TO SMO MI NARAZEN, A VENDARLE SKUPAJ »Narazen, a vendarle skupaj,« je geslo razlicnih prireditev, ki v tem letu, ko se zaradi možnosti okužb ne smemo družiti, potekajo prek spleta. Nove tehnologije nam omogocajo, da se kljub razdalji vidimo, slišimo, pogovarjamo. To velja tudi za pouk slovenšcine. Ceprav smo nara-zen, ostajamo povezani. Pišemo si sporocila, pošiljamo likovne izdelke, se posnamemo… Racunalniški program zoom nas po­vezuje prek ekranov. Pouk poteka po usta­ljenem urniku, program nam omogoca, da glasno beremo besedila in se pogovarjamo o prebranem. Pri ucenju jezika moramo razvi­jati štiri sporazumevalne zmožnosti: branje, pisanje, poslušanje in govorjenje. Branje in pisanje lahko vadimo tudi, ce se ne vidimo. Veliko je tudi posnetkov za poslušanje, ob njih preskušamo naše razumevanje. Poiska-ti pa moramo še možnosti za govorjenje. Ker naši ucenci doma ne govorijo sloven-sko, slovenšcine pa ne slišijo niti v svojem okolju, je pomembno, da se srecujemo ob ekranu. Dopolnilni pouk slovenšcine je dru-gacen, kot je bil, a pomembno je, da redno poteka. Tako ne bomo pozabili, kar smo se doslej naucili, ob novih oblikah dela pa se bomo naucili še marsikaj novega. Mi ostaja-mo povezani. TISTO DOLGO POLETJE 2020 Ko se je zacelo leto 2020, nihce ni mislil, da bo trajalo tako dolgo in da bo tako prazno. Pomlad je hitro prišla in vsi so se veselili sonca in cvetja. Vse naj bi cvetelo, dišalo, se rodilo ... za sreca­nje s poletjem. Ampak pojavila se je od nikoder, neka hudobna bolezen, prekinila je cvetenje, zastirala sonce. Poletje je prišlo tiho, brez veselja otrok v parkih, brez sprehodov in kolesarjenja. Vsi smo bili v strahu in cakali trenutek boljšega jutri. Potovalni nacrti so padli v ozadje, ljudje so zaceli skrbeti za svoje zdravje. Veliko casa smo preživeli doma, ko smo pripravljali razlicne obroke, brali knjige, gledali filme .... Vcasih smo šli na sprehod ali vozili kolo. Nekega dne smo obiskali mesto Jajce, si ogledali njegove znamenitosti in bilo je zelo zanimivo. Izdelovali smo razlicne sokove in marmelade, delali v cebelnjaku. Poletje še traja, ceprav se je šolsko leto zacelo in smo se vrnili k svojim starim obveznostim. Minilo je to dolgo in prazno poletje in v upanju, da bo naslednje veliko boljše, bomo pocakali. Do takrat pa vso sreco vsem nam. Dražena Bubonjic Kot še nikoli doslej je bilo to poletje v marsicem edinstveno. Ena svetovna kuga nam je paradoksalno pomagala, da se obrnemo nase in na svoje ljubljene. Zaklenjeni v svojih štirih stenah smo spoznali, kako pomembno je imeti varno oporo v družini. Bilo je, kot da bi nas morali spraviti v karanteno, da bi videli, kako pomembni so nam najbližji. Nikamor nismo potovali. Nismo videli sveta. Toda spet smo našli ljubezen svojih najdražjih. Ljubezen, ki je bila ves cas, a smo jo zaradi hitrosti življenja pogosto zanemarjali. Virus bi nam moral biti v veliko opozorilo. Po eni strani zaceti ceniti ljubezen do najbližjih, po drugi pa razumeti, kako krhek je svet in da je en majhen nezaželen in neviden delcek dovolj, da vse ustavi. Mladen Bubonjic Z možem sva poletje preživela v Banjaluki. Pole-tje se izteka in midva nisva zapustila Banjaluke. Covid 19 nas ni zaprl samo v mesto, ampak tudi v domove. Ob sobotah sva delala na vrtu. Sadila sva paradižnik, papriko, korenje, peteršilj, krom­pir, zelje, grah, fižol, cebulo, cesen in celo rože. Naredila sva sadno marmelado: marmelado iz jabolk in korenja, marmelado iz sliv. Kuhala sva zelenjavo z vrta, sataraš, v zamrzovalnik sva spra­vila fižol, posušila sva žajbelj za caj in naredila žajbljev sirup ... Ob lepem vremenu sva se s ko­lesi peljala po Banjaluki. Zdaj imava vec casa za vožnjo s kolesom, ker sva oba upokojena. Pogre­šava otroke. Besima Smailovic Poletje se koncuje in nimam obcut­ka, da je bilo. Letošnje poletje me je spom­nilo na vojno poletje 1992, ko tako kot zdaj nismo mogli zapustiti mesta in smo slišali za število takrat umr­lih in zdaj mrtvih. To poletje nisem nikamor potovala in tudi prijatelji iz tujine niso prihajali k meni, kar obicajno pocnejo vsako leto. Poletje sem preživela na svojem vrtu in se družila z Lukom in Marijo. Vrt in ot­roci imajo nekaj skupnega, ne glede na to, koliko delate z njimi, nikoli niste prepricani, kakšne sadove bo obrodilo vaše delo. To poletje sem se malo družila z ljudmi, veliko pa sama s seboj in s knjigami. Moj Kindle in veliko število knjig na njem so mi omogocili, da sem »potovala« na razlicne konce sveta in to virtualno potovanje je nadomestilo moje potovanje v resnicnem življenju. Želim verjeti, da bo naslednje poletje napolnjeno s potovanji, druženjem in da si bomo tega zapomnili kot grde sanje. Dubravka Bevandic Bucalo Letošnje poletje je zame hitro minilo, a sploh ne vem, kako. Brez potovanj, brez vecjega druženja in izhodov. Prepustila sem se urejanju prostora, v katerem živim (barvanje sta­novanja, cišcenje) in lastnim željam in mislim ter druženju z najbližjimi. V bistvu je bilo dovolj casa za vse in nic mi ne manjka razen plavanja v morju. V reki Vrbas nikoli nisem plavala, vendar dobro se je zmociti, da se ohladimo, ko je zelo vroce. Branje dobrih knjig vse to nadomesti. Ko se želje uskladijo z možnostmi, je vse lažje. Ksenija Urdih Letošnje poletje je bilo drugacno. Prvikrat nisem šla domov v Estonijo. Zaradi tega sem bila zelo žalostna. Kljub temu sem z družino potovala po Bosni, šli smo tudi v Crno goro. Bili smo v Budvi. To je zelo lepo mesto. Kopali smo se, soncili, veliko smo se sprehajali po starem mestu in veliko fotografirali. Natalja Milakovic Letošnje poletje ni bilo kot prejšnja leta. Nisem vedela niti, ali bom šla na morje ali kam drugam. V tem pricakovanju so minili trije meseci. Šla sem do svoje hiše na dopust in sadila zelenjavo, pocivala in brala knjige. To mi ni bilo dovolj, ker so mi manjkali prijatelji in poto­vanja. Šele septembra sem uspela oditi za nekaj dni v Istro. To je bila prava poslastica, lepo vreme, toplo morje in brez gnece. Zdaj sem spet pripravljena za nove naloge. Zvezdana Kopanja Poletje je bilo zelo dolgocasno. Na Hrvaško ni bilo mogoce iti. Plavali smo v bližnjih rekah. Bilo je zelo vroce. Nic ni bilo normalno, s prijatelji ni bilo mogoce iti ven, ni bilo mogoce potovati. Odlocila sem se, da zamenjam službo, ker ni možno potovati, ni možno nic. Nekako se mi je zdelo, da je pravi cas za ucenje, ko se ne da nicesar narediti. Moja družina je šla v naravo, ob reke. Skušali smo cim manj obcutiti položaj s Covid-19. Vsi smo dobro in nihce ni bil bolan, zato mislim, da smo imeli lepe pocitnice. Sanja Katan Grbic To leto je bilo zelo cudno. Tako je bilo tudi poletje. V juniju smo Jelena, mama in jaz morali v Beograd, ceprav si nismo želeli. V Srbiji je bilo v tistem casu zelo nevarno. Potem sem šel v Srednji Dubovik, vas v zahodni Bosni, k prijatelju, da smo tam praznovali rojstni dan in preživeli nekaj dni. Julija sem pogosto kolesaril in šel na Vrbas. V zacetku avgusta sem šel skupaj s štirimi prijatelji v Trebinje in tam smo se imeli zelo lepo. Vse poletje sem se ucil ru-šcino, ker mi je ta jezik zelo všec. Ko je prišla pandemija, sem imel cas poskusiti nekaj nove­ga. Edini problem je, da se zdaj brez prevajalnika in slovnice zelo težko spomnim slovenske besede. V glavi so mi samo ruske besede. Upam, da se bo ta položaj koncal in se bova videla v živo, ker je to najboljši nacin za ucenje jezika. Aleksa Sibinovic   Letošnje poletje sem preživel ob risanju in prvic brez prekinitev od zacetka leta. Tudi v vi-nogradu in sadovnjaku sem preživel veliko vec casa kot zadnja poletja. In spoznal sem nove prijatelje. Koncno sem koncal z okrasitvijo sobe. Ivan Delic Poletje je bilo nenavadno, ker nisem mogla potovati. Našla sem druge nacine, kako se zabavati. Dneve sem preživljala z jogo za hrbet in soncenjem na svojem balko-nu. Prebrala sem novo knji-go Stephena Kinga. Zacela sem malo risati. Tako so na-stale moje originalne nalep­ke. Z njimi sem okrasila svoj laptop. Z Ivanom sem igrala World of Warcraft in bilo je zabavno. Ana Benkovic Letos smo nameravali dopust preživeti nekje na morju, vi-deti sorodnike in prijatelje ter za nekaj casa iti v gore. Pocitnic se resnicno veseli-mo in imamo vedno malo casa za vse, kar želimo videti in narediti med dopustom. In zato vse skrbno nacrtuje-mo in skušamo kar najbolje izkoristiti ta dragoceni cas. Korona epidemija je zmed-la naše nacrte, a nam je dala lepo priložnost, da spoznamo lepote naše domovine Bosne in Hercegovine. Ko je prišel Ivan iz Švedske, sva hitro oblikovala nacrt. Srecanje z prijatelji. Zbrali smo se in preživeli cudovit dan, ko smo pekli jagnjetino, pili pivo in peli. Zjutraj smo se z botri odpravili v toplice Kulaši. Lepo smo se spocili in uživali v štirih dneh kopanja in sprehodov v naravi. Nato smo se odpravili na malo ekskurzijo po Hercegovini. V dveh dneh blizu Livna smo videli cudovito jezero Buško blato in slapove Kravica na reki Trebižat. Ogledali smo si tudi orintološki rezervat Hutovo blato pri Mostarju in Ramsko jezero pri Prozorju. Kopali smo se in uživali v pravljicni naravi in dobri domaci hrani. Na poti nazaj smo pili kavo v Jajcu in po krajšem premoru v Banjaluki sva sama nada­ljevala proti Sarajevu. V naši koci na Trebevicu smo se družili z mojo sestro in mamo. Sprehajali smo se v naravi in nabirali dišeca zdravilna zelišca za caj. Nekega dne smo šli na obisk k prijateljem v Vareš. Obiskali smo tudi bosanske piramide na Visokom. Bilo je res vznemirljivo in za­nimivo. Koroni se lahko zahvalimo za tako cudovite pocitnice. Ljiljana Memon Letos sem bila doma. Nisem šla na morje, ampak sem se šla kopat na majhno jezero La-minci, ki je med Gradiško in Novo Topolo.  Obdobje s korona virusom je zelo vplivalo na naše življenje. Upam, da bomo drugo leto težave pozabili in da se bomo videli v Banjaluki. Sanja Tošic Jakic To poletje sem bila doma. Zaradi korone nisem nikamor potovala. Šla sem se kopat v terme na Šeherju in sedela sem ob reki Vrbas. Sanda Topic To poletje je bilo za naju nenavadno.  Potovati ni bilo mogoce. Dneve sva preživela v Banja­luki  in okolici. Nikola je plaval v Vrbasu, Jelena pa samo enkrat na bazenu. Druženja niso bila pogosta.  Nikola se je družil z  vedno istimi prijatelji. Bili so srecni. Preprosto so sprejeli situacijo in niso pustili, da bi jih preplavila slaba volja. Jelena je veliko brala in se je ucila slovenšcino. Vsak dan je gledala TV Slovenija. Hodila je na sprehode v naravo. To ni slabo, ampak je slabo spoznanje, da ne moreš storiti nicesar drugega. Pomembno je, da sva bila zdrava.  Veliko casa sva preživela z družino, ker ima Nikolov dedek lepo dvorišce.  Nikola in Jelena Grbic To poletje bi rada pozabila. Veliko casa sem bila doma zaradi virusa in nisem mogla poto­vati. A zelo rada imam potovanja! Do konca julija sem imela izpite na fakulteti. Potem sem imela petnajst dni pocitnic in sem bila s fantom. Šla sva v Bijeljino v ‘Etno selo Stanišici’. Bilo nama je zelo lepo, a vroce. Šla sva tudi v živalski vrt v Tuzli. Cas, ki sem ga preživela z njim, je bil edini lep. Nekajkrat sem šla s sorodnikom na bazen. To ni bila prava izkušnja, ker so nam na vhodu izmerili temperaturo. Potem so se nadaljevali izpiti in branje, ucenje... Žal mi je, ker to poletje nisem mogla delati, a to bo minilo in nam bo vsem bolje. Ivana Kerševan Poleti sem pocivala. Nona je prišla iz Slovenije. Zaradi tega sem bila zelo srecna, ker je ni­sem videla od januarja. Dvakrat sem šla na morje. Zelo ljubim morje, zato mi tam ni bilo dolgocasno. Trudila sem se, da skoraj vsak dan delam vaje za telo ali jogo. Sredi avgusta sem se vpisala v avtošolo, tako da sem konec meseca preživela ob ucenju prometnih pravil.  Ana Peric Poletne pocitnice so hitro minile, ampak so bile zelo lepe. Prvega julija me je presenetila mami, ker je nenapovedano prišla. Obcutila sem veliko sreco in ljubezen. Vsi smo se peljali na morje, v Neum. Morje imam zelo rada. Veliko sem plavala, sprošcala sem se in uživala v morskemu zraku. Ko sem se vrnila z morja, sem imela mojstra. Urejali smo zunanjo teraso, ka­tero imam zelo rada. Na tis-ti terasi zjutraj pijem kavo, medtem ko ptice žvrgolijo. Veliko casa preživimo na tisti terasi. Hitro je prišel konec avgusta in pocitnice so se koncale. V septembru so se zacele nove obvezno­sti in užitki: šola, priprav­ljanje ozimnice in ucenje slovenšcine. Vanja Peric Lahko recem, da se je to pole-tje res razlikovalo od ostalih. Ves svet se je ustavil že marca in zdi se, da pocitnice trajajo šest mesecev. Najprej so mi bile ne­nadne pocitnice zelo všec, ampak pozneje je vse postalo resno. Od decembra nisem odšla nikamor iz Bosne, strica in njegove družine pa nisem videla od februarja. Upam, da se bo to kmalu spremenilo.  Šolo sem komaj cakala in sem zelo vesela, da imam nekaj obveznosti (imela sem le tecaj programiranja). Sonja Šukovic Poletje sem preživela zelo lepo. Vedno sem bila s prijatelji, šli smo šli v naravo, na kopanje na reko Vrbas in tudi na sprehod po mestu. To leto sem praznovala svoj osemnajsti rojstni dan. Naredila sem majhno zabavo, vse skupaj nas je bilo dvajset. Zbrali smo se v majhni kavarni v delu mesta, kjer živim. Na zabavi so bili Mihaela, Elena, Viktor, Katarina Marin­kovic in moji prijatelji iz osnovne in srednje šole. Po zabavi sem šla v izolacijo, ker nisem hotela, da se kaj zgodi mojim staršem, ce bi jaz imela ta hudi virus. Ko vse tako pogledam, mi je bilo zelo lepo, sem uživala, ceprav ni bilo potovanj ali odhoda na morje. Aleksandra Špehar Poletje imam rada, ker poleti potujemo. Po navadi potujemo na morje.  Ampak poletje 2020 je drugacno. Po dolgem casu nismo šli na morje. Ni bilo soncenja, plavanja in sprehajanja ob morju. Vecinoma sem bila pri babici in dedku. Imata kužka, ki se imenuje Sale, z njim sem se igrala. Sale je vcasih dober in vse me posluša, potem ni tako dober in vzame obutev, posebej copate ter jih skrije. Vsi išcejo svojo obutev in recejo: Sale, Sale, kaj si spet naredil? Prebrala sem zanimive knjige, kot so pustolovšcine Sherloka Holmesa. Mami je všec, ko berem knjige znanega francoskega pisatelja Aleksandra Dumasa. Želela sem iti k teti v Nazarje, ampak ni bilo mogoce. S sestro Andelo  sem pripravljala krofe. Na mamini fakul­teti smo obiskale brezplacen tecaj kitajšcine za zacetnike. Razlicne stvari sem naredila in mi ni bilo dolgocasno. Anastasija Babic Te poletne pocitnice so bile drugacne od prejšnjih. Vecino poletja sem preživel doma in na vikendu pri babici in dedku. Pandemija korona virusa nas je vse zmotila, vendar smo uspeli nekaj dni preživeti na morju in gori Vlašic. Zaradi pandemije se nisem veliko družil s prijatelji. September je, šola se je zacela in z njo spet veliko obveznosti. Tako sem jaz pre­živel poletje. Nikša Perušic Poletje sem preživela dobro. Šla sem v Mostar, ceprav sem hotela ostati doma. Plavala sem pri Kravicah, voda je bila zelo hladna, a je bilo v vodi veliko rib. Bila sem v Hutovem blatu kjer smo iz colna gledali razlicne vrste ptic in žab. Leonora Štefanac Letošnje poletje je bilo drugacno od ostalih. Pojavil se je virus, ki nas je vse presenetil. Am-pak, vseeno sem šla na morje z mamo in sestro v Neum. Odlicno smo se imele. Preostanek pocitnic sem hodila ven in s prijatelji na bazen. Novo šolsko leto se je že skoraj zacelo in upam, da bo vse v redu. Mirjana Makivic Poletne pocitnice sem preživel pri babici. Takrat so se zaceli nogometni treningi. Preuceval sem snov cetrtega razreda, ucil sem se kitaro in bral v slovenšcini. Imeli smo bazen. Kopal sem se, bilo je zelo vroce. Šel sem na trening in se igral. Med pocitnicami mi je bilo zelo lepo. Đorde Baroš Ko so se zacele poletne po-citnice, so se zaceli nogo­metni treningi. Vadili smo na stadionu nogometnega kluba Borac. Poletje je bilo toplo in pogosto sem plaval v svojem bazenu. Praznike sem preživel med ucenjem in branjem. Igral sem tudi na inštrument in bral knji­ge v slovenskem jeziku. Šel sem do starih staršev in pla-val na reki Ukrini. Igral sem se tudi s prijatelji in psi. Kosta Baroš OB EVROPSKEM DNEVU JEZIKOV SMO PRIPRAVILI RECITAL IZŠTEVANK V SLOVENŠCINI IN SRBŠCINI. Povezali smo se z ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine iz Švice, Srbije in Nemcije. NAS UCENJE JEZIKOV POVEZUJE? Kolikor je Bog skušal ljudi zmesti z ustvarjanjem razlicnih jezikov, se z ucenjem tujega je­zika zbližujemo. Kako bolje poznati dušo naroda, njegovo kulturo in navade, kot govoriti njegov jezik, se nauciti smejati se kot oni, jokati kot oni, vpiti kot oni? Ali ni nic lepšega od dodajanja glasu, ki ga razumemo, nasmeha, solze, nagubanega cela? Kakšen bi bil svet, ce bi bili vsi nemi? Kdaj se ne bi razumeli? Vcasih se zdi, da kljub razumevanju jezika ne razu-memo nicesar, niti obicajev niti duše ljudi. Ni dovolj le poznati jezikovna pravila, jezika se ne ucimo kar tako, jezik se živi. Samo živ jezik, ki nas vodi do uma, srca in duše naroda, le živ jezik, ki se ga naucimo in uporabljamo v družbenem in zgodovinskem kontekstu, nam daje priložnost, da se zbližamo, postanemo en rod, a spet drugacni. Združeni v raznolikosti. Mladen Bubonjic Ljudje so bolj kot kdaj koli povezani s tehnologijo, internetom in socialnimi mediji. Ucenje tujega jezika povezuje ljudi. Komunikacija po vsem svetu je lažja, potovanje je bolj zabav-no ... V šoli se ucimo dva ali tri tuje jezike. V šoli imam anglešcino, nemšcino in latinšcino. Ucim se slovenšcino in italijanšcino. Pocutim se srecno pri ucenju jezikov. »Ucenje tujega jezika je dobro za skoraj vsakogar.« - Van Sparrentak Andela Đekic MOJ MATERNI JEZIK MED DRUGIMI JEZIKI Ob rojstvu vsakdo sprejme darilo, materni jezik. Jezik, v katerem prvic sliši ljubkovanje ali tolažbo. V njegovem srcu se vtisne pecat, ki ga spremlja skozi celo življenje. Kamor­koli gre, vedno ga spremlja. Ko v tujini slišiš domaco be-sedo, srce poskoci in zaigra. V nevihti življenja se pojavi svetilnik, ki te opomni, kdo si, od kod prihajaš in kam greš. Le v maternem jeziku lahko poveš, kaj pravzaprav cutiš. V tem jeziku je jasen vsak odtenek, vsaka malenkost. Izraža najbolj skrito in zapleteno misel. Pa kljub temu nesebicno cloveka spodbuja, da se uci tudi druge jezike. Da razumeš druge ljudi ter z njimi deliš svoje misli in dosežke. Aleksandar in Rastko Zrnic Na svetu je toliko jezikov, da eden vec ali manj nic ne pomeni. Vendar ni tako. Še posebej, ce ima ta jezik svojo abecedo, kot je moj materni jezik - srbšcina. Na svetu je malo jezikov, ki se lahko pohvalijo z dejstvom, da imajo svojo abecedo, kot jo ima srbšcina - cirilico. Srbski jezik je poseben in drugacen. Ceprav se drugim zdi težko, je v bistvu preprosto. Vsak glas je oznacen z eno crko. Vsaka beseda je napisana tako, kot je izgovorjena, in izgovorjena je tako, kot je zapisana. Jezikovna reforma je uporabo privedla do preprostosti, pa tudi do popolnosti. Jezik je popolnoma preprost, a tudi preprosto popoln. Dražena Bubonjic Srbšcina je moj materni jezik. Spada v skupino južnoslovanskih jezikov. Njegovi zacetki so v IX. stoletju. Zelo je lep in zanimiv jezik. Govori ga približno 12 milijonov ljudi, kar je veliko manj v primerjavi z drugimi svetovnimi jeziki. Tujci pravijo, da se ga je težko nauciti. Ima dve narecji in dve abecedi. Je precej podoben jezikom v bližnjih državah, ki združujejo ta ljudstva. Renata Stjepanovic Všec mi je slovenšcina. Ta jezik je zelo podoben mojemu maternemu jeziku. Zato pogosto nimam težav. Nekatere besede so enake, nekatere popolnoma drugace. Skloni niso težki zame, kjer je podobno kot v srbšcini. Še vedno imam težave z nekaterimi skloni. Vendar mislim, da je težje Japoncem ali Kitajcem. Slovenšcina je melodicni jezik. Rada ga poslu­šam, ko govorijo domacini. Rada gledam filme in oddaje  v slovenšcini. Upam, da bom cez eno leto dobro govorila slovenšcino. Jelena Grbic VEC JEZIKOV ZNAŠ, VEC VELJAŠ Tukaj v Bosni je ta naslov današnji pregovor, ceprav so nas v casu socializma ucili, da znanje tujih jezi­kov ni potrebno. Moj po­kojni dedek mi je ves cas govoril, naj se ucim tujih jezikov, ker je clovek vre-den, kolikor jezikov go-vori. Ucenje tujega jezika je veliko vec kot le komu­nikacija. To pomeni, da bomo spoznali kulturo tega ljudstva, se naucili marsikaj zanimivega, spoznali gastrono­mijo, obicaje in tudi ljudi. Slovenski jezik sem se želela nauciti, ker sem slovenskega rodu po babici, zato sem pred štirimi leti s hcerko zacela avanturo, ki še vedno traja. Vanja Peric Znanje je najvecje bogastvo, ki ga lahko pridobimo. Ceprav je podrobnosti mogoce poza­biti, je jedro tega znanja vedno v nas. Znanja, ki ga posedujemo, nam ni mogoce vzeti kot materialnih stvari, ki jih imamo. Takšno je znanje jezika. Nekatere besede, ki jih ne upo­rabljamo veliko, lahko pozabimo, a bi jih vseeno lahko razumeli. Vec jezikov znamo, vec imamo priložnosti spoznati vec ljudi, vec razlicnih kultur in s tem vec izkušenj. Ko se ucimo druge jezike, svoj jezik spoznavamo globlje. Ce so nekatere besedne zveze ali pravila, ki jih prej nismo poznali ali jih preprosto nismo opazili, jih zacnemo videti. Z ucenjem jezika spoznavamo svet okoli sebe in sebe. Ana Peric Evropski dan jezikov praznujemo od 2001. leta 26. septembra. Evropski dan jezikov pra­znujemo, da bi spoznali cim vec jezikov  in kultur drugih narodov. Ta dan je posebno po­memben za ucence, ucitelje in druge kulturne institucije. V šolah prirejajo prireditve v raz­licnih jezikih. S slovenskim jezikom sem se spoznal že kot otrok, ko sem šel na obiske v Slovenijo k svojim sorodnikom. Kasneje sem kot clan Društva Slovencev obiskoval pouk slovenskega jezika. Poleg slovenskega jezika se ucim in govorim srbski, nemški in angleški jezik. Rad bi se naucil tudi ruski. Vec jezikov znaš, vec veljaš. Albert Einstein je nekoc dejal, da ko se nehamo uciti, zacnemo umirati. Nikša Perušic  Želim znati vse jezike na svetu. Zakaj? Vec jezikov znamo, lažje se znajdemo v kateremkoli delu sveta in lahko najdemo prijatelje z vsega sveta. Ko poznate veliko jezikov, lahko po­magate mnogim in jih prosite za pomoc, ko jo potrebujete. Ko smo otroci, nam je ucenje jezikov morda dolgocasno, ampak moramo razmišljati o prihodnosti in o tem, da je naše znanje za nas najpomembnejše. Na ucenje jezikov moramo gledati kot na igro, od katere je odvisna naša prihodnost. Maša Ceran Jezik ni le orodje za sporazumevanje, temvec je nacin povezovanja ljudi. Omogoca nam, da z drugimi delimo naše misli, custva in izkušnje. Vsaka beseda je utrinek, žarek svetlobe velikega vesolja duše. Beseda zmore objeti in tolažiti, zmore pa tudi kakor mec udariti in prizadeti. Jezik je najmocnejše orodje za razvoj ali pa najstrašnejše orožje za vojskovanje. Bog nas je ustvaril razlicne in nas obdaril z razlicnimi jeziki. Da bi se medsebojno razumeli in drug drugega spoštovali, moramo spoznati vec jezikov. Vec jezikov poznaš, vec kultur razumeš. Za cloveka, ki govori in razume vec jezikov, manj je strahu in nerazumevanja. Svet postane le mala vas, najbolj oddaljeni kraji pa le ulica nekaj metrov stran. Ce poznaš vec jezikov, tvoja osebnost postane okrašena, kakor jasno nocno nebo krasijo številne blešcece zvezde. Aleksandar in Rastko Zrnic Po mojem mnenju je zelo lepo, ko nekdo govori veliko tujih jezikov. Jaz govorim samo štiri jezike, in to so srbšcina, slovenšcina, anglešcina in nemšcina. Upam, da se bom naucila tudi francošcino in italijanšcino, ker sta zelo lepa jezika. Slovenšcina je zame zelo lep jezik in se ga tudi rada ucim. Na pouk hodim že vec kot deset let in v tem casu sem ga zelo dobro obvladala. Ucim se, ker bi rada študirala v Sloveniji in tudi, ker imam sorodnike, ki živijo v Sloveniji. Aleksandra Špehar Moj materni jezik je rušcina. Pred petnajstimi leti sem se naucila srb-šcino in zdaj se vsak dan pogovar-jam v srbšcini. Zdaj se ucim slo­venšcino, ker mi je Slovenija zelo všec in želim, da bi nekoc s svojo družino živela tam. Najtežja stvar v slovnici slovenskega jezika je dvojina. Nekoc je dvojina obstaja-la tudi v rušcini, ampak je s casom izginila. V sodobni rušcini je dvojina ostala le v obliki nekaterih besed, na primer: ......, ......, ...... Še en problem pri ucenju slovenšcine za Ruse so medjezicni homonimi. Na primer: Družba (slov.) - society (ang.)  ...... (rus.) - friendship (ang.) Brati (slov.) - read (ang.)  ..... (rus.) - take (ang.) Slovenšcino najbolje obvladamo tako, da gledamo slovensko televizijo, beremo knjige v slovenšcini in se pogovarjamo s Slovenci. Natalja Milakovic Moj materni jezik je srbohrvaški in spada v južnoslovansko jezikovno skupino. Slovenšcina je v isti skupini. Lahko je razumeti, ko moj dedek govori slovensko. Ko sem se zacela uciti jezik, sem spoznala, da se razlikuje od mojega maternega jezika. S svojimi bratranci lahko bolje komuniciram, vendar moram delati na svojem znanju slovenšcine. Ce ne poznam izraza, lahko vedno uporabim anglešcino ali srbohrvašcino. Anglešcino sem se zacela uciti že v otroštvu in hvaležna sem staršem, da so me vpisali na tecaj. Anglešcine ne uporabljam samo vsak dan, ampak je velik del mojega dela. Znanje vec kot enega jezika je koristno in rada bi se naucila vsaj še enega, na primer švedšcine. Ana Benkovic Ce se ucimo in govorimo tuj jeziki, se lahko povežemo s svetom. V vseh jezikih je skrita kultura enega naroda. Srbšcina, a tudi slovenšcina, ima bogato besedišce, ki ohranja tradi­cijo in povezavo z našimi predniki. Zaradi tega je zelo pomembno praznovati evropski dan jezikov, ker se spomnimo jezikovne vrednosti. Rada bi se ucila jezike iz Severne Evrope, ker bi rada živela tam in imam rada naravo Švedske, Danske ... Vsak obisk v tujini pusti vtis na nas tudi zaradi narave jezika. Prvic sem slišala slovenšcino v osnovni šoli v pogovoru sosedov. Zelo sem motivirana za ucenje slovenšcine. Blizu je srbskemu jeziku in moj fant dela v Sloveniji. Ivana Kerševan ZAKAJ SE UCIM SLOVENŠCINO? To je enostavno vprašanje. Ucim se slovenšcino, ker z veseljem hodim na pouk slovenšcine za odrasle. Pouk je zanimiv, ne zelo zahteven. Naša draga uciteljica Barbara vedno prinese zanimiva besedila, v katerih izvemo marsikaj zanimivega o zgodovini, kulturi, obicajih, naravnih lepotah Slovenije. Jaz pojem v slovenskem pevskem zboru in to mi pomaga pri ucenju slovenskega jezika. V Slovenijo potujemo z zborom in jezikovno šolo, srecujemo se s Slovenci, sodelujemo na razlicnih kulturnih prireditvah. V Sloveniji se imamo vedno lepo, pojemo z drugimi zbori, obiskujemo kulturne znamenitosti, okušamo slovensko hrano, plešemo polko in valcek ter pi-jemo dobra vina. Ucenje jezika nam olajša sporazumevanje in ustvarjanje novih prijateljstev. Veseli smo, ko imamo priložnost gostiti naše drage prijatelje iz Slovenije na kulturnih prireditvah, ki jih organizira naše društvo Triglav. To so vedno lepa in vesela druženja. Upamo, da jih bo cim vec. Ljiljana Memon Moji slovenski prijatelji živijo v Sloveniji. Ko se pogovarjamo, želim razumeti svoje prija­telje. Ce lahko razumem zgodbo svojih prijateljev, se pocutim zelo dobro, saj „vec jezikov znaš, vec veljaš“. Slovenija je cudovita in želim si ogledati še nekaj turisticnih krajev. S slovenskimi prijatelji sem obiskala cudovite gorske vrhove, gorske reke, planinske postojanke, cudovita mesta, razkazali so nam zgodovinske spomenike in njihovo kulturo ... Za dobro medsebojno razumevanje je dobro poznati jezik, ki ga govorijo prijatelji. Prijatelji so mi pokazali, kako radi imajo svojo domovino, svoj jezik, svoje prijatelje, sosede. Pokažejo nam marsikaj in zato se želim nauciti slovenskega jezika. Besima Smailovic Obožujem ucenje novih jezikov in povezovanje z novi-mi kulturami. Tekoce govorim angleško in se sporazumevam v nemškem in španskem jeziku. Slovenski jezik se ucim iz želje po povezovanju z dedkovo do-movino. Zelo mi je všec. Tako podoben in tako drugacen. Slo­venijo obožujem in z veseljem bi tam rada govorila slovensko. Gorana Retel Vsakic, ko se odlocimo za ucenje tujega jezika, odpremo vrata v nov svet. Odpiramo ca­robna vrata, ki nas vodijo skozi državo, njene najlepše pokrajine, spoznavamo kulturo. Z vsakim novim korakom se ljudje, ki tam živijo, vedno bolj približujejo nam. Najlepše je, da ko se enkrat nauciš jezik, ko ta dan postanemo polni samozavesti, gremo skozi mesto, ki nam je zdaj blizu, in spoznamo nove, zelo zanimive ljudi. Ljubljana, se vidimo. Sanja Katan Grbic Vesela sem, ko se ucim slovenšcino in hvaležna profesorici gospe Barbari. Rada bi študirala humanistiko na Primorskem. Že od zgodnjega otroštva sem z veseljem odhajala v Slove­nijo. S starši sem vsako leto potovala v Strunjan na morje. Pogosto smo bivali v Rogaški Slatini. Spominjam se tistih srecnih dni. Sanja Stefani Slovensko govori približno 2,4 milijona ljudi. Vecina jih živi v Sloveniji. Zame je sloven-šcina romanticen jezik. Ima besedo LJUBEZEN že v svojem imenu in je tudi eden redkih jezikov, ki ima poleg ednine in množine tudi dvojino. Slovenšcina je zelo vljudna, zaradi tega je skoraj idealen jezik, in v slovenšcini je veliko pravil in domislic, vendar na koncu ni tako neusmiljen kot na primer francošcina. Andela Đekic Vsak narod ima svoj jezik. Jezik je tradicija naroda in njegove izvirnosti. Jeziki so zelo po­membni, ker povezujejo razlicne narode. Zato si jeziki zaslužijo svoj praznik. Ucenje jezika nas povezuje, ker pridobimo nova znanja in prijatelje. Tako pridobimo nove življenjske izkušnje. Slovenski jezik sem prvic slišala od svoje družine iz Slovenije. Zdelo se mi je zani­mivo in podobno mojemu maternemu jeziku in sem se zato zacela uciti slovenšcino. Tako sem dobila priložnosti za razlicna potovanja in ustvarila nova prijateljstva. Zato mi je slo­venšcina všec in se je z veseljem ucim že dolgo. Mirjana Makivic ZAKAJ SI JEZIKI ZASLUŽIJO SVOJ PRAZNIK? Jezik je ena najpomembnejših po­sebnosti naroda. Zelo pomembno je ohraniti svoj jezik – ohraniti besede, narecja in vse ostale zna-cilnosti. Ne smemo dovoliti, da se naš jezik unicuje z dodajanjem tujih besed in pozabljanjem naših besed in izrazov. Jeziki si zaslu­žijo svoj praznik, da bi se ljudje spomnili svojega jezika in njegove pomembnosti, a da ne bi samo ta dan skrbeli za svoj jezik. Vedno moramo vedeti, kakšno bogastvo je naš in vsak jezik. Vedno mora-mo skrbeti za svoj jezik, saj nam je edini in nenadomestljiv. Marko Budiša Zdi mi se, da ucenje jezika ni enako ucenju drugih stvari. Ko se uciš jezik, ustvarjaš stik z drugimi osebami, ki se tudi ucijo ta jezik. In še nekaj: Ucenje jezikov odpira nova vrata v svet. Lažje je potovati in ustvarjati nove stike, ce znaš vec jezikov. Ko se uciš jezike, se ne nauciš samo govoriti  v teh jezikih, ampak spoznaš tudi kulturo teh državah in imaš druga-cen pogled na svet. Aleksa Sibinovic   Želja po ucenju tujega jezika, razširitev besedišca in boljše izražanja pozitivno vplivajo na razvoj osebnosti. Ucenje jezika spodbuja razvoj možganov, razvija spretnost v izražanju, pomaga ljudem pri vzpostavljanju stikov, izmenjavi izkušenj in druženju. Besedišce se op-lemeniti ob branju dobrih knjig. Kdor ima rad svoj in tuj jezik, ta rad bere knjige in tako postaja duhovno bogatejši. Ali ni to dovolj razlogov, da imajo jeziki svoj praznik? Tamara Sibinovic   Jezik in besede, ki jih vsak teden govorimo, so naše domace orodje, s katerim lahko delamo, kar želimo. V davnih casih so imeli naši predniki svoj jezik, ki se je scasoma razvil do današ­njega modernega jezika vsakdanjega življenja. Danes se moramo zavedati pomena jezika, ki ga uporabljamo. To je razlog, da obstaja evropski dan jezikov. Ljudje se ta dan spomnijo svojih prednikov in svojega maternega jezika, ki ga moramo spoštovati. Jelena Sibinovic   KDAJ STE PRVIC SLIŠALI SLOVENŠCINO, KATERE JEZIKE BI SE ŠE ŽELELI NAUCITI? Slovenšcino sem prvic slišala, ko sem bila majhna deklica. Moji babica in dedek sta se zme-raj pogovarjala v slovenšcini. Lepo jo je bilo poslušati, ker se mi je zdela kot pesem. Še danes se mi zdi, da je slovenski jezik zelo zanimiv in melodicen. Upam, da sem vsaj malo svoje ljubezni do slovenšcine prenesla na svoje otroke. Zvezdana Kopanja Slovenšcino sem prvic slišal od svoje babice, od nje sem se tudi naucil, da je slovenšcina južnoslovanski jezik. Moj cilj je nauciti se slovenšcino, da lahko brez težav govorim s svojim bratrancem in necakinjo. Po ucenju slovenšcine bi se rad naucil japonsko. Ivan Delic Moj materni jezik srbšcina je eden izmed najzanimivejših jezikov na svetu glede težav pri branju in pisanju ter slovnici. Znanje drugih jezikov nam prinese veliko dobrega, ucenje jezika nas poveže s svetom. Iz teh jezikov se lahko naucimo nešteto novih stvari in vec kot vemo, bogatejši smo. Rad bi se naucil japonsko, predvsem zato, ker se sliši lepo in želim biti povezan s tistim delom sveta. Slovenski jezik sem prvic slišal od dedka, ki je slovenskega porekla, in zelo mi je bil všec. Zato sem se zacel uciti slovenšcino. Zdaj se ucim slovenšcino, ker želim vedeti vec. Želim imeti cim vec nacinov za zbiranje informacij, ki me zanimajo. Viktor Perušic Ucim se slovenšcino že tri leta. Zdaj je cetrto leto, ko hodim na pouk. Želim si življenje in službo v Sloveniji. Tam je že moj oce. Rad bi se naucil veliko jezikov. Ce bi bilo mogoce, vse jezike sveta. Takrat bi se pocutil dobro v vseh državah. Ne bi imel omejitev zaradi jezika. Nikola Grbic Moj materni jezik je srbšcina. Ucenje jezikov nas povezuje. Jeziki zaslužijo svoj praznik, ker se tako lahko naucimo o razlicnih jezikih in njiho­vih kulturah. Rada bi se naucila španski in fran­coski jezik. Slovenšcina je lep jezik, prvic sem ga slišala, ko sem bila pri sorodnikih v Sloveniji. Ucim se slovenšcino, da bi jih razumela. Leonora Štefanac ODPOTUJMO ŠE NA DRUGI DEL PLANETA Do sedaj sem se ucila vec jezikov: v vrtcu je bila anglešcina, v osnovni šoli nemšcina, potem slovenšcina na dopolnilnem pouku in francošcina na tecaju. Mislim, da za ucenje jezikov veliko pomeni potovanje. To poletje nismo potovali. Na pocitnicah smo bili doma zaradi epidemiološke situacije. Ampak avgusta mi je uspelo obi-skati Kitajsko! Spoznala sem pando, medveda, ki ima crno-belo dlako in se hrani z bambu­ som, kot tudi zeleni kitajski caj. Kako je to mogoce, ce nisem potovala? Kdo mi je pomagal? Avgusta sem obiskala tecaj ki­tajšcine za zacetnike. Veliko mi je poma-gala uciteljica kitajskega jezika Gao Jan. Kitajske crke so zahtevne in drugacne, ampak so mi všec. Razumela sem, da se skozi novi jezik lahko pride do drugega dela planeta. To je bila zelo pomembna izkušnja zame. Jezik je potovanje v drugo kulturo, v drugo državo. Anastasija Babic Naj nas risba Anastasije Babic ob evropskem dnevu jezikov popelje v Azijo! KO ZAMENJAŠ SVOJ DOM IN DRŽAVO Danes se veliko ljudi zaradi boljših služb, študija in boljšega življenja seli v druge države. Otroci najlažje prenesejo selitev in se najbolje prilagodijo novemu okolju. Prijateljica moje­ga sina se je lani z družino preselila v Koper. Prej se ni ucila slovenšcine. Všec ji je Slovenija. Selitev ima veliko dobrih posledic – novo delo, boljšo placo, nove vtise, ampak pogre­šate stare prijatelje. Natalja Milakovic Moj stric je pred petnajstimi leti odšel v Slovenijo. Tam se je prvic ucil slovenšcino. Bil je zelo vztrajen in marljiv in se je tako dobro naucil, da vsi Slovenci pravijo, da se ne sliši, da ni tu rojen. Njegova žena je Slovenka in mu je zelo pomagala s slovenšcino. Ona govori srb­sko, ampak ni hotela govoriti, dokler se on ni naucil slovenšcine. Najtežje je bilo biti tako dalec od družine, ampak zdaj je zelo uspešen v službi in lahko pride veckrat v letu (razen zdaj, v koroni). Tudi mi gremo k njim najmanj dvakrat letno. Sonja Šukovic Jaz, pravzaprav, nisem nekdo, ki rad menja okolje in ljudi, s katerimi imam pogoste sti­ke. Rad imam stalnost in stebre konstantnosti, katerih se lahko oklenem. Zato je za mene preselitev v drugo okolje precej velika sprememba. Spremeniti moram svoje navade ter se prilagoditi novi razgibanosti v novem okolju. Najbolj pa mi manjkajo moji bližnji, družina in prijatelji. Vsemu se clovek scasoma privadi. Ce je novo okolje prijazno, ga kaj hitro vza-memo za svojega. Ce pa je novo okolje neprijazno, pa je težje in zahteva vec prilagajanja. Zelo lepo je, ce je v novem okolju nekaj, kar nam pritegne pozornost, recimo kakšna lepa stavba, mosticek, cerkev ali kakšna druga znamenitost. Takrat nas to požene, da raziskuje-mo zgodovino in ozadje novega okolja. V vsem tem pa je najboljša rec, da v novem okolju spoznaš nove ljudi in novo kulturo. Vse to pa cloveka bogati ter mu širi vsestranskost. Rastko Zrnic Moji sorodniki so se preselili v Slovenijo zaradi službe in boljšega življenja. Kot vsi so imeli tudi oni težave pri ucenju slovenšcine, ker je slovenšcina podobna srbšcini in so živeli v okolju svojih rojakov, ki niso pravilno govorili slovenšcine. Veliko so jim pomagali sodelav­ci v službi, ki so bili Slovenci, tako so slišali pravilen govor in so se naucili. Njihovi otroci, ki so rojeni in živijo v Sloveniji, govorijo slovenšcino kot materni jezik, a so se naucili govoriti in brati tudi srbšcino, pri tem sem jim jaz veliko pomagala. Zdaj oni meni pomagajo pri ucenju slovenšcine in so rekli, da mi gre dobro. Ko poskusim govoriti, vidim, da mi gre dobro, ampak še vedno se borim z dvojino in upam, da bom tudi to ob-vladala. Bojana Palackovic Poznam veliko ljudi, ki so se preselili v novo okolje. Veliko se jih je že prej ucilo slovenšci-no. Konkretno bom povedala za eno prijateljico. Imela je iste interese kot druge osebe, ki hodijo z njo na fakulteto. Vse se je zacelo s pogovorom o fa-kulteti in potem o vsakdanjem življenju. Dobre strani selitve so, da lahko spoznaš veliko no-vih ljudi, nauciš se veliko no-vih stvari, najdeš boljše delo, koncaš šolo/fakulteto. Slabe so, da si sam, nisi s starši ali z družino, težko se znajdeš na zacetku, rabiš cas, da se nauciš jezik. Aleksandra Špehar Nikolov oce in Jelenin mož je odšel v Slovenijo decembra 2018. Dobil je službo. Je natakar v hotelu Lifeclass v Portorožu. Ni se ucil slovenšcine pred selitvijo. Njegovo podjetje je organiziralo 60 ur pouka jezika. Ni ga bilo sram, ce je naredil napako. Poskusil je vsak dan govoriti sloven-šcino, na ulici, v trgovini, z delovnimi kolegi. Zdaj govori zelo dobro. Naj­težja zanj je bila locitev od družine. Komaj cakamo, da bomo živeli vsi skupaj. Radi bi živeli v Portorožu. Dobre posledice selitve so spre­membe oziroma možnost sprememb, ce jih želiš. Slabe posledice so, ce si locen od svojih najdražjih in to, da govoriš v jeziku, ki ni tvoj materni. Nikola in Jelena Grbic Moja prijateljica je iz Bosne odšla živet v Slovenijo zaradi službe. Prej se ni ucila slovenšci-no. Pomagali so ji sodelavci in sosedi. Zanjo so bile najtežje financne težave, ampak zdaj, ko je naredila izpit iz slovenšcine, ima višjo placo in boljše pogoje življenja. Dobre posledice selitev v novo boljše okolje so novi izzivi, služba z manj korupcije, nova kultura, boljši po­goji, srecnejša družina, cistejše okolje, težko je, ker pogrešaš sorodnike, prijatelje, domaco hrano, mesto. Verica Jacimovic Moja nona se je preselila v Slovenijo, ko je odšla v pokoj. S slovenskim jezikom se je srecevala od rojstnih dni in ga je aktivno govorila. Pred nekaj leti se je vkljucila na do-polnilni pouk slovenšcine v Banjaluki. Nona ni imela težav z vkljucitvijo v družbo, ker je kot majhna vse pocitnice preživela pri svoji noni. Zanjo je bilo najtežje ureditev zdra­vstvenega zavarovanja in vozniškega izpita. Dobre posledice selitve so spoznavanje novih ljudi in novih kultur, ogled sveta in rast sebe kot osebe. Negativne posledice so nostalgija, osamljenost, ce nikogar ne poznamo, jezikovne ovire. Ana Peric Prijateljica iz službe je odšla živet v Slovenijo. Ucila se je slovenšcino približno šest mese­cev. Pri vkljucitvi v družbo ji je pomagala zdravnica z dela. Najtežje za njo je bila locitev od družine. Dobre posledice so novo okolje, novi prijatelji, boljši delovni pogoji in napredek, boljše šole ... Renata Stjepanovic Moja hci živi in dela v Sloveniji. Na Univerzi v Banjaluki je leta 2009 diplomirala na Fa-kulteti za elektrotehniko (ETF) kot najboljša študentka v zadnjih 40 letih obstoja ETF. Leta 2010 se je preselila v Slovenijo in doktorirala na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani. V Sloveniji so jo profesorji in sošolci dobro sprejeli. Naucila se je in opravila izpit iz sloven-skega jezika ter pridobila državljanstvo v Sloveniji. Pred odhodom v Slovenijo se ni naucila slovenšcine. Moja hci se je hitro prilagodila življenju v Sloveniji, zahvaljujoc korektnemu odnosu ljudi v njenem okolju, od katerih je imela podporo v vseh pogledih. Slovenija je moji hcerki zagotovila višjo stopnjo izobrazbe in primerno zaposlitev. Slovenija je cudovita država, ima cudovite in ciste reke, jezera, gore ... Slovenci imajo radi svojo državo, jo varu­jejo… Moja hci ima rada življenje v Sloveniji, pogreša samo prijatelje in starše, ki živijo v Bosni. Besima Smailovic Poznam prijateljico, ki se je preselila v Ljubljano. Prej se je ucila slovenšcino pri pouku slo­venskega jezika. Pri vkljucitvi v družbo ji je pomagalo znanje slovenskega jezika in kulture. Dobre strani preselitve so vecje možnosti za boljše življenje, a slaba je, da zapustiš prijatelje in dom. Viktor Perušic Poznam otroka, ki se je preselil v Slovenijo. Prej se ni ucil slovenšcine. Pri vkljucitvi v druž­bo mu je pomagalo poznanstvo s sorodniki. Dobre lastnosti preselitve so boljši pogoji za življenje in zaposlitve. A slabe posledice so odhod od doma, svoje družbe in znancev. Nikša Perušic Moja prijateljica se je letos preselila v Slovenijo. Porocila se je s Slovencem. Pomagal ji je, da se prilagodi novem okolju. Preden se je odselila, je obiskovala spletni tecaj slovenšcine. Najtežje ji je bilo, da ni dobila službe v svojem poklicu. Gorana Retel Moja prijateljica se je odselila v Slo­venijo. Ucila se je prej slovenšcino in to ji je pomagalo pri vkljucitvi v družbo. Najteže ji je bilo napraviti izpit iz slovenšcine C1. Slobodanka Malicevic Sin moje prijateljice je odšel v Slo­venijo. Nikoli se ni ucil slovenšcine in ni imel veliko težav s pogovorom. On je njim povedal v srbšcini, a oni so njemu v slovenšcini. Že štiri leta je v Sloveniji in mu je zdaj dobro, veliko dela in si je našel prijatelje. Zagotovo mu je bilo najtežje, ker je bil dalec od družine. Po mojem mnenju najboljše je to, ker ti je vse novo. Lahko greš na sprehod in se uciš pot do glavnega trga, trgovine, marketa, kje je park in veliko odkrivaš po mestu. Sigurno ti na zacetku ne bo dolgcas nikoli, ker nicesar ne veš in se spoznavaš z vsem. Slabo je, ker svoje družine in prijateljev ne moreš vedno povabiti na kavo, a lahko si najdeš nove prijatelje. Milena Stanišic Poznam nekaj ljudi, ki so odšli živet in delat v Slovenijo. Sorodnik, ki je šel v Slovenijo, se ni prej ucil slovenšcine, ampak je šel na pouk tam. Na delu ima veliko prijateljev, ki govorijo srbšcino in slovenšcino pa so mu pomagali. Zanj je bilo najtežje, ker je dalec od družine in punce in veliko je delal. Še danes pogreša našo hrano. Dobre strani selitve so boljše življe­nje zaradi dela in denarja, vec možnosti za delo, boljša medicina, univerze, veliko narave, možnost potovanja v EU. Težko se je prilagoditi na nove pogoje življenja, pogrešaš družino. Ivana Kerševan Prijatelj je šel študirat arhitekturo v Ljubljano, kasneje je ostal ter delal in živel v Sloveniji. Pred odhodom v Slovenijo je opravil tecaj slovenšcine. Prijatelji na fakulteti so mu najbolj pomagali pri vkljucevanju v družbo. Najtežje mu je bilo, da je bil locen od družine, ki je os­tala v Bosni. Dobre stvari pri selitvi v novo okolje so spoznavanje novih ljudi, novi obicaji, nove kulture, priložnost za boljše življenje. Grde stvari so locitev od družine, prekinitev odnosov s starimi prijatelji, sprememba nekaterih starih navad. Dražena in Mladen Bubonjic Moja teta Ljiljana se je iz Bosne preselila v Slovenijo. Ona je zdravnica družinske medicine. Prej se je ucila slovenšcino na poletni šoli v Kopru in tudi prek Skypa z uciteljico sloven-šcine. Pri vkljucitvi v družbo ji je veliko pomagalo, ker se je prej ucila slovenšcino. Najtežje zanjo je bilo opraviti strokovni izpit iz medicine pred komisijo v Ljubljani. Dobra posledica selitve je življenje v novem zelo urejenem okolju. Slaba posledica je veliko novih informacij v novem okolju in domotožje. Anastasija Babic Iz Bosne in Hercegovine veliko ljudi odhaja v zahodnoevropske države, tudi v Sloveni­jo. Vzroki za selitev posameznikov in celih družin so številni. Velika brezposelnost, slabe delovne razmere, strankarska zaposlitev v državnih službah in podjetjih ... Zaskrbljujoci podatek je, da odhaja veliko mladih in izobraženih, ki v tujini nato pišejo uspešne zgodbe. Tam najdejo zadovoljstvo v splošni urejenosti države, v kateri pravni sistem deluje bolj ucinkovito in politika ni del vsakdanjika. Še vedno pa je stresno, ker se morajo cim hitreje vkljuciti v novo okolje in kolicina novih informacij po prihodu je izredno velika. Znanje jezika je zelo pomembno za iskanje službe. Najti si morajo stanovanje. Sprva jim zagotovo ni lahko. Bojana Derkuca Bevandic Poznam Hano. Pred selitvijo se je z mano ucila slovenšcino. Sestra Ena ji je pomagala pri vkljucitvi v družbo. Najtežje se ji je bilo navaditi na novo posteljo. Selitev za vecino ni vsakdanji dogodek, zato je povezana z veliko obveznostmi. Prepo­gosto se ob tem pozablja na najmlajše clane družine, otroke in mladostnike. Obcutljivi so na spremembe. Dobre posledice so priložnost za spoznavanje novih prijateljev, za vzpo­stavitev boljšega delovnega razmerja in za spremembe življenjskih navad na bolje. Slabe posledice so izguba prijateljev, nostalgija… Nevena Crncevic V Bosni recemo, ko želimo pozdra­viti drage goste, »pocutite se kot doma«. Na žalost se mnogi moji prijatelji, sorodniki, sodržavljani v »svoji hiši« ne pocutijo vec dobro. Zato so morali iskati neke »druge hiše«. Izrinjeni so bili iz »svoje dr­žave« in so se poskušali »sprejeti« v »drugo državo«. Vecina jih ni poznala jezikov drugih držav in le malo se jih je teh tujih jezikov zares ucilo. Nezadostno znanje jezika teh ljudi je preprecilo nadaljnje izobra­ževanje in s tem lažjo integracijo v družbo. Za tiste, ki so imeli sreco, da so se izobraževali, je bila vkljucitev v družbo lažja. Življenje v razlicnih državah je neprecenljivo bogastvo, ko so te države vaša svobodna izbira in ne beg pred revšcino in vojno. Slovenija zame ni tuja država. Vsi s tega obmocja smo PRASLOVANI. Moje odrašca­nje so zaznamovali Lacni Franc, Pankrti, Laibach, Buldožer, Mladina, Tomaž Pandur, Bo-jan Križaj, Jure Franko, Kekec ... Dubravka Bevandic Bucalo ŠTUDENTKE UNIVERZE NA PRIMORSKEM SO SPOZNAVALE ŽIVLJENJE SLOVENCEV V BANJALUKI IN PRIJEDORU Na pobudo dr. Barbare Zorman z Univerze na Primorskem smo ucenci dopolnilnega po­uka slovenšcine v Banjaluki vzpostavili sodelovanje s študentkami, ki v Kopru obiskujejo drugi letnik študija pedagogike. Sodelovalo je devetinštirideset študentk. V okviru prak­ticnega dela pri predmetu Medkulturnost v vzgoji in izobraževanju, ki ga vodi dr. Barbara Zorman, so se preko zooma povezale z ucenci, ki se ucijo slovenšcino pri Barbari Hanuš. Študentke so ucence povprašale po njihovem odnosu do Slovenije, o delu Društva Sloven-cev Triglav ter o življenju v Banjaluki. Nekatera njihova spoznanja: - Uvidela sem, koliko smo si razlicni, a hkrati podobni. Koliko se lahko naucimo od drugih kultur in s tem popestri-mo svoje življenje. Vesela sem za to izkušnjo! :) - Preko intervjuja sva izve-deli, da je Banjalucanom naša kultura zanimiva in se precej razlikuje od naše. Spoznali sva, da zna biti ucenje slovenšcine resnicen zalogaj, hkrati pa si prizadevajo za ucenje sloven-šcine, da bi se lažje vkljucili v slovensko študijsko ali delovno okolje. - Lepo je videti, kako pri­padniki drugega naroda cenijo slovenski narod, kulturo in je­zik. Zanimivo je videti, kakšno željo imajo po ucenju sloven-šcine, že to, da imajo možnost gledati slovenske televizijske programe, jim pomeni veliko. Spoznali sva, da je ucenje slovenšcine velik izziv in da smo lahko ponosni na svoj posebni jezik in kulturo. - Ugotovila sem, da ljudje dajejo svojim koreninam velik pomen in se z njimi želijo seznaniti, spoznati obstojeco kulturo in biti delcek le te. - Predvsem me je intervju pozitivno presenetil, saj nisem pricakovala tako pozitivne izkušnje. Z intervjuvanko smo se res dobro ujele in se pogovarjale dolgo casa in se tudi zmenile, da gremo na kavo, ko pride v Slovenijo. Navdušena sem, ko vidim, da se tudi ljudje iz drugih kultur samoiniciativno želijo uciti našega jezika, ki pravzaprav ni lahek za ucenje. Res sem vesela, da sem imela priložnost imeti tako izkušnjo :) - Nad pogovorom z dijakinjo iz Banjaluke, ki ima slovenske korenine, sva bili pozitivno preseneceni, saj je bila zelo zgovorna, njeno znanje slovenšcine je odlicno, izrazila je navdu­šenje nad Slovenijo in željo po bivanju ter študiju v Sloveniji. Ceprav je bila Slovenka mama njene babice, tudi sama ohranja slovensko kulturo in jezik ter zase in za svojo družino pravi, da so tako Slovenci kot Srbi. Lepo je bilo videti veliko željo dijakinje po stiku s slovenskimi koreninami. - Pogovor mi je pustil pozitiven vtis. Veseli me, da se s takim veseljem ucijo slovenšcine in da jim ta toliko pomeni. Lepo je videti, da se zanimajo še za druge kulture. Veseli me tudi, da si želijo spoznati Slovenijo in njene prebivalce in nekoc celo priti sem. - Pogovor z gospo iz Bosne, ki ima slovenske korenine, je bil zelo sprošcen in prijeten. Obe se strinjava, da je bila to pozitivna izkušnja, preko katere sva lahko spoznali njeno kul­turo ter tudi našo skozi njene oci. Najbolj nama je bilo zanimivo to, da se gospa v Sloveniji pocuti kot doma, da zelo ceni našo naravo ter prijaznost med ljudmi. Prav tako pa nama je povedala, da se ji zdimo Slovenci narod, ki zelo ceni svoj jezik, kulturo in državo. - Pogovor z gospo mi je dal vpogled v drugacen nacin življenja, saj je njena družina razseljena. Sama živi v Banjaluki, ena hcerka živi v Ljubljani, druga na Dunaju. Kot upoko­jenka je zelo aktivna, kar mi je bilo zelo všec. - Intervju naju je pozitivno presenetil, saj sva tudi sami zaceli gledati na našo kulturo bolj pozitivno, pridobili sva informacije, kako je živeti v tujini, in osebni pogled v življenje v Banjaluki. - Pri intervjuju z gospodom Mladenom Bubonjicem sva ugo­tovili, da veliko ve o zgodovini svoje družine in o slovenski kul­turi. Podal nama je tudi veliko informacij o samem društvu. Ceprav je zelo zaposlen, si je vzel veliko casa, da je odgovoril na na­jina vprašanja. - Po pogovoru z Barbaro Ha-nuš sva spoznali, kako pomemb­na je empatija in razumevanje pri delu z ucenci priseljenci. Pokaza-la nama je, da lahko vsak z neko željo in voljo pomaga ucencem priseljencem po svojih najboljših moceh ne glede na poklic ali pozicijo na šoli. študentke drugega letnika pedagogike na Univerzi na Primorskem DELO NA DALJAVO NI BILA OVIRA, DA NE BI S PESMIMI SLOVENSKIH PESNIKOV PRAZNOVALI RAZLICNE PRAZNIKE Pripravili smo novoletni program, Društvo Slovencev Triglav pa je najmlajše presenetilo z obiskom dedka Mraza in z darili. 8. FEBRUAR  - SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK Spomin na Franceta Prešerna so ucenci po-castili s pisanjem pesmi. Ustvarili so tudi likovna dela. Program smo pripravili skupaj z ucenci, ki se slovenšcino ucijo v Švici, nji­hov ucitelj Rajko Tekalec je recitacije, risbe in  fotografije povezal v kratek film. Nikša Perušic Prešernova rojstna hiša - Vrba na Gorenjskem VRBA Vrba, razplesana in živa, po vetru in dežju, vrba, ob reki senco narediš, plešeš in ljudi veseliš, vrba, po vetru in dežju, razplesana in živa. Iva Potkonjak ZIMA Zima, hladna in bela, januarsko neusmiljena. Zima, napolnila si mi srce, ohladila si mi dušo, zamrznila si mi možgane. Zima, januarsko neusmiljena, hladna in bela. Sonja Šukovic TURJAŠKA ROZAMUNDA Rozamunda Roža deklic Po svoji lepoti je znana Rozamunda Ki živi v Turjaškem dvoru Pripravljala je poroko Ampak lepa Lejla Vzela je njenega moža za roko Rozamunda Po svoji lepoti je znana Roža deklic Mirjana Makivic in Jelena Sibinovic Rozamunda,  lepa in prenagljena, pogumna in neomajna, Rozamunda, ki ljubiš, in se bojiš za ljubezen svojo, a strah ljubezen ubije. Rozamunda, lepa in prenagljena, pogumna in neomajna. Elena Lunic SONCE Svetloba Rumena, topla Podnevi in po svetu Svetloba Polepša življenje Izziva nasmeh Ogreje Svetloba Podnevi in po svetu Rumena, topla. Aleksandra Špehar Viktor Perušic - France Prešeren V pesmi Zdravljica France Prešeren razmišlja o svobodi. SVOBODA Svoboda, velicastna in krvava, je tu in ni. Svoboda, tiho caka, da bo vzeta, da ne bo svobodna. Svoboda, je tu in ni. velicastna in krvava. Ana Peric Svoboda ljubezniva in obcutljiva radostna in slavnostna svoboda vsi te želijo in hrepenijo za tabo svoboda radostna in slavnostna ljubezniva in obcutljiva. Anastasija Babic  Sodelovali smo na natecaju Slavisticnega društva Dolenjske in Bele krajine. SONCE V DUŠI Potovanje pogrešam, kot vsaka oseba. Nam temni oblaki tega ne dovolijo. Pridi nam Sonce, cim prej pridi, ter majhne radosti zbudi v moji, v tvoji, v vsaki duši. Anastasija Babic S PRIREDITVIJO POZDRAV POMLADI SMO POCASTILI 8. MAREC – DAN ŽENA, 12. MAREC – GREGORJEVO IN 21. MAREC – PRIHOD POMLADI. Pozdravila nas je Eva Jurman iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, nastopali so naši ucenci in ucenke ter gostje: bivše ucenke, bivša uciteljica Nina Gradic Planko, lektorica slovenšcine na Univerzi v Banjaluki Janja Vollmeier Lubej, uciteljica slovenšcine v Novem Sadu Rut Zlobec in predstavnica Društva Slovencev Kredarica Novi Sad Elza Ajdukovic ter slovenska pesnica in igralka Saša Pavcek, ki jo naši ucenci že dobro poznajo. BRALI SMO PESMI NEŽE MAURER IN ZAPISALI SVOJA RAZMIŠLJANJA Ta pesem je zelo lepa. Spominja me na sebe, ko sem bila mlajša, ker sem od mladih let lju­bila risanje. Danes mi je risanje vec od hobija, spodbudi me. Leonora Štefanac Kaj najraje rišem? Kaj ne sme manjkati na moji risbi? Tudi meni je pomembno, da je na risbi son-ce. Svetloba pokaže, da se nekaj prebuja. Stefan Kuprešak Ko rišem in je na risbi sonce, se mora videti tudi senca. Tako je risba lepša in bolj resnicna. Lucija Vujinovic Na moji risbi morajo biti barve. Z risbo iz­razim svojo domišljijo. Marija Budiša Rad rišem naravo. Lepo je videti cvetje, ži­vali, drevesa, rastline. Miloš Budiša Pomembno je, da so na risbi stvari, ki ima­jo v mojem življenju smisel. To so narava, cvetje in razlicni notranji prostori. Gabrijela Tavcar Rišem avto. Na risbi morajo biti cesta, se­mafor in pešci. Avto rišem, ker imam rad av-tomobile. Všec so mi novi avtomobili, rad pa gledam tudi stare. Mihailo Crncevic Rada rišem puncke, ker se z njimi najraje igram. Puncke na moji sliki imajo svetle lase in roza obleke. Mia Crncevic Pesem Veter Neže Maurer mi je všec, ker je na zelo interesanten nacin opisala, kaj en veter lahko dela v svojemu dnevu. Tisti veter gre skozi trave in jih maje in se igra z metulji. Lahko tudi regratu krade njegovo luc in ce ne želi, je ne vrne. Veter se lahko heca z majhnimi mra­vljami in jim podari drobna padalca. Jelena Sibinovic Komu nagaja veter? Koga bi še lahko vzel s seboj? Veter preganja tudi ljudi. Piha po mestu in Vzel bi pikapolonico. Nosil bi jo z enega odnaša klobuke. travnika na drugi. Povsod bi srecala mravlje. Milica Marjanovic Kosta Baroš Veter bi šel najprej v gozd. Majal bi drevesa Veter bi šel na kmetijo. Pozdrave bi nesel ži-in nosil listje. Preganjal bi ježa. Južni veter valim. Najbolj bi se ga razveselil pes, ker se bi prišel v mesto in stopil sneg. pes rad igra. Aleksa Savic Nina Grbic Veter je dal padalca vrabcku. Vrabcek je s Veter bi vzel s seboj še cvet. Poletel bi v padalci naredil hišo. Dal jih je v gnezdo, da gozd. Tam so divje svinje. je gnezdo mehkejše. Đorde Baroš Aleksa Miletic OGRAJE Kdo si je drznil postaviti ograje, zbiti plotove, razmejiti naše in vaše, moje in tvoje? Begamo sredi lastnega nesmisla, omejeni v zamejenem prostoru išcemo drug drugega. Izgubljamo sebe. Ograje pa kar rastejo više in više. Izbral sem pesem Ograje, zato ker je ta pesem zelo poucna in so take misli kot v tej pesmi zelo potrebne vsemu cloveštvu – v sedanjih casih ljudje postavljajo velike ograje in meje proti drugim in se oddaljujejo eni od drugih. So pa tudi ljudje, ki ohranjajo odnose z dru­gimi ljudmi. Naj se vsi ucimo delati tako kot takšni ljudje in porušimo ograje, meje in ovire proti drugim. Naj se vsi ljudje bolj zbližajo, ker tako lahko premagajo veliko ovir in je vsem boljše skupaj. Marko Budiša RAHLO, NEŽNO Rahlo, nežno, kot se cvet dotakne cveta, zrak vode, veter skale - se želja dotakne srca ... Rahlo, nežno. Vse pesmi so cudovite, ampak Rahlo, nežno je še posebej cudovita in mi je nekako najbolj všec. Se mi zdi kot pisateljica, ker je tako nežna kot njeno ime in oseba. Ceprav kratka, je name pustila globok vtis. Preprost, a mocan, nežen in prijeten. Aleksandra Šindic Ko se zaljubimo, srce nam trepeta. Želje v naših telesih so rahle in nežne. Pesnica ima otro­ški in mladosten duh. Zato je te  stvari o ljubezni tako dobro opisala. Nikola Grbic DOMOV »Greš domov?« me vpraša drobno otroce plavih oci. »Vsi gremo domov,« mu recem in ono se veselo smeji. Domov. Dom je tam, kjer je ljubezen. Toliko je hiš in tako malo domov. Kam naj grem? Otroce gleda za mano in verjame, da grem domov. Ta pesem mi je všec, ker me spominja na domove - hiše, v katerih sem odrašcala. Zaradi vojne smo pogosto menjali kraj bivanja in hiše, ampak vsaka hiša je bila dom zaradi srca in nasmeha moje mame. Vanja Peric Skozi to pesem se lahko vidi Nežina nežnost do njenega doma in njenih najbližjih. Kljub težkemu življenju in slabemu zdravju je imela podporo družine, kot pravi njena hci, vedno je imela cas za družino. Že od otroštva je imela podporo svojega dedka, ki jo je podpiral v pisanju. V tej pesmi nam govori o toplini doma in spokojnosti, ki nam zagotavlja dom. Dom je sinonim za ljubezen, mir in sreco. Bojana Palackovic Domov je zame izjemno lepa pesem. V teh nekaj verzih je bistvo življenja opisano na topel nacin. Morali bi si prizadevati, da bi imeli svoj dom. Najpomembneje v pesmi je, da dom ni samo hiša. Naš dom je tam, kjer nas caka ljubezen. Sanja Katan Grbic Za pesnico dom ni vsaka hiša. Hiša je narejena iz razlicnih materialov, dom pa so ljudje, ki v njem živijo. Dom je zavetje od vseh neviht, v njem se pocutimo varno in ljubljeno. Doma ni, od koder ste, dom je svetloba, ko je okoli nas tema. Dom je najlepša beseda, ker se ljube-zen zacne v domu in ni bolj udobnega kraja za dobrodošlico. Sara, Sanja in Sreten Tešanovic Poezija Neže Maurer je mocno custvo. O custvih je težko pisati. Lahko jih le zacutimo. Neža Maurer na preprost in edinstven nacin govori o najbolj skritih globinah naše duše. Njene pesmi nam govorijo, da naj se ustavimo, vrnemo k sebi in najdemo prave vrednote. Ob branju njenih pesmi sem se zacela spraševati, ali živim v hiši ali domu, ali znam videti, slišati, zacutiti pomembne stvari v življenju, ker pomembne stvari so, kot piše Neža Mau­rer, v nas, ljudje okoli nas in naravi. To pogosto pozabimo. Dubravka Bevandic Bucalo VSAKO JUTRO Vsako jutro nov svit, svetla želja po novem, leden strah pred novim. Nikoli ne veš, katera izpolnitev te oslepi, katero veselje spodmakne tla, katera ljubezen ti ustavi srce. Vsako jutro nova želja, nov strah. Všec mi je ta pesem, ker nas opozarja, da je vsak dan darilo in da bi ga morali ceniti. Vsak dan je izziv, napolnjen z našimi željami in strahovi. Nikoli ne vemo, kaj nam lahko polepša dan. Veseliti bi se morali vsako jutro in vsak dan. Ana Peric Dobro opisano življenje. En dan smo veseli, en pa slabe volje. Vendar bi morali gojiti upanje. To nas naredi dobre ljudi, da pomagamo drug drugemu. Lepo je Neža rekla: „Vse bo lepo.“ Jelena Grbic NEKAJ ALI NEKDO Vsak od nas je samotna gora, otok, mogoce zvezda, ali nekaj še bolj samotnega, temnega v temi. Cudež je že to, da se pojavi nekaj ali nekdo, ki to temo razžari. In nic vec. Izbrala sem si pesem Nekaj ali nekdo, ker imam zelo rada ljubezensko poezijo. Menim, da ima vsaka oseba cas, ko se pocuti osamljeno, in misli, da bo to trajalo vecno. Kljub temu življenje ni tako kruto pa nam vedno pošlje osebo, da osamljenost prežene. Ta oseba se navadno pojavi nenadoma, ko najmanj pricakujemo, in zaradi nje nismo vec osamljeni. Ivana Kerševan K TEBI POTUJEM vse svoje življenje. In ko bo življenja konec, kako bom potovala? Pridi mi naproti! Hodim zelo pocasi, a se nikoli ne utrudim. Moje življenje je potovanje k tebi. Najbolj všec mi je pesem K tebi potujem. Verzi so kratki, jasni in lepi. Ta pesem verjetno ima velik pomen za pisateljico, ker govori o življenjskem potovanju. Aleksandra Špehar Neža Maurer je pa tako lepa oseba, da ti da kar voljo do življenja. Nežine oci so iskrive, ve­sele in samo tak clovek lahko napiše ne samo pesmi za odrasle, ampak tudi pesmi za otroke. Zame naslednje besedilo najbolje opisuje pisateljico Nežo Maurer: „Neža Maurer ni samo velika pesnica – njena življenjska radost, hvaležnost ter ljubezen do sveta in ljudi so lahko navdih vsakemu izmed nas. Prevec pozornosti namenjamo težavam, ne znamo videti lepo­te, ki nas obdaja, in uživati življenje v polnosti.“ Besima Smailovic Ob branju pesmi Neže Maurer dobim vtis, da sem prisotna v njenih delih. Tako lepo izbra­ne besede zelo nazorno opisujejo ljudi in živali, da nam ustvarijo vtis, da jih vidimo pred seboj. Ljubezen do otrok in živali v samo nekaj besedah preplavi naša custva, zaradi cesar je branje njenih pesmi cisti užitek tako za telo kot za glavo. Hvala ji za to. Nevena Crncevic Ob branju pesmi Neže Maurer lahko v nekaj trenutkih zaživimo cel dan, celo življenje. Od negotovosti, ki pometa obale našega dvoma, ki se rodi vsako jutro, skozi hrepenenja po domu, do omejitev, ki nas obkrožajo tako med ljudmi kot v nas. Nežnost ni prisotna vsak dan, vcasih nas prevzame strah, vendar v upanju, da nas nekdo vedno caka, da razpre roke, niti smrt ne more preseci ljubezni in volje do življenja. Na koncu vedno nekam potujemo, življenje je potovanje. Škoda je, ce ne pustimo sledi, ne zapišemo kakšne lepe besede o tem potovanju. Dražena in Mladen Bubonjic KAKO PISATI Pisati – kakor voda hiti, pisati – kakor trava latí, pisati – kakor skace kozlic, pisati – kakor poje ptic, pisati – kakor sonce sije, pisati – kakor burja brije, prezreti oblake in skale, kot da jih ni; prezreti pohvale in šale - in pisati, kot da znaš na vsem svetu samo ti. Zelo mi je všec pesem Kako pisati, ker govori o tem, kako pisanje pisateljem pride naravno. To je njihova potreba, kot soncu, da sije, in vodi, da hiti. Sonja Šukovic Izbrala sem Kako pisati. Rada pišem in ta pesem na lep nacin pove, kako spodbuditi pisatelje, da pišejo po svoje. Pesnica pravi, da ignorirajte vse in opišite svet tak, kot ga vidite. Ana Benkovic LITERARNI VECERI Prisluhnili smo pesmim Franceta Prešerna, ki so jih ob 8. februarju brali študenti Filološke fakultete v Banjaluki. Program je pripravila in vodila lektorica za slovenski jezik dr. Janja Vollmeier Lubej. Na literarnem veceru, ki ga je pripravila in vodila Janja Vollmaier Lubej, smo spoznali slo­venskega pisatelja Andreja Blatnika. UŽIVALI SMO OB OGLEDU SPLETNIH PREDSTAV Epidemija nam je marsikaj vzela, dala pa nam je možnost ogleda razlicnih spletnih predstav. Ucen­ke, ki so si ogledale predstavo S popotnikom Jakom po Sloveniji, so zapisale svoje vtise. Najbolj zabavno je bilo, ko sta Jaka in njegova babica Slovenija plesala. Nisem poznala pesmi Slovenija, od kod lepote tvoje. Vedela sem, kaj so kurent, carovni-ca, potica, soline in da ima Slovenija obliko kokoši. Milica Marjanovic Popotnik Jaka je iskal svojo babico. On je potoval po Sloveniji z enega mesta na drugo. Moj najljubši dogodek s potovanja je, ko so plesali kolo okoli breze. To se je dogajalo v Beli krajini in peli so pesem Lepa Anka kolo vodi. V Beli krajini se nahaja mesto Sinji vrh, od tam so moji predniki. V bližini tece reka Kolpa, ki je meni ena najljubših v Sloveniji. Rada bi obiskala Belo krajino in se kopala v reki Kolpi. Katja Lunic Všec mi je, ko Jaka na poti srecuje zanimive ljudi. Vedela sem že za kurenta in za ljubljan­skega zmaja. Marija Budiša RAZSTAVA FOTOGRAFIJ SLOVENIJE Na Filološki fakulteti v Banjaluki je profesorica dr. Biljana Babic pripravila razstavo foto­grafij Slovenije. Fotografije so posneli študenti, ki obiskujejo lektorat slovenskega jezika pri lektorici Janji Vollmaier Lubej. Odprtja so se udeležili tudi clani Društva Slovencev Triglav. SLOVENIJA - GASTRONOMSKA REGIJA EVROPE Slovenija je leta 2021 gastronomska regija Evrope. Gledali smo filme o tradicionalni hrani v razlicnih slovenskih pokrajinah, spoznali smo recepte za znacilne slovenske jedi, pogovar­jali smo se tudi o slovenskih pregovorih, povezanih s hrano. Besima Smailovic in Anastasija Babic sta ob gregorjevem pripravili pticke iz testa. Ljubezen gre skozi želodec. Tudi v srbšcini imamo podobne pregovore. Najbolj resnicen mi se zdi ''Ljubezen gre sko­zi želodec''. Mislim, da je to zelo resnicno, ker ko je clovek sit, je boljši do drugih, ampak ce je lacen, je zelo živcen. Jaz sem zelo živcna, ko sem lacna. Mama in babica sta mi tudi pogosto govorili, da imajo moški radi dobro hrano in da mora biti ženska dobra kuharica. Ivana Kerševan Najbolj resnicen pregovor je, da gre ljube-zen skozi želodec. Ce si sit, si tudi srecen, ce si srecen, oddajaš dobro energijo. »Clo-vek ne more dobro misliti, dobro ljubiti in dobro spati, ce ni dobro jedel,« je zapisala Virginia Woolf. Ce si sit, si dobre volje in to pokažeš drugim ljudem. Ce nisi sit, ne mo-reš dobro misliti in se ne moreš uciti, raz­mišljaš samo, da si lacen, ali komaj cakaš to orehovo potico, da se posladkaš. Aleksandra Špehar S trebuhom za kruhom. Ljudje zapušcajo domove in odhajajo v druga mesta in države zaradi boljšega življe­nja. Kjer je družina, tam je dom. Zaradi tega tudi mi želimo živeti in delati v Sloveniji. Sreten, Sanja in Sara Tešanovic Zrno do zrna pogaca, kamen na kamen palaca. Vse lahko dosežemo v življenju, ce delamo premišljeno in vztrajno. Izbrali smo ta pre­govor, ker ga uporabljamo v našem vsakda­njem življenju. Sreten, Sanja in Sara Tešanovic Tega sem izbrala, ker nas uci potrpežljivosti. Nic se ne zgodi hitro in moramo delati za svo­je cilje. Svojo palaco moramo graditi pocasi. Ana Benkovic SPET SKUPAJ! Epidemija nam dolgo ni omogocala, da bi imeli pouk v živo, srecevali smo se le ob ekranih, a ob prvem srecanju po štirinajstih mesecih se nam je vsem zdelo, kot bi se videli pred kratkim. Otroci, mladostniki in odrasli so prejeli potrdila za obiskovanje pouka za preteklo šolsko leto in veliko nagrad, ki so si jih prislužili na razlicnih natecajih. Med ucenci so pridni bralci, veliko jih je prejelo priznanja in knjižne nagrade za bralno znacko, prislužili so si tudi priznanja za sodelovanje v projektu Rovka Crkolovka. Priznanja in nagrade za sodelovanje na na­tecaju Svetovnega slovenskega kongresa so zdaj v pravih rokah. Naša ucenka Milica Marjanovic je v tem šol­skem letu napisala knjigo Pod morjem. Ce poleti beremo, postane-mo poletavci - prislužimo si priznanje in majico. Najlepše je bilo, da smo se spet zbrali, pogovarjali, ucili in ustvarjali. Najraje se uciva nove besede. Zanimive so bile besede, ki smo se jih naucili o hišah in pro-storih v stanovanju. Rada imava razlicne preskuse znanj in kvize. Mia in Mihailo Crncevic OBELEŽILI SMO 20. MAJ – SVETOVNI DAN CEBEL Govorili smo o varovanju narave. Za planet skrbimo, ce ne mecemo smeti, ce se ne vozimo veliko z avtomobilom, ne motimo živali, ne onesnažujemo vode, ne sekamo dreves v gozdu, sadimo drevesa in postavljamo pticje hišice. Za cebele skrbimo, ce posadimo cvetje in ne onesnažujemo okolice. Mia in Mihailo Crncevic Kosta, Đorde in Strahinja so obiskali cebelarja, cebelar pa je v soboto, 22. maja, obiskal ucence. Predstavil jim je cebe­larske pripomocke, otroci pa so izdelovali cebele iz papirja. Vsak ucenec je prejel cvet, ki ga je kasneje doma po­sadil. Z nego medovitih rastlin cebelam pomagamo, da imajo dovolj hrane. V NARAVI JE VELIKO LEPIH KOTICKOV. KAM GREMO NAJRAJE? Rada grem na igrišce. Marija Mihajlovic Rada grem v narodni park in v živalski vrt. Živali v živalskem vrtu so lepe in zanimive. Sofija Mihajlovic Rada grem na vas. Tam pecemo na žaru, lahko se igram. Nina Grbic Rad grem na morje in v planine, ker se rad kopam in sprehajam. Aleksa Savic Rad grem na morje in v gozd. Na morju se kopam, v gozdu se igram. Đorde Baroš Rad grem v Bosansko Grahovo. To je me-stece pod planinami. Tam je jezero in blizu je morje. Kosta Baroš Rad grem na morje in na plavanje, k babici in v park. Rad grem na Kozaro. Aleksa Miletic Veckrat grem z dedkom v gozd, tam je naj­lepše. Milica Marjanovic KAJ PRAVIJO UCENCI V SLATINI? KATERI JE NJIHOV NAJLJUBŠI KOŠCEK NARAVE? Najraje sem na svojem dvorišcu. Tam so rože in trava, igramo se skrivalnice. Martina Tavcar Najraje grem v gozd. Stefan Kuprešak Moj najljubši koticek v naravi je gozd. Tam se vedno dogaja kaj zanimivega. V gozdu skacem, plezam po drevesih, poleti nabiram borovnice, jeseni pa kostanj in gobe. Skacem po kupih listja, iz katerih vcasih pokuka mocerad. Gozdovi so pljuca našega planeta. Gabrijela Tavcar Moj najljubši košcek narave je gozd. V vrocih poletnih dneh grem tja s prijatelji. Tam je hladneje. Sprehajamo se in pogovarjamo. Lepo je, ker je tiho in mirno. Marija Budiša Živim v bližini reke. Obišcem jo skoraj vsak dan in rada se sprehajam ob njej. Poleti se v njej kopamo in voda je odlicna. Sem s svojimi prijatelji in se zabavamo. Vidimo razlicne živali, tudi ribe in žabe. Rada poslušam žuborenje vode. Julijana Jakša Moj najljubši košcek narave je v gozdu. Tam je veliko živali, so sove, veverica, žabe. V gozdu je tiho in mirno. Tu rad preživljam svoj cas. Miloš Budiša Moj najljubši prostor je gozd. V gozdu preživljam veliko casa. Gozd je res zani­miv, tam lahko plezam po drevesih in na­biram gobe. Poslušam ptice in vidim srno. Brez gozda ne bi mogla živeti. Katja Lunic KAKŠNO SLOVENIJO SI ŽELIM? Ustvarjali smo stripe na temo Kakšno Sloveni­jo si želim? S stripi smo sodelovali na natecaju revije Moj planet. Želim si cisto Slovenijo, da ne bi bilo smeti in da tovarne ne bi onesnaževale okolice. Martina Tavcar Želiva si, da bi se lahko druži­li brez mask, da bi šli lahko na morje in na smucanje. V Slove­niji bi se rada družila s Slovenci, da bi se še boljše naucila sloven-šcino. Mia in Mihailo Crncevic SLOVENIJA - 30 LET Ob zakljucku šolskega leta smo spoznava­li zgodovino Slovenije. 25. junija praznuje Slovenija 30. rojstni dan. Kakšna bo Slovenija cez 30 let? Slovenija je lepa, ima veliko kulturnih zna­menitosti in veliko ljudi prihaja, da bi videli vso lepoto. Ni si težko zamisliti, kakšna bo cez 30 let. Cez 30 let si zamišljam Slovenijo kot deželo, v kateri bo živelo veliko ljudi iz razlicnih kontinentov in mest. Leonora Štefanac Septembra odhajam študirat v Slovenijo. Upam, da me caka pet let uspešnega štu­dentskega življenja. Upam, da bodo meje odprte in bo vse normalno. Upam, da bo narava cista, kot je zdaj, in bo Slovenija os­tala zelena dežela. Aleksandra Špehar Sloveniji želim, da bo cudovita, lepa, izpol­njena s sreco in ljubeznijo. Cez trideset let si Slovenijo zamišljam kot zelo razvito, ureje-no in uspešno državo. Sebe si zamišljam kot študentko v enem od meni najlepših mest – v Ljubljani. Umetnost, kulturna dedišcina, druženje s prijatelji in ljubezen so del lepe SLOVEnije. Anastasija Babic Cez trideset let bo imela Slovenija odprte meje in hitrejši promet, a še bo ohranja-la svoje vasi, ki bodo ostale zelene. Njeno morje bo odlicno urejeno, cistejše, veliko bo lepih plaž. Ljudje bodo zdravi in veseli. Elena Lunic Slovenijo si zamišljam lepšo, kot je sedaj. Veliko bo novega, imeli bomo nove izume in ljudje bodo boljše živeli. Gabrijela Tavcar Slovenija bo lepša in življenje bo boljše, saj ne bo vec korone. Tehnologija bo bolj razvi­ta, narava bo lepša in prišlo bo vec turistov. Lucija Vujinovic Cez trideset let bo Slovenija naprednejša. Ljudje bodo drugacni in tehnologija tudi. Mesta bodo boljše zgrajena, hiše bodo vec­je in lepše. Julijana Jakša Zamišljam si moderno in napredno Slove­nijo. Upam, da bo lepa in vesela, kot je zdaj. Želim, da bo vecja in da bo imela vec zele­nja. Marija Budiša POMEMBNE OSEBE IN PRELOMNI TRENUTKI SLOVENSKE ZGODOVINE Kneževina Karantanija je bila prva slovenska država in tudi prva država Slovanov. Prvic je omenjena leta 595. Središce je bilo pri Krnskem gradu. Ka­rantanija je bila ena od najpomembnej­ših držav v tem casu. Marko Budiša Najstarejši ohranjeni zapis v slovenšcini so Brižinski spomeniki, ki so nastali med leti 972 in 1039. Aleksandra Špehar Primož Trubar je avtor prve slovenske knjige in je postavil temelje slovenskega knjižnega jezika. Tamara Sibinovic Primož Trubar napisal prve knjige v slovenšcini, Anton Tomaž Linhart pa je prvi dramatik. Slobodanka Malicevic Jurij Vega (1754–1802) je bil slovenski matematik. Bil je jezuitski gojenec v Ljubljani. Na-redil je logaritmicne tablice, ki so »zagrenile« življenje številnim gimnazijcem in študen-tom. Aleksa Sibinovic Friderik Baraga (1797–1868) je bil slovenski misijonar. Severnoameriške Indijance je ucil branja, pisanja in racunanja. Za pleme Ocipva je napisal slovar in slovnico. Leta 1854 je za 50 km presegel najjužnejšo tocko, do katere so prišli belci. Sonja Šukovic France Prešeren je bil med prvimi slovenskimi pesniki. Vrh njegovega dela predstavljata Sonetni venec in Krst pri Savici. Sta obvezno branje vsakega Slovenca. Gorana Retel Dr. Janez Bleiweis (1808–1881) je kot tajnik kmetijskega društva urejal revijo Kmetijske in rokodelske novice, Slovenci so ga imenovali »oce slovenskega ljudstva«. Leta 1844 je cesar Ferdinand I. v spremstvu cesarice prišel v Ljubljano na razstavo roc­nih del. Bleiweisove Novice so objavile pesem Ivana Vesela Koseskega Slovenija najsvetlej­šemu, usmiljenemu gospodu in cesarju Ferdinandu I. Ob tej priložnosti je bilo ime Slove­nija prvic slišano v javnosti. Sreten Tešanovic Oblikovanje države Slovencev, Hrvatov in Srbov po prvi svetovni vojni je pomembno za vzpostavljanje slovenske državnosti. Slovenci so takrat prvic državotvoren narod. Sanja Tošic Jakic Leta 1945 je nastala Federativna ljudska republika Jugoslavija, v kateri je bila Ljudska repu­blika Slovenija ena od šestih federalnih enot. Sanja Tešanovic Doba socializma je pomembna zaradi nastanka nove države – Socialisticne federativne re-publike Jugoslavije, sestavljene iz šestih republik. Slovenija je dobila izhod na odprto morje. Elena Lunic 25. junija 1991 je slovenski parlament sprejel ustavno zakonodajo za uresnicitev temeljne listine o avtonomnosti in samostojnosti Slovenije. 15. januarja 1992 Evropska skupnost uradno prizna Slovenijo in 1. maja 2004 Slovenija vstopi v Evropsko unijo. Sara Tešanovic KAJ ŽELIMO SLOVENIJI OB NJENEM JUBILEJU? Rojstni dan naše domovine praznujemo v spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija postala samostojna in suverena država. Od takrat je minilo 30 let in danes je Slovenija sodobna demokraticna država, clanica Evropske unije, ena najvarnejših in najmirnejših držav, v kateri vlada polno spoštovanje clovekovih pravic in svobošcin. Cestitam za 30. rojstni dan, želim, da se v Sloveniji nadaljuje mir, da bodo vsi ljudje srecni in zadovoljni, da bomo ohranili naše naravne lepote in bili ena najbolj zelenih in najcistejših držav na svetu, da bomo ponosni narod, ki neguje svojo kulturo in tradicijo. Slovenija, srecen 30. rojstni dan z željo, da jih praznuješ še veliko v miru in svobodi! Haris Pekic Draga Slovenija, za tvoj 30. rojstni dan ti želim, da odpreš svoje meje, da bo življenje boljše in lažje kot lani. Upam, da bom lahko letos prišel študirat v Slovenijo, da bo vse dobro in varno. Aleksa Sibinovic Naša dežela praznuje trideset let. Ceprav je mlada, je Slovenija dežela polna lepote, izjemne kulture, zanimivih dogodkov in nepozabnih doživetij. Je dom ljubkih mest, lepega morja in prekrasnih gora. Slovenski narod in slovenski jezik krasita našo deželo. Naj bodo te prekra­sne znacilnosti vedno del Slovenije. Marko Budiša Zgodovina Slovenije je bila napisana pred stoletji in Sloveniji za njen 30. rojstni  dan želim, da še naprej ohranja to tradicijo in zgodovino pred pozabo. Nikša Perušic Sloveniji želiva, da ostane polna dobrih in gostoljubnih ljudi, da nadaljuje svoj ekonomski razvoj in da praznuje svoj rojstni dan v miru. Maša in Bojan Ceran Rada obiskujem cudovito Slovenijo, ki je ena od najlepših in najbolj kulturnih držav. Ana Cucek 30 let ni tako dolgo obdobje za državo. Ampak Slovenija je skozi svojo zgodovino preživela marsikaj. In zdaj dopolnjuje svoje 30. leto kot uspešna dežela v obliki ene igrive kokoši. Ta kokoš ima zdaj svojo zabavo. Srecen 30. rojstni dan, Slovenija! Jelena Sibinovic KAJ ŽELIJO SLOVENIJI NAJMLAJŠI? Sloveniji želim veliko torto. Na torti naj bo zastava Slovenije. Želim ji tudi, da se uvrsti na svetovno prvenstvo v nogometu. Strahinja Baroš Slovenija naj praznuje s torto, na torti naj bodo svecke. Dimitrij Grbic Rada imam samoroge. Ko grem na rojstni dan k prijateljici, ji prinesem samoroga, zato bi tudi Sloveniji dala samoroga. Marija Mihajlovic Želim ji vse najboljše in da bi bila še naprej dežela cebel. Milica Marjanovic Sloveniji želim lep rojstni dan in da bo še bolj napredovala. Kosta Baroš Sloveniji želim vse najboljše in da bo še naprej dobra država. Đorde Baroš Sloveniji želim, da bo lepa in dobra in da bo še dolgo obstajala. Aleksa Savic Sloveniji želim lep rojstni dan in da bo še dolgo mlada. Aleksa Miletic Sloveniji želim še mnogo let in veliko otrok. Nina Grbic Sloveniji želim, da bi imela vec prebivalcev. Sofija Mihajlovic Naj se Slovenija za rojstni dan lepo zabava. Radi bi prišli na njen rojstni dan v Slovenijo. Saška in Staša Katalina KAJ PA UCITELJICA ŽELI UCENCEM? Vsem želim, da bi se še naprej radi ucili slovenšcino, da bi uživali v naravi in bi jo znali varo­vati, da bi vam bilo lepo v družbi prijateljev, da bi pogumno stopali po poti življenja in da bi pogosto lahko rekli Vsemu sem kos! Odlicni ucenci ste, rada sem bila z vami. Naj vas spremljajo pesmi in fotografije z naše pomladne prireditve. Barbara Hanuš TO SMO MI Bilten je založilo Društvo Slovencev RS Triglav Banjaluka Pripravila Barbara Hanuš, uciteljica dopolnilnega pouka slovenšcine Oblikovanje Darko Domazet Tisk Grafid d.o.o. Banja Luka Urad Vlade Republike Slovenije Ministarstvo prosvjete i kulture za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Srpske Grad Banjaluka Banja Luka Društvo Slovencev Republike Srbske »Triglav«, 78000 Banja Luka, Omladinska 89; tel/fax: +387 51 263-155 e-mail: drustvo.slovencev.triglav@gmail.com; www.udruzenjetriglav.com facebook: Udruženje Slovenaca RS "Triglav" Banja Luka