. Tisto pa, kar se doseže le z delom, je zame težko. Takrat je najbolje, da me na cilju čaka nagrada. Dve uri učenja prideta na vrsto le takrat, ko je to nujno potrebno. Znanje angleščine je zame pomembno. Daje ti moč komunikacije s svetom, lahko prevajaš ah pakoga učiš jezika. Najnižjaocena, ki sem jo prislužil ravno pri angleščini, je nezadostna. Moj najljubši predmet je matematika, ker mi je blizu, pa še z razredničarko, ki jo poučuje, se dobro razumeva. Moje zanimanje se vrti tudi okrog raznih športnih aktivnosti (nerad le tečem), motokrosa in dirkanja s cestnim motorjem. Avta si ne želim.” In kako je bilo nadržavnem tekmovanju iz angleškega jezika? “Tekmovanja se nas je udeležilo 88 osnovnošolcev. Ko smo prišli, smo dobili mape in prazne diskete kot darilo. Sedli smo vsak v svojo klop. Delali smo s časi, z logiko in napisali smo vsak svoj spis. Spis je moral govoriti o tem, kako sem bil v daljnjem kraju, kjer mi je prijatelj posodil knjigo in zdaj mu jo vračam z opravičilom. Nič ni bilo težkega. Za konec smo dobih velik sendvič, pijačo in čokolado. Letos sem osvojil bronasto Vegovo priznanje in bronasto priznanje za angleški jezik.” BRANKA GOLIČNIK je bila v preteklem šolskem letu osmošolka na OŠ Mozirje. Rojena je 1. novembra 1984. Vpisana je na klasično škofijsko gimnazijo v Ljubljani. Žeh si delati v poklicu, ki je povezan z matematiko ali kemijo. “Letos sem bila na štirih državnih tekmovanjih. Slovenski jezik, matematika, kemija in angleščina so mi povzročiti veliko učenja, za redni pouk pa se pripravljam približno dve uri z nalogo vred. Na tekmovanjih pa je bilo takole. Pri slovenščini sem slabo napisala spis, pri mat-matiki mi je šlo dobro, pri kemiji mi je bila lanska anorganska snov bolj všeč, pri angleščini pa so bili težki časi in nasploh slovnica. Res se me je držalo malo smole, saj sem na regij skih tekmovanjih v testih iz slovenščine in kemije zbrala največ točk. Moja najljubša predmeta sta matematika in kemija. Moji hobiji so smučanje, reševanje križank, pevski zbor in branje med počitnicami. V preteklem šolskem letu sem dobila naslednja priznanja: bronasto, srebrno in zlato Vegovo; bronasto in srebrno Preglovo; bronasto iz angleščine; bronasto in srebrno Cankarjevo in bronasto Stefanovo. Nadaljevanje sledi v naslednji številki Ureja: Gloria Državno prvenstvo v atletiki Urban Acman tretjič zapored državni prvak Prvi avgustovski konec tedna je v Celju potekalo državno atletsko prvenstvo, na katerem so nekateri slovenski atleti še lovili normo za nastop na svetovnem prvenstvu. Med njimi je bil tudi Urban Acman iz Šmihela, ki je zmagal v teku na 100 metrov in izpolnil normo B za nastop na SP. Lokostrelski klub Mozirje Novi državni rekordi Zemljakove in Perhača Minuli konec tedna so se mozirski lokostrelci udeležili tekmovanj v Bohinjski Bistrici in Matkah, katerih organizatorja sta bila lokostrelska kluba iz Škofje Loke in Polzele. Na obeh turnirjih so se člani LK Mozirje dobro odrezali in s tem potrdili konstantno formo. Junak državnega prvenstva je bil sicer atlet domačega Kladivarja Gregor Cankar, ki je z 818 centimetri dosegel svoj najboljši letošnji rezultat. Slovenski rekorder, ki je pred dvema letom na celjskem stadionu skočil že 840 centimetrov, je pred svetovnim prvenstvom v španski Sevilli zelo dobro pripravljen, kar je dokazal s skokom 835 centimetrov, pri katerem pa je žal prestopil. »Pred tednom dni sem si poškodoval stegensko mišico, tako da pravih priprav na državno prvenstvo nisem imel,« je povedal Pikado Zgornjesavinjčan Urban Acman, ki prav tako tekmuje za celjski Kladi-var. Najbolj ši slovenski šprinter zadnjih let si je z izpolnitvijo norme B zagotovil nastop na svetovnem prvenstvu, državni prvak v »atletski formuli 1« pa je postal že tretjič zapored. Ženski del državnega prvenstva je bil zaradi odsotnosti Brigite Bukovec, Britte Bilač, Alenke Bikar in Helene Javornik precej okrnjen, celotno prvenstvo pa je z redkimi izjemami minilo v znamenju povprečnih rezultatov. KF Moto Bar Vovk med boljšimi v Sloveniji Ko si je v sezoni 1997/98 prva ekipa Moto Bara Vovk iz Var-polja kot najuspešnejša pikado ekipa Zgornje Savinjske doline z dobrimi igrami zagotovila preboj iz C slovenske lige v višjo B ligo, so se ambicije v moštvu povečale. Zaigrati želijo v najelitnejši konkurenci. Da so na pravi poti, so pokazali že letošnji rezultati, saj so v razburljivi končnici le za las zapravili napredovanje In tako dosegli še vedno odlično drugo mesto, spet pa so si pridobili nove izkušnje, ki jih bodo v naslednji sezoni še kako potrebovali. Sicer pa Moto Bar Vovk nastopa še z eno ekipo v nižji C ligi, kar pomeni koristno konkurenco na treningih, večje število igralcev in s tem lažji izbor igralcev pri formiranju ekip. V štirih letih aktivnega igranj a v državni ligi, kateri mednarodno pokroviteljstvo firme Löwen Sport zagotavlja vse boljše pogoje, se je dokazalo že kar nekaj zgornjesavinjskih “pikaderjev”, ki že imajo licenco. Med njimi ne smemo pozabiti velikega uspeha vodje in pokrovitelja ekipe Borisa Vovka, ki se je leta 1997 po odličnih igrah na kvalifikacijskih turnirjih skupine C uvrstil na ev- ropsko prvenstvo, ki je potekalo na Kanarskih otokih. Tam je v ekipnem delu osvojil peto mesto in tako več kot solidno zastopal svoj klub in državo. Poleg takšnega načina sodelovanja na evropski in svetovni pikado sceni seda vanjo priti še preko tako imenovanih rang turnirjev, ki se za najboljše organ-izirajo po koncu rednega dela prvenstva. Ekipi Moto Bara je letos uspela uvrstitev do play offa, kaj več pa tudi realno niso pričakovali. Še veliko dela, treningov in predvsem zbranosti v zaključnih, odločilnih metih čaka ekipo »motoristov« pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Vendar sodeč po organizaciji in profesionalnem pristopu igralcev uvrstitev v A ligo državnega prvenstva kot tudi v evropski pokal ni nemogoča. Franjo Pukart V Bohinjski Bistrici je nastopilo 110 tekmovalcev iz vseh slovenskih klubov. Najpreciznejši med njimi je bil Dušan Perhač, ki je dosegel najboljši rezultat turnirja - 882 krogov. Marko Satler je v članski konkurenci osvojil peto mesto, Ivan Šket pa osemnajsto. Pri veteranih je bil Miro Borštner drugi. Pri članicah je z novim državnim rekordom 870 krogov zmagala Bernarda Perhač Zemljak, vkategorijah mlajših dečkov in mlajših deklic pa sta prvi mesti pripadli Primožu in Janji Perhač, ki tako uspešno stopata po športni poti staršev. Thrnir v Matkah v disciplini 900 krogov je štel za slovenski pokal, udeležilo pa se ga je 90 lokostrelcev. Člani LK Mozirje so znova blesteli, še posebej Bernarda Perhač Zemljak, ki je krepko popravila državni rekord za članice - 883 krogov. Podoben uspeh je dosegel tudi Dušan Perhač, ki je v veteranski konkurenci z drugim rezultatom turnirja 888 krogov prav tako postavil nov državni rekord. Uvrstitve ostalih: člani: 2. Štefan Ošep, 7. Marko Satler, 11. Ivan Šket, 13. Aleksander Smodej; veterani: 2. Miro Borštner, 5. Janez Pelko; mlajši dečki: 1. Aleksander Ošep, 3. Primož Perhač; mlajše deklice: 1. Janja Perhač. Franci Kolnik Športna zveza Gornji Grad Zadrečka liga velikega nogometa Športna zveza Gornji Grad je v sodelovanju z vsemi nastopajočimi ekipami organizirala Zadrečko ligo v velikem nogometu. V njej sodeluje šest enajsteric iz Nazarij, Šmartnega ob Dreti, Kokarij, Bočne, Gornjega Grada in Nove Štifte. Po turnirskem sistemu igranja je bilo v soboto, 14. avgusta, že odigrano prvo kolo, kvaliteta igre in učinkovitost pastamarsikoga prijetno presenetili, saj za začetek tako dobrih predstav res nismo pričakovali. Upamo lahko, daje to spodbuda za hitrejši razvoj in ponovno oživitev te športne panoge, ki je bila pred leti najpomembnejša postranska zadeva večine Zgornjesav-inčanov. Rezultati 1. kola, 14. avgusta: Bočna : Gornji Grad 2:0, Kokarje : Nazarje 5:0, Šmartno ob Dreti: Nova Štifta 1:8. Lestvica: 1. NovaŠtifta3,2. Kokarje 3,3. Bočna 3,4. Gornji Grad 0,5. Nazarje 0,6. Šmartno ob Dreti 0. Pari prihodnjega kola v nedeljo, 22. avgusta: 14.00 Nazarje: Bočna, 15.30 Gornji Grad : Nova Štifta, 17.00 Kokarje: Šmartno ob Dreti. Franjo Pukart Zaposlimo ključavničarja ali strojnega mehanika. Delovne izkušnje najmanj tri leta. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Vse informacije na telefon 843-236 ali 843-007. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 833-080, 833-101, GSM: 041/695-208 NEZGODNO ZAVAROVANJE PREDŠOLSKIH IN OSNOVNOŠOLSKIH OTROK TER DIJAKOV IN ŠTUDENTOV V ŠOLSKEM LETU 1999/2000 V Zavarovalnici Maribor smo za prihajajoče šolsko leto pripravili ugodno ponudbo nezgodnega zavarovanja predšolskih in osnovnošolskih otrok ter dijakov in študentov. Uvedli smo tudi novost, to je invalidnost s pospešenim naraščanjem obveznosti zavarovalnice, kar pomeni, da se v primeru trajne invalidnosti nad 50% izplača poleg 50% dogovorjene zavarovalne vsote še 3% zavarovalne vsote za invalidnost za vsak odstotek invalidnosti nad 50%. V primeru 100% invalidnostise tako izplača 200% zavarovalne vsote za trajno invalidnost. ZLATA NALOŽBA je najugodnejša naložba vašega denarja, saj združuje vse kvalitete pravega VARČEVANJA ter vse prednosti in ugodnosti ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA z možnostjo rentnega izplačila privarčevanih sredstev. ZLATA NALOŽBA je varčevanje in zavarovanje hkrati! Omogoča vam, da si z leti navkljub malim denarnim vložkom ustvarite pogoje za socialno in ekonomsko neodvisnost, istočasno pa vam zagotavlja, da vaši najdražji - mož, žena, otroci -ne bodo ostali nepreskrbljeni, če se vam kaj pripeti. ZLATI KLJUČ je posebno življenjsko zavarovanje z namenskim varčevanjem v korist otroka. Sklene ga lahko katerakoli polnoletna oseba, tako starši kot babice, dedki, tete, strici, botri, starejše sestre in bratje, kadarkoli v času od rojstva otroka, ki mu je zavarovanje namenjeno, do njegovega 14. leta starosti. Najkrajša zavarovalna doba traja 5 let. Glede na zavarovančeve možnosti in pričakovanja se lahko zavarovalna vsota, višina premije in način plačila izberejo poljubno. Z dobičkom oplemeniteno zavarovalno vsoto lahko otrok prejme po dopolnjenem 18. letu starosti. V skladu z vašo odločitvijo se mu denar izplača v enkratnem znesku ali v določenem številu zaporednih obrokov. Za vse informacije smo vam na voljo na tel. številkah 833-080 ali 041/695-208 NUDIMO VAM TUDI: - kolektivno nezgodno zavarovanje delavcev v obrti - kolektivno nezgodno zavarovanje članov kmetijskega gospodinjstva - individualno nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju p rednega poklica in izven njega - nezgodno zavarovanje članov gospodinjstva VSA NAŠTETA NEZGODNA ZAVAROVANJA VELJAJO ZA NEZGODE, KI NASTANEJO KJERKOLI, Z JAMSTVOM 24 UR NA DANI mvifvin MOZIRJE d.d. SAVINJA BLAGOVNICA MOW!JE - ODDELEK MANIUMHMA oas cboešča, ?a sme znižali cene. že. znižanim cenam /Vaj oas sela* stepi o neue selske lete o oblačilih, ki ste si jih izbrali na našem otroškem oddelkit. "Da b im e k nakupu in izkoristite ugodne plačilne pogoje. KULTURNO DRUŠTVO "JURU" MOZIRJE Mednarodni lutkovni festival 1. LUTKOVNI PRISTAN MOZIRJE 6.-16. september 1999 PROGRAM LUTKOVNIH PREDSTAV: Ponedeljek. 6. septembra: 9.00 KD Nazarje, 11.30 KD Rečica ob Savinji Lutkovno gledališče Udine (Italija-) Glusto-Batiani: CIRKUS TREH PRSTOV Petek. 10. septembra: 9.00 in 10.30 KD Moziije Lutkovno gledališče Maribor Maijan Pungartnik: SONČEK, KJE SI? Sreda. 15. septembra: 9.00 KD Gornji Grad, 11.00 KD Ljubno Lutkovno gledališče Piki (Slovaška! Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA Četrtek. 16. septembra: 9.00 KD Luče, 16.00 KD Moziije Lutkovno gledališče Piki ('Slovaška') Astrid Lindgren: PIKA NOGAVIČKA Informacije: tel. 832-431. Vljudno vabljeni! OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. Previdno v Hom K pisanju me je spodbudil dogodek, ki se je pred dnevi pripetil v bližini našega doma Mož je zvečer okoli 18.30 ure, kot velikokrat pred tem, odšel v Hom na sprehod z dvema psoma Ko se je vzpenjal po hribu navzgor do ceste, ki vodi preko Homa, je manjši pes stekel naprej in ko se je bližal vrhu hriba, je neznanec streljal. Mož je psa večkrat poklical po imenu, žvižgal in kričal, nakar je neznanec streljal še enkrat. Pes je bil oddaljen cca 20 m in še preden je možu uspelo priteči do ceste, se je neznanec odpeljal z avtomobilom, ki ga je imel parkiranega ob cesti. Dejanje neznanega storilca kaže na zlonamernost oziroma objestnost. Naslednji dan smo o tem obvestili člane lovske družine s prošnjo, da se opisani primer razčisti in da do podobnih dejanj ne bi več prihajalo. V opisanem primeru je bil žrtev nedolžen pes, ki je bil našim otrokom dragoceno darilo, veliko pomembneje pa je, da je bilo ogroženo človeško življenje. Ker stanujemo v neposredni bližini Homa, smo nad dejanjem toliko bolj zgroženi, ker se že ob hoji preko gozda čutimo ogrožene. Želim, da bi opisani primer služil kot opozorilo na previdnost vsem sprehajalcem, nabiralcem gozdnih sadežev in obiskovalcem Homa. Milena Krebs Otok 38, Gornji Grad Vabimo vas, da pobrskate med hlačami in bombažnimi majicami za vašega šolarjal VZAMEŠ DANES -PLAČAŠ NOVEMBRA! Rože tihi dom ti krasijo in sveče v spomin ti gorijo. V SPOMIN Francu KOSU 25. avgusta mineva 10 let Sestre, nečaki in nečakinje Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, saj bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Ob izgubi dragega sina in brata Branka POVODNIKA iz Gornjega Gradu 11.1.1944-5.8.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali, darovali sveče, cvetje, svete maše ter ga pospremili na njegovo zadnjo pot Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za ganljive poslovilne besede v cerkvi in za lepo opravljen obred, govorniku Stanku Ogradiju, pogrebcem in praporščakom. Vsi njegovi Na podlagi Odloka o priznanjih Občine Mozirje (Uradno glasilo občin Mozirje, Nazarje, Gornji grad, Ljubno in Luče, štev. 7/98), Občina Mozirje objavlja RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MOZIRJE 1. Razpisuje se zbiranje predlogov za podelitev naslednjih priznanj Občine Mozirje za leto 1999: - naziv častnega občana Občine Mozirje; - nagrada Občine Mozirje; - zlata plaketa s priznanjem. 2. Predlogi za podelitev posameznih priznanj se zbirajo: za naziv častnega občana Občine Mozirje se predlagajo posamezniki, ki so s svojim življenjem ali delom trajno povezani z Občino Mozirje in so prispevali k napredku in razvoju občine ali njenemu ugledu v širšem okolju. Naziv častnega občana je častno priznanje in se podeljuje v obliki listine, za nagrado Občine Mozirje se predlagajo občani Občine Mozirje za življenjsko delo ali za izredne dosežke pri njihovem delu, ki se nanašajo na izvajanje nalog občine oziroma zadovoljevanje potreb njenih prebivalcev. Nagrada Občine Mozirje je denarna. 0 višini nagrade odloči občinski svet in zanjo zagotovi sredstva v občinskem proračunu. Poleg denarne nagrade se nagrajencu izroči tudi diploma. za zlato plaketo s priznanjem Občine Mozirje se predlagajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva in druge organizacije za posamične uspehe ali vidne dosežke na najrazličnejših področjih dela in ustvarjanja ali ob njihovih pomembnejših jubilejih. Zlata plaketa s priznanjem se podeljuje v obliki zlate plakete in pisnega priznanja. 3. Predloge za podelitev priznanj Občine Mozirje lahko podajo fizične osebe, podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, društva, župan in odbori Občinskega sveta Občine Mozirje. Predlogi morajo biti pisni, obrazloženi in z naslednjo obvezno vsebino: - osnovni podatki o predlagatelju; - podatki o predlaganem kandidatu za priznanje; -vrsta priznanja; - podpis vlagatelja. 4. Priznanja Občine Mozirje podeljuje občinski svet. 0 podelitvi posamezne vrste priznanja odloči občinski svet s sklepom po opravljenem razpisu za zbiranje predlogov. Če je za posamezno vrsto priznanja več predlogov, lahko občinski svet za pripravo dokončnega predloga oziroma gradiva za odločanje, na svoji seji imenuje posebno delovno telo. V tem primeru mora občinski svet opredeliti sestavo odbora in njegove naloge. 5. Priznanja se slavnostno podelijo praviloma na seji Občinskega sveta Občine Mozirje. 6. Predloge za podelitev priznanj pošljite v zaprtih kuvertah na naslov: Občina Mozirje, Savinjska cesta 7 p. Mozirje - RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ, do vključno 05.09.1999. OBČINA MOZIRJE 89.1 Mhz RADIO RAP POLZELA RADIO ZA VSA SRCA RADIO RAP POLZELA Polzela 131 (kulturni dom) p. p. 30 3313 Polzela telefon: 063/7000-810 tel. & fax: 063/ 720-770 GSM: 041/ 724-977 041/ 630-611 e-mail: info@radiorap-polzela-sp.si OBVESTILO Frizerski salon Romana iz Zlabra pri Nazarjah obvešča vse stranke, da zapira frizersko dejavnost z dnem 28.8.1999 zaradi takojšnje ugodne priložnosti izobraževanja ter dela v tujini. Hvala za razumevanje. Romana Lesjak PREREZAL FOLIJO NA SILOSU Stanko Z. z Ljubnega ob Savinji je 6. avgusta policistom sporočil, da mu je neznanec v zadnjih treh dneh prerezal folijo, s katero je imel pokrit travni silos ter mu na ta način uničil skoraj vso silažo. S tem dejanjem je nastala škoda v višini 200.000.00 SIT. PROMETNA NESREČA S HUDO TELESNO POŠKODBO 6. avgusta ob 15.40 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da je pri odcepu za Meliše prišlo do prometne nesreče med voznikom tovornega avtomobila in voznikom motornega kolesa. Patrulja, ki je opravila ogled je na kraju ugotovila, da je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja voznika tovornega vozila Silva P., ki je z zadnjim delom vozila zadel voznika motornega kolesa Ivana Z. in njegovega sopotnika Davida Z. Ob padcu se je Ivan huje, David pa lažje telesno poškodoval, zaradi česar sta bila odpeljana v bolnišnico Celje. POLICIJA SVETUJE Posvetimo več pozornosti otrokom tudi na cesti Pred vrati je novo šolsko leto in za mlade brezskrbneže ponovna pot v šolo, s tem pa seveda povečana prisotnost šolskih otrok na cesti in v cestnem prometu. Zato bodimo vozniki pozorni in odgovorni do otrok, posebno v bližini šol ter na njihovi poti v šolo in iz nje. Zakon o varnosti cestnega prometa nalaga voznikom, da so do otrok kot udeležencev v cestnem prometu posebej pozorni, da otrokom na prehodih vselej omogočijo prečkanje ceste, izstop iz vozil za prevoz otrok in hojo po ostalih prometnih površinah (robu ceste, pločnikih...). Do otrok moramo biti kot vozniki še posebej pozorni na začetku šolskega leta, ko nekateri otroci in prvošolčki na poti v šolo pridobivajo svoje prve izkušnje o vedenju v prometu. Zagotovimo jim, da bo ta pot varna in bodimo pozorni predvsem zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. OTROCI SO NA CESTI NEPREDVIDLJIVI ! - na dogajanje okoli sebe gledajo z manjše višine kot odrasli, zato vidijo manj, imajo ožje vidno polje, slabše zaznajo gibanje in težje določijo, od kod prihaja zvok, - njihova sposobnost predvidevanja je zaradi neizkušenosti manj razvita, niso sposobni realno presoditi oddaljenost in hitrost vozila ter razdalj med voz-Hi; - mislijo, da se avto lahko ustavi na mestu in da jih voznik vidi, če oni vidijo vozilo, - odločitve uresničujejo tisti hip, ko se jih domislijo, brez premisleka, - njihovo pozornost usmerja radovednost in dogajanje okoli njih, manj pa razum. Zatorej vozniki še enkrat pozor. Na cesti so otroci, v začetku meseca septembra pa bodo seveda v povečanem številu tudi policisti, ki bodo varovali šolske poti na kritičnih delih cest in vsakodnevno izvajali tudi nadzore hitrosti z radarjem na teh točkah ter zoper kršitelje cestno prometnih predpisov tudi strožje ukrepali. Ničesar nisi rekla v slovo, le vzdihov soba polna je bila, nikoli več te k nam ne bo, le šopek rož naj v spomin ti bo. ZAHVALA Ob izgubi drage sestre, tete in sestrične Justine SKOK iz Gornjega Grada 24.9.1932-21.7.1999 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo obiskovali na domu, nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali za maše in jo spremili v tako velikem številu na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Blažičevi in patronažni sestri Zofki za zdravljenje nadomu. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi iz Radmirja, zastavonošem, gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe Mariji Kobale za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi, trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestri Marica, Fanika in brat Ivan z družinami ZAHVALA Silva IVANUŠA 5.12.1927-30.7.1999 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, darovali cvetje in sveče. Hvala gospodu Ivu Suhoveršniku za opravljen obred, pevcem in KS ter pogrebni službi Anubis iz Radmirja. Vsi njeni Umre prerano vsaka mama, četudi sto let doživi, ker mama je le ena sama, na svetu druge ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, babice in prababice Eme DESMAN 17.5.1919-8.7.1999 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih bili v pomoč, prihajali kropit, izrekali sožalje. Hvala tudi gospodu kaplanu za opravljen obred, govorniku, organistu, pevcem, praporščakom, Tomažu Podlesniku za lepo odigrano Tišino in vsem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Betka ter vnukinji Sonja in Betka z družinama Žalostni smo, ker smo jo izgubili, hvaležni Bogu, ker smo jo imeli. ZAHVALA Jožefa VERTOT 10.12.1927 - 26.7.1999 Ob smrti naše drage sestre in tete se zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane svete maše, cvetje in sveče. Vsi njeni POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 7000-640 VETERINARSKO DEŽURSTVO 16.08. do 22.08. PODMENINŠEKJOŽE, dr. vet med, LJUBNO, tel. 041/724971, 23.08. do 29.08. ŠTAJNER BOJAN, dr. vet med, MOZIRJE, tel. 0609641-589, 30.08. do 05.09. LEŠNIK MARJAN, dr. vet med, MOZIRJE, tel. 0609633419 VETERINARSKAPOSTAJAMOZIRJE, tel. 831-017,831418,83902-20,83902-21. Delavniki: od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: od 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVE: vsak delavnik od 7. do 8.30 ure, nedelje in prazniki: 7. do 8. ure. KONJAŠKASLUŽBA: tel. 451-031, sobote, nedelje in prazniki, tel. 0609631-933. VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet med, tel. 0609649436. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: dopoldne od 7. do 8.30, popoldne od 16. do 17. ure. Vsak dan razen ob sobotah, nedeljah, praznikih in dan pred prazniki. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzomištvo Nazarje 16.08. - 22.08. Franc Tratnik, Pusto polje, tel. 845-263, 23.08. - 29-08. Marolt Marko, Šentjanž, tel. 841-288, 30.08. - 05.09. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150. Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA POMOČ Koristijo jo lahko člani panožnih sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Vsako sredo od 15. do 16.30 je v prostorih Delavskega doma v Nazarjah na razpolago odvetnik Miran Jeromel. NOVITETE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE: Naimy: Mirdadova knjiga * Zorman: Ko odletijo lastovke ‘Jančar: Konec tisočletja, račun stoletja * Krišelj: Lotosov cvet * Suhov: Jaz, boter * Nemčeva: Babica * Cornwell: Dokaz * King: Aparat 2. STROKOVNA LITERATURA: Sodobni pogled na reinkaranacijo * Bolles: Kakšne barve je tvoje padalo * Hay: Nikoli ni prepozno * Kübler-Ross: Kolo življenja * Jeffers: Pogum odpira vsa vrata * Ash: Dosje * Field: Kako si pridobivamo samospoštovanje ‘Nosan: Potepanje za večno * Twentier: Pozitivna moč pohvale * Wilson: Bukvice o spokojnosti * Vrelec mladosti 2. del * Beguin: Prepovedano mesto nebeških sinov 3. MLADINSKA LITERATURA: Mantegazza: Ko so otroci živeli v jamah ‘Johnson: Pasja mora * Coscinny: Nikec in prijatelji * Novak: Čarovnije sveta * Wilson: Poredne punce * Maurer: Dom za telohov cvet * Bryant: Luce in čuden otrok * Bryant: Pogumno, Fen! * Bryant: Janini in mreža laži 4. VIDEOKASETE: Pogajalec - TheNegotiator * Umor iz zasede - Ghots from the Past * Zadnji boter - The Last Don * Yoey - Yoey * Divje prebujenje - Wide Awake * Odred na rolerjih-Blade Squad Miloš LUKAČ, s.p. Sp. Rečica 59,3332 Rečica ob Savinji - Tel. & Faks: 063/ 831 848 - Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah - prodaja kljuk Za kvalitetne smrekove podboje in vhodna vrata iz lastne proizvodnje so ostale CENE KOT PRED UVEDBO DDV Možnost plačila na več čekov! Gotovinski popustil 21./22.8.1999 MOGOČNI JOE YOUNG - avanturistični Režija: Ron Underwood Vloge: Chariize Theron, Bill Paxton Divji lovci skušajo ujeti velikansko 900 kg težko gorilo z imenom Joe. Zato jo prijateljica Jill odpelje v varno zatočišče v Los Angeles. Vendar ga lovci najdejo in ugrabijo. Joe pobegne... 28./29.8.1999 MAŠČEVANJE - akcijski triler Režija: Brian Helgeland Vloge: Mel Gibson, Gregg Henry, Maria Bello Pajdaša Porter in Val ukradeta denar. Val Porterju ukrade njegov delež v denarju, ženo in mu poskuša vzeti tudi življenje. Porter je trdno odločen, da se maščuje... PREDSTAVE: SOBOTAOB 20.30 URI INNEDEIJAOB19. URI. VSTOPNINA 500 SIT. KINO NAZARJE 21./22.8.1999 ANALIZA PA TAKA - komedija Režija: Harold Ramis Vloge: Robert de Niro. Billy Crystal, Lisa Kudrow Vpliven newyorški gangster Paul Vittije padel v globoko psihično krizo. Zato najame psihiatra, ki pa nad tem delom ni ravno navdušen. Vendar, kdo si upa zavrniti bodočega voditelja mafijske družine? Vse se zaplete, ko gangsterju strežejo po življenju in je s tem ogrožen tudi psihiater in njegova bližajoča se poroka.., ZABAVEN FILM, Z IZJEMNIM ROBERTOM DE NIROM V VLOGI MAFIJCA! 28./29.8.1999 PODLE IGRE- ljubezenska drama ■ Režija: Roger Kumble Vloge: Sarah Michelle Gellar, Ryan Phillippe Kathryn in Sebastian, polbrat in polsestra, bogata, spletkarska najstnika, skujeta zaroto za spolno trofejo, ki naj ne bi imela posledic. Vendar se v zlobni, a hkrati zabavni zgodbi o zapeljevanju in izdajstvu, stvari obrnejo dru- ÜI PREDSTAVE: SOBOTA OB 20. URI IN NEDELJA OB 17. URI. ■■ : :: ' ' ' S: ;■ -Ji : KINO LJUBNO OD 15.6. DO 31.8.1999 KINOPREDSTAVE ODPADEJO. Šiviljstvo in trgovina Oblecite svoj’ega otroka v modna in udobna oblačila Za prvošolčke do 31. avgusta 10% popust Na trgu 2, Mozirje Tel.: 041 720-571 Cvetke in koprive PRIJATEIJSKI DVOBOJ V sklopu Lučkega dneva sta svoje moči znova pomerila protikandidata na lanskih županskih volitvah Mirko Zamernik in Toni Breznik. Rezultat zagrizene bitke je bila (tako so povedali očividci) zlomljena žaga, kar si lahko razlagamo vsak po svoje. Da se kaj takega zgodi strojnemu tehniku, ki se v zadnjih letih bolj kot s stroji ubada s papirji, še razumemo, vsekakor pa se kaj takšnega ne bi smelo pripetiti inženirju gozdarstva. No, ker je pri vsem skupaj šlo bolj za šalo kot zares, hude krvi ni bilo, zamere pa tudi ne. In Lučki dan je lepo uspel. (NASVIDENJE NA NASLEDNJIH VOLITVAH PRESS) SONČNI MRK V VEDRU VODE iznajdljive prodajalne mozirske blagovnice so se na dan D, ko je Luna zakrila Sonce tako naj bi bilo vsega lepega konec, znašle na prav poseben način. Ker je v trgovini že dan pred tem zmanjkalo vseh očal za opazovanje sončnega mrka, so ga opazovale kar v vedru vode. Naš fotoreporter jih je ujel sredi opazovanja enkratnega nebesnega pojava, žal pa ni mogel poročati, kako seje mrk videl v vodi, saj je imel preveč dela s fotografiranjem. Prodajalke nameravajo za naslednji sončni mrk, ki bo leta 2081, patent za opazovanje prodati ameriškim vesoljcem. (NASA PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21. 3. do 20. 4 Počutje: Končno bo tudi zo vos posijolo srečno zvezdo. Sonce v Levu v lepem aspektu zo vašim predelom zodijaka, bo poskrbelo za veliko vitalnost, veselje in zadovoljstvo. Ugotovili boste tudi, da so nekotere stvori precej bolj enostavneje, kot se vom je dozdevolo doslej. Ljubezen: Nekoj ali nekdo vam bo odprl oči in še hvaležni mu boste zoto. Vendar s tekmecem ne merite moči. Ne dajte pa se tudi prestrašiti. Za globoka čustva je ugodna drugo polovica tega obdobja, približajte se z n veliko nežnosti. Delo: Finančne zahteve bodo večje od vaših možnosti, todo izdatkom se boste težko izognili. Če se ne boste zavestno sprostili vas bo bolela glava. Sledi pozitivnejše obdobje v finančnem izgledu. Bik od 21. 4. do 20. 5. Počutje: Zvezde so vam naklonjene zato boste predli kot muca, ki se greje ob topli peči. Najlepše se boste imeli okrog. 20., ko bo Luna v Strelcu. Zo zdravje se vam ni treba bati, soj ste že nekaj časa v harmoniji s svojim telesom. Ljubezen: v tem obdobju boste imeli morda zoprn občutek, da je vaša usoda v tujih rokah. Upiranje tujim zahtevam bi bilo v sedanjih okoliščinah bob ob steno, zato se raje sprostite in poskušajte drugim pomagati. Delo: V tem obdobju bi lahko uredili nekaj problematičnega, povezanega s poklicnim področjem. Morda boste začutili, do izgubljate moč, toda to naj vas ne spravi iz ravnotežja. Poskusite se umiriti in poskrbite za varnost. Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Počutje: Težavne dni z obilico dela ste preživeli z občasnimi glavoboli. Sedaj boste uspešno pokazali, kaj ste se naučili in dobivali boste veliko pohval zo svojo iznajdljivost, čeprav ni zrasla ravno na vašem zelniku. Ljubezen: Kar nekaj srečnih dogodkov v partnerstvu lahko pričakujete v tem obdobju. Toda nikar ne pozabite slediti novim pobudam. Ves ta čas pa boste nekoliko preobčutljivi, ker boste imeli občutek, dav vašem življenju preveč odločajo drugi. Da bi se rešili negotovosti, pobrskojte po spominu in popravite napake iz preteklosti. Delo: Na tem področju po ne bo večjih premikov. Še naprej boste na vseh koncih in krajih zasedeni. Preden začnete nov projekt, si vzemite čas za premislek, saj je v neki pomembni zadevi pričakovati spremembo. Rak od 22. 6. do 22. 7. Počutje: Z mislimi in željami boste v tem obdobju precej U Q daleč. Če pa boste ostali na reolnih tleh, pa boste mislili W predvsem na delo ali o možnih spremembah v vezi s tem. Potrpite še malo. Vsak hip se lahko pokaže imenitna priložnost. Ljubezen: Malo zokrnjena čustva se bodo vračala, imeli boste več energije in volje. Zato se lahko zahvalite Marsu v Škorpijonu, ki vas bo še nekaj časa navdihoval. Izkoristite čas za delo, šport in osvajanje. Delo: Kmalu boste spoznali, da vam je nekdo na delovnem mestu zelo naklonjen. Če pa potrebujete strokovni nasvet, je sedaj pravi trenutek, da se brez zadrege obrnite no predpostavljenega. Ne delajte novih finančnih načrtov, ker bi se lahko sesuli. Lev od 23. 7. do 23. 8. Počutje: Zelo pomembno obdobje z možnostjo ključnih preobratov. V ospredje boste postavili sebe in svoje potrebe. Sprijaznite se s tem, do bodo nekatere reči ostale nenarejene. Ne jezite se preveč, če ne bo šlo vse po vaše, soj ne morete imeti vedno le vi vse prav. Ljubezen: Pritiski in zahteve v domačem okolju se bodo še nekoliko povečali. Vi pa boste iz svojega življenja povsem izključili svojega partnerja in svoje prijatelje. Premislite kaj počnete, saj vam to lahko prinese doljnorofne posledice. Stara prijateljstva boste težko obnovili. Delo: Prvi teden v tem obdobju bo zelo pomemben, saj se bo kar nekaj dogodkov odvijalo z veliko hitrostjo. Zmerno si uredite vse roke, službeno Devica od 24. 8. do 23. 9. Počutje: Nekoga boste sumničili, toda čim globlje boste drezali, tem slabše se boste počutili. Sprejmite dejstvo, da so se stvari zapletle. Rešitev pa bo prišla, vendar ne takoj. Ljubezen: V tem obdobju boste povsod drugod bolj zaželjeni kot pri partnerju, pred seboj ste si postavili steno in samo vi veste, kdaj jo boste umaknili. Trma in svojeglavost nista na mestu. Zato nikar ne tarnajte, do vas nihče ne razume, saj vam v resnici takšno stanje kar prija. Delo: Lahko bi se ponudila priložnost za dodaten zaslužek. Ponudbo bo povezana s tujino, uslugami ali turizmom. Toda bodite previdni pri dogovarjanju in podpisovanju pogodb. Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Počutje: V preteklem času ste se postavili no noge, vsaj kar —* *** zadeva zdravje in počutje. Še naprej pa se boste najraje zadrževali doma. Vabila, ki bodo kar letelo, boste spregledali. Tudi na vabljive poglede se ne boste ozirali. Ljubezen: Pogumno boste stopali po začrtani poti in voši bližnji bodo kor strmeli, od kod vam toliko moči. Nasprotnemu spolu se boste zdeli izredno privlačni. Za osvajanje izkoristite drugo polovico tega obdobja. Delo: Energija, pogum in ustvarjalnost bosta na višku in to obdobje je lahko prelomnico v vašem življenju. Sklenili boste nov posloven dogovor rru * Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Počutje: Pred vami je kar srečno in zanimivo obdobje. Za zdravje se vam ni treba bati, saj ste si ga v dopustniškem času precej obnovili. Precej močni boste in morda boste dobili celo priznanje od nekoga, ki vam je zelo naklonjen. Ljubezen: Na tem področju vas čakojo novi izzivi, toda vi boste še naprej zazrti v stare dobre čase. Čeprav se ne boste posebno trudili, da bi odnos doma potekal bolj harmonično, vam bodo čustva drugih, še posebno najbližjih, močno naklonjena. Presežek energije sproščajte z delom in športom. Delo: Volje in energije boste imeli za dva, zato boste tudi na tem področju zelo uspešni. Todo ne sanjarite preveč, do v svojih sanjah ne zaidete. Strelec od 23. 11. do 21. 12. Počutje: Čeprav ne boste na višku vitalnih moči, so pred vami prav prijetni dnevi. Nekaj boste uredili zastarelega, kar vom bo odvalilo kamen od srca. Možne so tudi dobre novice iz tujine ali novo prijateljstvo s tujcem. Ljubezen: Prisegali boste na svobodo in enakopravnost in samostojnost, toda v drugi polovici tega obdobja se lahko zgodi nekaj, kar bo spremenilo vaše mišljenje. Ne bodite preveč svojeglavi. Živce sprostite s sprehodi v naravo. Delo: Dinamično obdobje. Na vidiku so novi dogovori in pogovori. Nekateri bodo bolj plodni od drugih. V drugi polovici tega obdobja pa boste dobili moč in pogum, da uresničite pomemben načrt. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Počutje: To obdobje bo zo vas precej stresno, soj se vam bo zdelo, da ste povsem odvisni od dobre volje drugih ljudi. Če vam nagaja zdravje, vam bodo koristili krajši sprehodi na svež zrok, mogoče pa odkrit pogovor z zaupnim Ljubezen: Malo boste v dvomih glede svojih čustev. Pustite času čas in se spomnite pregovora, da se počasi daleč pride. Rahlemu stresu v drugi polovici tega obdobja šene boste mogli izogniti. Ravnajte skrajno previdno. Delo: Počutili se boste kot na gugalnici in vaša naloga bo, da najdete ravnotežje. Novi načrti, povezani z domom, bodo zahtevali akcijo. Naslednji vikend stopite do prijateljev in se pojdite malo zabavat. Vodnar od 21. 1. do 20. 2. Počutje: Veseli boste in živahni toda vztrajali boste na svoji neodvisnosti, zoto se boste v tem obdobju le malo držali doma. Ker boste mislili predvsem nase, boste sicer v družbi priljubljenih, doma pa bo slika precej drugačna. Ljubezen: Dobili boste pravi polet in poskušali boste nadoknaditi vse zamujeno. Partner se z vašim načinom ne bo strinjal, zato lahko pride do glasnega nesoglasja. Obrnite situacijo in videli boste, do mu ni prav nič lahko z vami. Delo: Bolje se boste počutili na delu kot doma, zato boste tu tudi bolj uspešni. Dogovor, ki je pred časom zašel v slepo ulico, bo sedaj obrodil sadove. Pazite na izdatke, pred vami je čas novih nakupov, ki bodo neizbežni. Ribi od 21. 2. do 20. 3. Počutje: Tudi v tem obdobju obstaja možnost nekaj neprijetnih doživetij, ki so povezoni s službo in partnerjem. Vse to bo krivo za vaše slabo počutje in nervozo. Umirite se nekoliko in pomislite tudi no svoje zdravje, soj se je vedno preveč razdajate za druge. Ljubezen: Na tem področju ste nekoliko mirnejši, soj vam je Mars izredno naklonjen, uspelo vam bo uresničiti dogovor s partnerjem. Upoštevajte tudi njegove želje in ostanite skromni in obzirni. Delo: uspeh in delo sta vam zagotovljena, saj boste imeli veliko volje in notranje moči, da izpeljete nekatere projekte, ki jih imate pred seboj. Možni so novi finančni prilivi, vseeno po z denorjem ne tvegajte. K NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Bepo in Šimen, konjska pastirja ČRKE ZBRAL: Žali TaVN Bepo in Šimen sta izgubila konja Raguja in Stroganova. Šimen konja ni našel. Pogledal je pod vsako skalo, spuščal pogled do trde teme naokoli, vendar Šimen konja ni našel. Šele na poti domov se je skoraj zaletel vanj. Koj ga je pograbil za kosmata ušesa in ga kljub temu, da se je konj močno upiral, zvlekel v hlev. To ga je tako utrudilo, da se je zleknil kar poleg njega in sta skupaj utrujena zaspala. Sredi dopoldneva se je prespan dvignil poln slame za ušesih in čudnih vonjev v nosnicah. V hlevu ni bilo ne Raguja ne Stroganova, še Bepota ni bilo nikjer. Pa je že ravno mislil, da mu on maši nosnice s svojim znojem. Kje so vsi trije konji? "Bepo! Oj, Bepo!" se je jel dreti iz štale, pred štalo in ko to ni zaleglo..., nad štalo. Ni kazalo druge, vzel je pot pod noge in jo pohodil s strumnim korakom, namenjenim v pašni del gore. Iskal je Bepota, Raguja in Stroganova ves dan. A morala se je storiti noč, daje naletel na enega od konjev, da ga je za kosmata ušesa zvlekel v hlev. Spet se je štirinožnik upiral in utrudil Šimna, da je ponovno zaspal do poznega dopoldneva naslednjega dne. Zbudil se je sam, kar skozi ušesni loj zasliši željni glas enega od konj, ki gaje preko noči privlekel v hlev. "Grrraov!" je zarezgetal. Šimen se ni mogel načuditi konju, da je bil tako togoten in vzdignjen na zadnjih nogah. "Eno noč prespiš zunaj," je Šimen ogovoril konja, ki ga je privlekel s hriba s sabo, "pa si že čisto podoben medvedu..." "Šimen, beži, medved gre nate!" se je drl Bepo, kije ravno visel na smreki. "Ježeš!" je vzkliknil Šimen. "Medveda sem privlekel za ušesa v hlev! In to dvakrat zapored!" Šimen se je pognal v bližnji kostanj, ki ga je mrcina medvedja koj zatem zapopadla. Medved je tresel drevo, Šimen pa hlače. "Bepo! Reši me!" se je drl na vse grlo. "Kar sam se reši, saj si ga ti pripeljal! Jaz imam že polno rit iglic!" je vpil Bepo s smreke. "Naredi se, da si mrtev. Medved te bo pustil pri miru." V tem medved strese Šimna z drevesa. Šimen pade v grmovje in pogrne tla s celim životom ter se ne gane. "Šimen! Šimen!" Bepo je bil ves v skrbeh za soseda s kostanja. "Daj mi mir," se Šimen potiho oglasi, "kaj ne vidiš, da sem mrtev!" Ko bi Šimen ne bil razlagal, da je mrtev, ga medved mogoče ne bi našel. Zarjovel je nad njegovo glavo in ga z groznim zadahom skoraj ubil. Šimnu seje stemnilo pred očmi. "Tako," si je rekel, "to je zdaj to. Smrt, zakaj nisem star in v postelji? Zakaj greš nadme s to grozo?" (foto: Blenda Tavrl po spominih Bepota in Šimna) Čakal je zadnje bolečine, pa jih ni bilo od nikoder. Nič se ni zgodilo. Najprej je odprl levo oko in ker ni bilo nič bolje, je odprl še desno. Malo prej je bil še dan, sedaj pa sredi dneva tema. "Bog me sprejmi v svoje stvarstvo, samo ne straši me!" je vzdihnil in tren za tem na vse grlo zakričal: "Aaaa!" Pograbljen je bil za ramena in močno stresan. Mrcina še ni odšla, ravno se ga je polotila. Konec je z njim. "Šimen! Šimen! Zbudi se! Ne bodi zdaj mrtev, ko si ostal živ! Odšel je!" je slišal znani glas. "Uf, Bepo, tebi tudi tako smrdi iz ust kot medvedu..." je Šimen šibko spustil glas od sebe. Bepo pa ga je še naprej stresal za ramena in mu dopovedoval, da je medved šel na svoje. "Kaj? Kje? Kako?" Šimen se zlepa ni mogel znebiti strahu. "Bepo, nič ne vidim! Bepo, od strahu sem oslepel!" "Šimen!" Bepo je stresal svojega prijatelja že tako dolgo, da so Šimnova ramena dobivala žulje. "Šimen, sončni mrk je! Medveda je pomanjkanje svetlobe tako zmedlo, daje odšel. "Beživa, Bepo!" se je Šimen ovedel. "Beživa, preden bo popolna tema, medved v temi plen še raje lovi!" Zbežala sta v kočo poleg hleva, trikrat zapahniladuri in jih založila s tremi omarami. "Šimen," je Bepo ves zasopihan nagovoril soubežnika, "a gredo živali tudi k zdravniku?" "Ne," mu je odgovoril, "k njim pride veterinar. On je doktor za živali. Od kod ti zdaj taka neumna vprašanja?" "A, če bo medved zbolel, a bo medved tudi šel k veterinarju?" je Bepota zanimalo vse do kraja. "Ne!" je Šimen jezen, "za njegovo zdravje bodo poskrbeli lovci!" NADALJEVANJE PREJŠNJEGA STOLPCA "Bepo," je Šimen nato dejal, zdaj je že imel hlače spet v višini pasu. "Kaj če bi malo pogledala, kakšen je ta sončni mrk?..." je dal predlog na plan. "Saj res!" Bepo pokima s celim telesom. "Ampak, a ti veš, da morava za to imeti očala?" "Saj res, očala! Sosed mi jih je ponujal, pa jih nisem vzel..." "Zakaj?" "Rekel je, da mi jih bo dal jutri po polovični ceni." "Kaj bova pa zdaj?" Bepo se je čohal preko skalpa. "Že vem! Ker si ne smeva poškodovati vida, ko bova gledala v sonce, lahko narediva samo eno..." "Aha, res? Kaj pa?" "Pobarvala bova košček stekla v črno! Prinesi saje, jaz pa bom poiskal steklo." Šla sta vsak skrižem po prostoru. "Bepo, kje imaš saje?" je poklical Šimen kolega, koje našel steklovino. "Nikjer ni saj, nekdo je pozabil narediti luknjo v dimnik." Bepo je bil spet s čohajočo roko sredi glave. "Ah, zdaj sem se spomnil!" Šimen seje treščil po svoji. "Dimnik so zazidali, ker je bil prestar in so potem kar elektriko priklopili. Kaj bova pa zdaj?" "Na, tole umazanijo sem našel. Z njo namaži steklo." "Kje si pa umazanijo našel?" je Šimen mimogrede vprašal. "Tamle na onem steklu, ki leži v kotu, je bila. Škoda, da si našel drugo, drugače bi lahko uporabila kartisto tam." "Bepo, tjale se usediva in poglejva!" "Šimen, ati kaj vidiš?" "Nič, kaj pati, Bepo?" "Tudi nič. Kakšen sončni mrk pa je to, da se nič ne vidi?" "Ne vem, mogoče sva pa steklo preveč zatemnila." "Kaj pa če je televizor preveč na temno nastavljen?" "Pojdiva ven, mogoče se bo zunaj bolje videl..." "Bepo, poglej, sonce se ne vidi. Najbrž bo to mrk..." "Šimen, Ragu je prišel." "Kaj, konj se je vrnil?" "Ja, pa Stroganova je pripeljal s sabo." "Priden, Stroganov, na, boš pogledal sončni mrk." Bepo je konju ponudil steklo, on pa je steklo obliznil. "Šimen!" se je Bepo zadrl na vsa usta: "Stroganov je polizal sončni mrk!" "Kaj praviš?" Šimen včasih svojim ušesom ne verjame. "Kaj si rekel?" "Konj je pojedel mrk!" je Bepo veselo zaključil štorijo. "Kaj ne vidiš, daje spet svetlo?" In tako je sončni mrk pregnal medveda, konj pa je pregnal sončni mrk in konca sveta ni bilo. Bepo in Šimen sta še naprej konjska pastirja, medved pa se nikomur več ne pusti vleči za ušesa, zato lovci previdno lomastite, ko mu boste na sledi, da vam ne zamenja dan za noč, kot je to storil Šimnu in Bepotu. Pa lep pozdrav! KONEC GR&KA MITOLOŠKA POŠAST NASPROTI SCILE SESTAVIL: METOD ROSO KIPARSKI IZDELEK GORA V VZHODNEM DELU JULIJCEV KEMIČNI ELEMENT (Ag) AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA VRSTA LIMONE NASLOV ZNAMENITE SRHLJIVKE ALFREDA HITCHCOCKA GR. BOGINJA MIRU, EJRENE GERMANSKO PLEME HČERIN MOŽ PEVEC SMODE UVEZEN LIK, OKRASEK (redko) VRSTA JABOLK PRIJETNEGA OKUSA SOL ALI ESTER OCETNE KISLINE SREDSTVO ZA DEPILACIJO FENIČANSKA BOGINJA LJUBEZNI AFRIŠKI PTIČ NEKDANJA TAJNA VARNOSTNA SLUŽBA JAP. LUKA NA SEVERU HONŠUJA PREMIK NOGE PRI HOJI IZJEMNO NAVDUŠENJE NEKDANJI MINISTER V DRNOVŠKOVI VLADI (MAKS) SIN BRATA ALI SESTRE ŠOLSKI PROSTOR Z UČILI GOLO ŽITNO ZRNO SKLEPNA BESEDA JTERARNEGA DELA NAPOVED INDONEZIJSKO MESTO NA OTOKU BIAK GRM Z UŽITNIMI PLODOVI FRANC JELOVŠEK IME FINSKE ATLETINJE LILLAK REKA V OSREDNJI AZIJI GLAVNO MESTO ISTO- IMENSKE POKRAJINE V ZAHODNEM DELU TURČIJE INGOLIČ PUNČKA (zastarelo) RUSKO MESTO OB SEVERNEM DELU URALA FINSKO MOŠKO IME ŠKATLICA 2A HRANJENJE MANJŠIH PREDMETOV. TULEC AMERIŠKA TELEVIZIJSKA DRUŽBA ZVIJAČA ALFRED (krajše) KRAJ V ZADREČKI DOLINI SOSEDNJA DRŽAVA POVRŠINA, OBMOČJE IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): / \ mm mmm BOSNIK: Indonezijsko mesto na otoku Biak INTA: Rusko mesto ob severnem delu Urala KARIBDA: Grška mitološka pošast nasproti Seile RENETA: Vrsta jabolk prijetnega okusa TUNA: Ime bivše odlične finske metalke kopja Lillak Rešitev prejšnje križanke: Kotomer, ikebana, tatinec, Ar, čar, Jima, GP, snajper, lakaj, Oti, macola, dopis, Alija, rabuka, JI, zrno, Esad, obnemelost, luks, Oani, NP, inulin, Eškol, kasač, mačeta, Erika, plesen. OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami križanke iz 16. številke SN smo izžrebali naslednje dobitnike bonov v vrednosti 2.500 SIT, ki jih prispeva Turistična agencija Svit Mozirje: 1. Marija Blagojevič, Hofbauerjeva 5, Mozirje; 2. Janez Jezernik, Solčava 35; 3. Fani Zupančič, Spodnje Kraše 22, Šmartno ob Dreti; 4. Jože Šramel, Aškerčeva 28, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v turistični agenciji Svit v Grabnerjevi hiši v Mozirju. Čestitamo! Rešeno križanko iz 17. številke SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do petka, 27. avgusta 1999, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: 3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Trapic kartica, 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica, 3. in 4. nagrada: 1 kg vrhunske mešanice Trapic kave + Trapic kartica. CAFFE-TROPIC PRAŽARM A ŽALEC 718-285 NI VSAKA VEDNO SVEŽA MINAS kava po izredno nizki ceni! 89,00 SIT Tiskanje 5g servirnega sladkorja z vašim logotipom Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! S TROPIC KAVA i--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1 Morda ste iskali prav to. .. KMETJE, GOZDAl^I Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. PVC OKNA IN VRATA Izdelujemo in montiramo PVC stavbno pohištvo - OKMA - Marovt Gregor s.p., Bočna 60. Tel. 845-210 ANTENE IN RTV SERVIS Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PIJRNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843-424. GOSTIŠČE TROHEJ FILAČ in SLOVAN FILAČ Nudimo vam: hrano po naročilu, malice, turistični menu, svečane obroke, skupinske obroke, ohcet po domače, pizze, sladolede, sadne kupe, sladoledne napitke, živo glasbo (priložnostno), prenočišča, polpenzione. Gornji Grad tel. 843-006, Vransko tel. 725-430. AGENCIJA AZIL - NEPREMIČNINE Posredujemo pri prodaji, nakupu, oddaji, najemu in menjavi nepremičnin. Nudimo izdelavo vseh vrst pogodb. 063/863-462,041/759-476. GLIN GOSTINSTVO NAZARJE MALICE, KOSILA, JEDI PO NAROČILU, SLOVESNE POGOSTITVE za manjše in večje naročene skupine. Tel. 42 31 270. ŠIVANJE PO NAROČILU in popravilo vseh vrst oblačil. Remenih, Šentjanž 61, tel. 841-354. MIZARSTVO ČASL - Nazarje Ste zaskrbljeni, ker si niste mogli kupiti vhodnih, garažnih, kletnih ali notranjih vrat iz masivnega smrekovega lesa pred uvedbo davka na dodano vrednost? Vaša skrb je odveč. Pri nas lahko dobite ta vrata tudi po 1.7.1999 po isti ceni, kot je bila pred uvedbo DDV-ja. Se priporočamo! Tel. 831-062. PRODAM vitrino Venera 2000, mlin za kavo in ostalo opremo za trgovino. Tel. 839-09-80 v popoldanskem času. POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. Številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Prodam avto radio Aiwa, CT-R505, CD - izhod. Tel. 041/716-217. Jarkice pred nesnostjo prodam. Krajnc, tel. 472-071. Prodam fiat tipo 1,4 IES, 1.95, dobro ohranjen, 5 vrat. Tel. 041/ 608-278. 2 ha košnje - otave, na ravnini ob cestiv Žekovec, oddamo, na tel. št 832-609, zvečer. Prodam golf I. JGL, 1.82, reg. do 10/99 za simbolično ceno. Tel. 834-103. Prodam opel kadet - solza, 1.91, 5 vrat, 5 prestav. Tel. 843-693, GSM 041/592-829. Prodam knjige za 1. letnik zdravstvene šole, smer zdravstveni tehnik. Tel. 833-541. Prašičke od 25 - 40 kg za rejo ali zakol prodam po 300 sit. Tel. 886-261. Prodamučbenikeza3. in 4. letnik (ekonomski tehnik). Gluk, Homec 41, Rečica. Prodam savinjski želodec. Tel. 041/868-633, zvečer. Prodam mobitel GSM, Ericsson GA 628 (mobireglja), brez SIM kartice, garancija. Tel. 041/558-770. Prodam mobilni telefon Benefon Forte (NMT). Tel. 843-210. Prodam kobilo s trimesečnim žre-bičkom, kobila ponovno breja. Cena po dogovoru. Inf. na tel, 041/421-532. Prodam prašiče za nadaljno rejo. Tel. 701-151. Prodam Z126 P, 1.88, reg. do 11/ 99, dobro ohranjen, ugodno. Tel. 834-103. Prodam moško Rogovo dirkalno kolo, 10 prestav, cena po dogovoru. Inf. 831-523. Prodam fiat tipo 1,6 SX, 5 vrat, 1. 95, kovinsko moder. Tel. 839-16- 30_____________________________ Prodam 1501 hladilnik Gorenje, lepo ohranjen. Cena 15.000 SIT. Tel. 843-389. Prodam prašičke od 20-3 5 kg. Tel. 709-340. Vrstno hišo na Ljubnem, nedokončano, menjam za neprim-ičnino v Ljubljani ah prodam. TeL 061/125-71-54. Poučujem osnove sintesizerja. Dodatne informacije na tel. 832-656. Prodam hladilno vitrino 2 m in elektronsko trgovinsko tehtnico. Tel. 833-324.__________________ Prodam trgovinsko opremo proizvajalca Alpos Šentjur. Tel. 835-324. Teptalni stroj zasneg, ugodno prodam. Tel. 885-412,041/342-609. Prodam telico sivko, staro 12 mesecev. Tel. 835-307. Oddam obrtni prostor v izmeri 35 m2 za obrtno delavnico ah skladišče. Tel. 831-648. Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Mozirju. Tel. 041/ 876-551.________________________ Inštruiram angleščino. Tel. 834-058. TURISTIČNA AGENCIJA kr * II V Grabnerjevi hiši - Nin trga 7 v Mozirja TeL: 83 90 810, tel. in trnka: 83 90 811 Z najbolj duhovito počitniško fotografijo do lepih nagrad Turistična agencija SVIT in časopis Savinjske novice sta za vas pripravila zanimivo nagradno poletno akcijo. Pošljite nam fotografijo z vašega dopusta in če bo duhovita, jo bomo tudi objavili. Akcija traja do 10. septembra 1999, ko bomo opravili zaključno žrebanje in razdelili lepe nagrade: 1. Fotoaparat Kodak 2. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 3. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 5000 SIT 4. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT 5. Darilni bon TA SVIT v vrednosti 2500 SIT Fotografije pošiljajte na naslov: Turistična agencija SVIT, Na trgu 7, 3330 Mozirje. V trgovinah Ullre v Mozirju, Ncizorjoh in Vorpolju zopet AKCIJI)! Gospodinje, če že pripravljate ozimnico - POZOA! - kozarci za vlganje 10/1 - kis za vlaganje 3/1 - breskov komoot 850 o k 1 190.00 sil ■" «v " - sir gauda • v m \ - oizza sunka - ledeni čaj 1 1 le - aquafresh zobna pasta 75 ml.... - keksi DOMAĆICA - napolitanke Kraš 1 kg............... V teh dneh paprika za vlaganje .. • : ' . . ' ■' : VABLJENI! Ponudba rabljenih vozil R4 GTL 5/92 157000 220.000,00 R5 campus 5v 2/93 70000 610.000,00 R5 five 5v 3/95 46700 790.000,00 R5 five 5v 10/95 55450 780.000,00 clio 1,2 RM 5v 6/93 118000 690.000,00 clio 1,4 RT 3v 5/95 98500 1.100.000,00 R19 1,4 RT 4v 6/94 113000 1.090.000,00 laguna 1,8 RM 1/95 85000 1.690.000,00 škoda favorit 9/93 100000 500.000,00 fiat tipo 1,4 3/95 114000 820.000,00 lada samara 1500 2/95 41000 550.000,00 kia sephia 1,6 5/94 109000 720.000,00 seat ibiza 1,2 4/93 44800 700.000,00 golf jxd 4/89 105000 730.000,00 kangoo 1,4 RM 5/98 34200 1.850.000,00 MOŽEN NAKUP VOZILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI! LEVEC Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 • F M TE = D ~„L- I N 1 t_ i \ LJUBLJANA «.d V naših poslovalnicah v Nazarjah in na Ljubnem Vam nudimo: sanitarno keramiko garnitura 4-delna fondo 31.800,00 sit tuš kabina 70-80 14.990,00 sit laminat hrast 2.595,00 sit/m2 hidrofor inox .28.549,00 sit/kom. radiator kig korado 600x1200 ..15.004,00 sit/kom. brusilnik kotni v kovčku Iskra 800 W 10.981,00 sit hladilnik R 142 37.634,00 sit J VABLJENI STE, DA NAS OBIŠČETE IN SE PREPRIČATE O | I DELOVNI ČAS j NAZARJE pon. - pet. od 7.00 - 19.00 ure, sobota od 7.00 -13.00, tel. 832-0111 J LJUBNO pon. - pet. od 7.00 - 18.00 ure, sobota od 7,00 -12.00, tel. 841-5731 GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ še je čas ZA POPUST! * * ANKARAN paketi 3 - 7 dni od 16.275 SIT dalie PLAČILO NA VEC OBROKOV * BOL OTRoa VIS * KORČULA ^DUBROVNIK Zakaj še zadnjič v tem tisočletju ne bi šli na KRIŽARJENJE Z LADJO SAGENA - A KATEGORIJA? PO JADRANU LAHKO PLUJETE OD 28.8. DO 4.9. (Split - Trogir - Primošten - Komati - Telaščica - 1st - Silba - Rab - Krk - Reka) ALI PA V GRČIJO, ŠPANIJO, SICILIJO, CIPER...? * IN ŠE IN ŠE Hitih ice (fet9lo , -c \f s s°^Z%?/aniii Ä*fS's"5W“ ••SS#*- r IZLETI NOČNI GARDALAND 28. AVGUSTA 8.800 SIT 4. družinski član 25% popusta otroci do 1 m višine 40% popusta PARIZ IN DOLINA LOARE 24.-29.8. 49.500 SIT!!! 10.000 SIT POPUSTA ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE!!! - BOROMEJSKI OTOKI 12.-14.9. 32,000 SIT GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 18.-19.9.17.500 SIT - BAVARSKI DVORCI 9.-10.10. 21.000 SIT KAKO V Travo tisočletje lahko vstopite le enkrat v življenju, zato je že čas za razmislek in odločitev o tem, kje in kako ga boste pričakali. Predlagamo vam, da pohitite, saj je prostih mest iz dneva v dan manj. Predstavljamo vam nekatere izmed možnosti za skok v leto 2000: EKSOTIČNA PRAZNOVANJA - NEBEŠKO MODRA VODA + TURKIZNE LAGUNE + BELE PEŠČENE PLAŽE + KORALNI GREBENI = MALDIVI; 14 dni polp., silvestrovanje, letalski prevoz...370,000 SIT - NESKONČNE PEŠČENE PLAŽE S PALMAMI + TEMPERAMENTNI DOMINIKANCI + RAZVAJANJE V HOTELU ALL INCLUSIVE = DOMINIKANSKA REPUBLIKA; NOŽICE, PIONIRSKA 25,1235 RADOMLJE MOBITEL: 041/606-376 14 dni.....................................430.000 SIT - SAFARI + SREČANJE Z LEVI, GEPARDI, ŽIRAFAMI, SLONI, ZEBRAMI + ODDIH V ENEM OD RAZKOŠNIH OBALNIH HOTELOV = KENIJA; 14 dni, polp., letalski prevoz..............305.000 SIT - TROPSKI SEJŠELI 7 dni....................275.000 SIT BELO NOVO LETO - ZIMSKI SAFARI S PASJO VPREGO ALI MOTORNIMI SANMI PO LAPONSKI - VOŽNJA Z VLAKOM NAD SPEKTAKULARNIMI ŠVICARSKIMI ALPSKIMI DOLINAMI - VOŽNJA S HELIKOPTERJEM NA 3342 M V PLANINSKO KOČO MARMOLADA NOVO LETO V PRESTOLNICAH * V BERLINSKI OPERI * PARIŽU * RIMU * OPERNI PLES V PRAGI * V CARSKI PALAČI V SANKT PETERSBURGU * V MOSKVI IN ŠE IN ŠE... RIMINI ZA MLADE! SMUČANJE V ALPAH NOVOLETNA PRAZNOVANJA V SLOVENIJI To je le del ponudbe, možnosti je še ogromno. Oglasite se, poiskali bomo silvestrovanje prav po vaši meri!