Stev. 185 Mbiu pli&M i irtntel (torti anal! m hiBia V Trstu, vsoboto 6. avgusta 1921 Posamezna številka 20 stotink letnik XLV9 Jzh»ja — izvzemSi ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Prani iSka Aslftepa štev. 20, L nadstropje. Dopisi naj se pcSfljajo uredništvu. — Nefrankirsna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Z(*ajatelj in odgovrrnl urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj lista "Edinosti. — Tfsk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in celi teto L 60.—. — Telefon uredništva ia uprave Stev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 m ti K — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 sto t. osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi de.ia nii zivojov, mm po L Z — Mali oglasi po 2> stot bes s la, naj nanj pa L 2. — Ogl«l naročnina In reklamacije sepoSiljijo izključno upravi Edino««, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Naš „iredentizem"! »» Niti besede ne morejo napisati o nas Jugoslovenih, ne da bi nasprotovala resnici. Hujskati hočejo proti nam obiastva in italijansko javnost. Kdor ho* če hujskati proti nedolžnim ljudem, ta seveda ne more in ne sme govoriti resnice! To je vnovič dokazal »Popolo di Trie* ste«, ko je posnel te dni članek iz »Voce deli' Istria«, da naši poslanci tirajo ire* dentistično politiko, mesto da bi v rim* skem parlamentu zastopali koristi slo* vanskega prebivalstva! To je zavestno napisana laž, keT se delovanje naših po* slancev giblje le okoli programatičnih izjav, ki so jih podali v rimskem parla* men tu. In dr. Wilfan je opetovano iz j a* vil, da mi sicer nismo odrešeni, da pa nočemo biti iredentisti, marveč hočemo računati z dejstvi in zakonitim potom braniti svoje pravice! Čim je kdo nasto* pil zakonito pot, mu nihče ne more oči® tati iredentizma, to je upornosti proti državi. Seveda imamo mi nekoliko drugačne pojme o dovoljeni brambi interesov ljudstva nego pa gospodje pri »Popoln di Trieste«. Ali sodimo, da koristi ljud* stva ne moreš veljavno braniti drugače, nego da razkrivaš krivice, ki se godijo ljudstvu! To je tako jasno in razumljivo, da more razumeti sleherni otrok. Gc* spodje pri rečenem listu pa tega ne razu* mejo, ker nočejo razumeti: Zanje je vsaka beseda, ki razodeva krivice, kate; re trpi naše ljudstvo pod sedanjim :e* žimom, le :zbruh sovraštva proti državi in proti italijanskemu1 narodu. Če bi ho= teli, da bi nas re razkrieavali za ireden* tiste, bi morali molčati k vsemiu, prav k vsemu, kar delajo z nami, četudi reže v meso našega naroda. Naši poslanci pj» razumevajo drugače svojo nalogo. Njih dolžnost je, da govore glasno in jasno vsem tistim, ki so poklicani izpolnjevati zakone in izvrševati dane slovesne ob* ljube. Nadalje morajo nasi poslanci ao* voriti široki italijanski javnoeti, ki jo listi, kakor »Popolo di Trieste« varajo dan za dnem s svojo pisarijo. Če smemo domnevati, da je mirno sožitje med dr* žavljani velik interes države; če misli* mo, da do mirnega sožltia med obema plemenoma more priti le tedaj, če sc kri* vice odpravijo in da se te morejo odpra* viti le tedaj, če se razkrivajo, ^— potem smemo mirne duše reči, da; sluz* j o gospodje pri »Popolu di Trieste« — slabo državi s svojim pisanjem. Če bodo ti gospodie v pobijanju kri* vic, ki jih trpi naše ljudstvo, videli jugo* slovenski iredentizem, potem bodo »e* veda naši poslanci zanje tudi nadalje — iredentisti! Naši ljudski zastopniki se morajo zav* zemati za pravice ljudstva. Oni se bodo borili brez prenehanja in brez pokoja za obstanek naroda, šli bodo v boj za nje* gvoo državljansko in socialno svobodo, za njegov kulturni razvoj in gospodar* ski napredek. Od takega iredentizma naši poslanci ne odnehajo, ne smejo od* nehati, ako se nočejo zločinsko izneveriti slovesni besedi, dani narodu, ko jim je izročil svoja pooblastila. Od vršenja te dolžnosti jih ne more in ne sme odvr* niti nobena kleveta, nobeno podtikanje, nobeno hujskanje! To naj si zapomnijo gospodje pri »Popolu di Trieste«! Jusosiavfja Sodni akt o izročitvi komunističnih poslanccv BELGRAD, 4. Poročilo imunitetnega odseka, ki zahteva izročitev komunisti* čnih poslancev na podlagi akta pravo* j sodnega ministrstva št. 35.730, s katerim! se zahteva, da se predajo sodišču poslan* ci komunistične stranke in kateremu je priložen akt mestnega sodišča bclgraj* skega št. 16.077, se glasi: Gospod pravosodni minister! V svrho preiskave radi izvršenega atentata na Nj. Vis. prestolonaslednika*^ zahteval podpisani sodnik mestnega sodišča s svo* jima dopisoma z dne 30. junija in 1. ju* lija t. 1. iz razlogov, ki so navedeni v dopisu, naj se izroče sodišču komunisti* čni poslanci Fil:p Filipovič, Vladimir čopič in Nikola Kovačević v svrho pre* iskave radi soudeležbe pri zločinu aten* tata. Navedeni trije poslanci se nahajajo v preiskovalnem zaporu. Tekom preiska* ve pa je izjavil atentator Stejič, da so mu dali navodila razen teh treh še tudi drugi komunistični poslanci. Atentat je povzročilo delovanje vseh komunisti* čnih poslancev konstituante. V svojih govorih na sejah skupščine so bili ti po* slanci vedno proti sedanji obliki drža* ve in proti vladarju, na sejah svojega kluba -f>a, kamor so imeli pristop tudi ugledni člani stranke, med njimi tudi atentator Stejič, so javno govorili proti sedanjemu stanju in zahtevali, da nastopi diktatura proletariata. Ugoovljeno je, da je atentator Stejič dostikrat prišel v Belgrad in da je imel vstop v Delavski dom in komunistični poslanski klub, da bo ga poznali in vzdrževali vsi poslanci in da je Stejič v Novem Sadu po njiho* vi h navod: lih organiziral teroristične akcije in zbiral orožje in da je prihajal na seje konstituante z vstopnico, za ka* tero so jamčili komunistični poslanci, končno da je bil večkrat prisoten pri sc» j ah kluba. Ugotovljeno je, da je hotel reagirati na Obznano z atentatom* na prestolonaslednika in druge politike in da je imel organizirati tajno teroristično organizacijo v vsej državi. Ugotovilo se je tudi, da obstoja taka tajna organiza* cija v vsej državi. V komunističnem klubu se je sklenilo, da prevzame izvr* sevalni odbor strank^ nalogo, izvesti atentat na imenovane osebe. Odlok, naj Stejič izvrši atentat, mu je bil izročen v klubu. Na tajni seji v Novom Sadu je bil v prisotnosti komunističnih poslan* cev izdan oddlok in določen dan za atentat. Na podlagi tega, kar je dognala dosedanja preiskava, imamo vzroke za to, da pričnemo vršiti preiskavo proti vsem komunističnim pcs^ncem in to na podlagi čl. 88. ustave. Gos?pod pravosod* ni minister! Izvolite zahtevati, da se iz* roče sodišču ti*!e poslanci: (Slede imena 5S poslancev.) Podpis: Preiskovalni sod* nik Vojislav S. Angjelkovič. Aretacija vseh komunističnih poslancev BELGRAD, 4. Na predvčerajšnji seji skupščine so bili na predlog imunitetne* ga odbora izročeni sodišču vsi komuni* stični poslanci. Zanimivo je, da je pre* iskovalni sodnik zahteval tudi izročitev radikalnega disidenta Ljube Jovanoviča, ki pa ni bil izročen, ker sedi v radikal* nem klubu. BELGRAD, 4. Pred včerajšnjim do* poldne so bili aretirani komunistični po* slanci: Milojkovič, Miloš Trebinjac, Mi* hailo Marianovič, Milic, Štefanovi č, Mi« ha Koren, Gj. Kalaj, dr. Šima Miliuš. Tekom popoldneva so bili aretirani vsi ostali komunistični poslanci. Predsedstvo zakonodajnega odseka BELGRAD, 4. Na podlagi sporazu* m a med radikalci in demokrati se bo vo* lil predsednik zakonodajnega odseka še*le jeseni. Dotlej bo vodil seje pod* predsednik dr. Žerjav. Ustanovitev višje pedagoške šole BELGRAD, 4. Prosvetno ministrstvo je sklenilo sklicati še to leto konferenco pedagogov iz vse države. Konferenca bi se posvetovala o ustanovitvi višje peda* goške šole in o njeni notranji ureditvi. Potovanje Pašiča na Češko BELGRAD, 4. Po končanih sejah na* rodne skupščine odpotuje ministrski predsednik g. Nikola Pašić na Češko v Karlove vare, kakor je bilo projektirano pred atentatom na ministra Draškoviča. Dijaški d omi BELGRAD, 4. V Novem Sadu so otvorili dva dijaška doma, ki sta določe* na Ferialnemu Savezu za potujoče dijake. Doma je otvorilo ministrstvo pro* svete. V dijaških domih dobe dijaki hra* no in stanovanje. Povratek Aleksandra BELGRAD, 4. Kakor javljajo iz Pa* riza se regent prestolonaslednik Alek* sander povrne iz Francije v Belgrad v drugi polovici meseca avgusta. Pričaku* jejo, da pride 20. avgusta v Belgrad. Razprava o novem proračunu BELGRAD, 5. Finančni odsek bo pri* čel razpravljati o novem proračunu dne 1. septembra. Aretacije komunistov BELGRAD, 5. Danes opoldne je bil aretiran novinar komunist Moša Pij ade. BELGRAD, 5. Policija je začela areti* rati študente, ki so bili znani kto člani prevratnih komunističnih organizacij. ZAGREB, 5. Iz Bjeline je bilo —ine* Ijanih v Zagreb 11 komunistov, katere je davi policija izročila državnemu pravdništvu. Aretiranci so v zvezi z atentatom na bivšega ministra Dr as* kovica. Italijanski poslanik o odnošajih med Italijo m Jugoslavijo ZAGREB, 5. Belgrajski dopisnik »Ri* ječi« je imel razgovor z italijanskim po* slanikom grofom Manzonijem. Poslanik se je prav rad odzval želji, da obvesti javnost o tekočih vprašanjih, ki se tiče* jo odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Kar se tiče zavlačevanja evakuacije onih krajev, ki so po rapallski pogodbi pripadli Jugoslaviji, je vlada g. Bonomi* j a in markiza Della Torretta opetovano uradno izjavila, da se obveznosti pogod* be morajo izpolniti. Zavlačevanje izvršitve je samo rezultat težko č, nastalih vsled ^»ovojnih težkih razmer, ki vladajo povsod; dalje je vzrok zavlačevanja tu* di ta, ker v par dneh aH par tednih ni mogoče likvidirati cele vrste upravnih in tehničnih vprašanj, ki so posledica dve* inpolletnega poslovanja. Gotova časni* karska tolmačenja, da se dela i o težave pri evakuaciji! zato, da bi Italija pritis* nila na čim povoljnejši izid trgovinskih pogaianj, niso točna. Italija vodi sedaj politiko miru. Treba se je varovati sla* bih informacij, kakor je te dni neki bel« grejski Hst objav. por. iz Dalmacije, da so na meji pri Jasenici videli italijanske Štabne častnike, ki da so se bavili z do« ločitvijo strategičnžh točk ob meji. Po informacijah gospoda poslanika so biH ti častniki člani mešane komisije, ki dela na razmejitvi. Kar se tiče ponovnega po* kreta črnogorskega vprašanja, je izrekla Italija svojo uradno besedo in jo izpol* njuje, vendar pa se ta stvar z ozirom na psihologijo italijanskega naroda in radi dvornih zvez ne more tako hitro li* kvidirati. O baroški iuki je priznala vla* da v Belgra-du, da jc načrt italijansko* jugcslovenskega konsorcija praktičen. Sedaj se dela na tem, da se na ustvari zakonita vlada, potem pa se bodo začela direktna pogajanja. Poslanik upa, da bo Reka nova spojna črt med Italijo i'n Jugoslavijo. Vprašanje Izpraznitve Pečuha BUDIMPEŠTA, 4. »Budapesti Hrr* lap« objavlja izjavo jugoslovenskega ge* nerala Bojoviča, poveljnika jugosloven* skih čet v pečuškem okraju, glede vpra* šanja izpraznitve zasedenih krajev. »Po navodilih, ki jih imam iz Belgrada — je izjavil general — ostanejo jugoslovenskc čete tako dolgo v zasedenem ozemlju, kakor dolgo bo trajala pravica, zagotov* ljena v mirovnih pogojih, do izkorišča* nja pečuškega premogovnega okraja. Jugoslovenska vlada vztraja na tem, da mora zasedba trajati tako dolgo, dokler ne izvrši Madžarska vseh svojih obvez. Kako se bodo stvari razvile, ne morem danes še reči, toda prepričan sem, da bo naši vladi uspelo prodreti z njenim stali* ščem pri prijateljskih entetnih vlastih.« Drugi listi obotavljajo, da tudi drugačni ukrepi jugoslovenskih oblastev ne kažejo, da predstoji izpraznitev zasede* nih krajev. Tako so bile pred kratkim znatno ojačene skoraj na celi demarka* cijski črti obmejne straže. Zanella v Belgradu BELGRAD, 5. Danes je prispel sem* kaj voditelj reške avtonomistične stran* ke Zanella, da se pogaja z jugosloven* sko vlado glede rešitve vprašanja reške* ga pristanišča. Smatra se, da Zanella ni prišel v Belgrad proti volji italijanske vlade. Čehoslovaška Čehoslovaška pomoč Rusiji PRAGA, 4. Legionarska občina je *kli« cala predvčerajšnjim zborovanje, na katerem se je razpravljalo, kako naj bi se pomagalo Rusiji. Sklenilo se je, da je treba razširiti akcijo za pomoč Rusiji na vso državo. Zborovanja se je udeležil tudi vladni zastopnik dr. Vlahoš, ki je poročal o tozadevnih korakih ministr* &tva za vnanje stvari. Ministrski svet je sklenil, da se akcija repiibKke priključi mednarodni pomožni akciji. V ta namen je poslanik dr. Dušek stopil v stik z mednarodnim Rdečim križem v Ženevi in z Zvezo narodov. Čehoslovaška vla= da je sklenila, poslati nekoliko vlakov z zdravili in zdravniki na Rusko, in sicer z ozirom na to, ker republika nima živil, ki bi jih mogla poslati. Razen tega bo vlada poslala v Rusijo nekoliko indu* strijskih proizvodov. Minister vnanjih stvari je sporočil poslanikom, naj pov* prašaio pri tozadevnih vladah, kakšno stališče zavzamejo nasproti mednarodni pomožni akciji Poleg akcije za ublažitev lakote v Ru= siji je začela čehoslovaška vlada tudi akcijo za ruske begunce, katerih precej* šnje število bo sprejela v državo. Gre predvsem za begunce, ki se nahajajo v Carigradu. Pred zakliueitvijo zborovanja se je izvolil odsek, kateremu je bila poverje* na naloga, da stopi v stik z vlado in da izdela načrt za pomožno akcijo. Poudar* ialo se je, da ne sme imeti ta akcija ni* kakršnega političnega značaja in da ne gre nikakor za podpiranje sovjetske vla* de temveč za pomoč ruskemu narodu. Spopadi med češkimi legionar ji in Nemci v Aussigu DUNAJ, 5. V Aussigu na Čehoslo* vaškem je prišlo do resnega spopada med nemškim prebivalstvom in češkimi legionarji. Legionar ji so baje streljali na množico in ubili oziroma ranili več oseb. Poljska Pogoji Poljske za vstop v Malo entente VARŠAVA, 4. Proti koncu tega tedna se bodo začela pogajanja med čehoslo* vaškim ministrom Benešem in poljskim ministrom Pilcom za vstop Poljske v Malo entento. Poljska bo baje stavila za svoj vstop te*Ie pogoje: 1. Uradno priznanje in jamstvo za vzhodne poljske meje, določene v riški mirovni pogodbi; 2. Razpustitev vseh ukrajinskih oddel* kov na Čehoslovaškem in izgon vseh protipoljskih agitatorjev; 3. Podpiranje Poljske v sporu glede Gornje Slezije; 4. Poprava meje v tešinskem okraju v prid Poljski; 5. Jamstvo za poljske manjšine na Čehoslvošakem; 6. Ustanovitev podonavske zveze med ČehosJovaško, Madžarsko in .Avstrijo, ki bi se morala potem pridriAžiti zveza, ustanovljeni; od Poljske, ItgKfo luposla* vije in Romunske v svrho ohranitve miru v srednji Evropi. Do vstopa Poljske v Malo entento ali bolje do zveze z njo bi moglo priti samo v obliki, ki bi dovoljevala ustanovitev podonavske zveze, glavnega cilja polj* ske politike in diplomacije. Vse Čeh o* slovaško časpoisje odklanja odločno te pogoje. OdnoŠji med Poljsko In Rusijo VARŠAVA, 4. Poslanik ruske sociali* stične zvezne sovjetske republike Kara ^^ kan se je pripeljal včeraj ob 9*16 s po* sebnim vlakom v Varšavo. Na postaji so ga pozdravili zastopnik ministra za z-unanje zadeve Sulakovski, zastopnik oddelka za vzhodne zadeve knez Ljubo mirski in diplomatski zbor (?). Na po* staji v Stolbcah na rusko* poljski meji se je ruski poslanik srečal s Filipovičem, •poljskim poslanikom v Rusiji, ki je bil na poti v Moskvo. Oba poslanika šta se v imenu odnosnih ministrov — Čičerina in Skirmunta — pozdravila in si poželela dobrodošlico. Rusko poslaništvo se je nastanilo v hotelu »Rim« in šteje skupaj 60 oseb. Karantena vsled bolezni v Rusiji VARŠAVA, 4. Ker razsajajo v Rusiji razne nalezljive bolezni, je določila polj* ska vlada karanteno za vse, kar prihaja iz poljskih pokrajin blizu ruske meje. Rusija Proglas sovjetske Rusije na vse vlade DUNAJ, 4. Ruska sovjetska vlada jc poslala vsem vladam proglas, ki pravi: Velikopotezno gibanje za pomoč stra> daječemu ljudstvu; vzhodnih ruskih po* krajin pozdravljata toplo ruski narod in njegova kmetska in delavska vlada. Isto* časno morata ruski narod in ruska vlada ugotoviti, da kažejo »organizacije, Ir^s^ kovni uradi in celo vlade, žal, skoraj brezizjemno nepoznavanje dejanskega položaja v Rusiji. Ruska vlada smatra vsled tega za potrebno prosit%, vlade vseh držav, da uradnim potom obve* stijo vse svoje državljane, ki se zanimajo za lakoto, katera je pritisnila nekatere dele Rusije, o točnih podatkih o tem vprašanju, ki so tukaj navedeni. Komisija glavnega odbora za pomoč stradaj očim je ugotovila, da priman jkuj jejo živila v teh le pokrajinah Rusije: A strahanu, Caricinu, Saratovu, v nem* ških občinah Samare, v Simbirsku, v ta= tarski republiki v fevaškem okraju, v okraiih Birsk * Belebaj, Jaransk, Urjum in Malnij * Sovjet (pokrajina Ufa), v Se* rensku (pokrajina Vjatka) in v okraju Krasnokočaiskem (pokrajina Mari). V teh pokrajinah je letina vsled suše ali novsem uničena ali pa znaša samo 10* 15% srednjega letnega pridelka. Prebi* valstvo teh pokrajin znaša okoli 18 mi* ljonov ljudi. čičerin se zahvaljuje PARIZ, 5. »L' Internationale« je ob* javila Čičerinovo okrožnico, v kateri se obsežno gibanje za pomoč stradaj očim ruskim pokrajinam navdušeno pozdrav* Ija. čičerin naglasa, da so vesti inozem* skih listov o izgredih neresnične, in za* trjuje, da preseljevanje ljudstva ni ni* kakor naperjeno protr socialnemu ustro^ iu in javnemu redu.-Dalje naznanja Či* čerin, da se je ustanovil neodvisni od* bor za pomoč stradajočim, ki je sestav* ljen iz inozemcev. Ob koncu izreka Či* čerin svojo zahvalo vsem društvom in zasebnikom, ki sodelujejo pri akciji v prid Rusiji, in izraža upanje, da se po* samezne vlade ne bodo protivile njihovi akciji. Preseljevanje ljudstva v Rusiji HELSINGSFORS, 4. Ruski dopisni urad Union poroča, da se stradajoče pre* bi valstvo seli v Sibirijo, na Kavkaz, v Ukrajino in v zapadno Rusijo. Na za* padu je ta ljudski val prišel že do Smo* lenska. Čete, ki jih je poslal Trockij, niso v stanu ustaviti te ljudske struje. Izse* ljevanje je najbolj srašno v samarski in saratovski guberniji. Kerenski o lakoti v Rusiji PARIZ, 4. Kerenski objavlja v Kstu »Excelsior« članek o lakoti v Rusiji, v katerem pravi, da je Rusija brez medna* rodne pomoči obsojena v gotovo smrt. Kerenski pravi, da sta odgovorni Zji se* danje žalostne razmere v Rusiji meščan* ska in sovjetska vlada. Obseg zemlje, ki se obdeluje, je vedno manjši, a promet* na sredstva so povsem nezadostna in v obdpnem stanju. Zadnja žetev je dala kakih 500 * 600 miljonov pudov, dočim je ista zemlja dajala pred vojno tri mi* ljarde pudov. Kmetje skrivajo in zako* pavajo živila, da se jim ne zaplenijo. Ke* renski vidi v sedanjih razmerah v Ru* siji kal propada sovjetske vlade. Hooverjev zastopnik na poti v Rusijo Rusija ne namerava napasti sosednih držav LONDON, 4. Hoover je sporočil vo* ditelju amerikanske pomožne akcije v Londonu, naj takoj odpotuje v Rigo, da se pogodi z ruskimi sovjetskimi oblastvi o transportu ameriških živil v Rusijo. Hoover je tudi sporočil, da se lahko začne z ruskim dovoljenjem prevažanje živil skozi Gdansko. Kar se tiče vesti, da namerava Rusija napasti sosedne države in si tako preskr* beti živil, javlja kopenhagenaka »Politi« ken«, da so te vesti izmišljene. Trocki je izjavil v nekem pogovoru, da so vest! o domnevni mobilizaciji sovjetske Rusi* je proti Poljaki, Romunski in Letiški drzna imperialistična laž, ker je rdeča vojska sedaj tri* ali štirikrat manjša ne go pred osmimi meseci. Na drugi strank pa je res, da se bo ustanovilo nekoliko novih častnfških šol, da se izboljša iz> urjenost vojske. Italija Členi zakonskega načrta za uradniško reformo odobreni. — Vprašanje vojaške službe v novih pokrajinah. — Incident med poslancem ljudske stranke in socialistične stranke RIM, 5. Na včerajšnji seji poslanske zbornice so bili odobreni še zadnji členi zakonskega načrta o uradniški reformi, skupno 20 členov. Tekom seje jc prišlo do hudega incidenta med socialističnim poslancem Matteotijem in poslancem ljudske stranke Coppe, kateremu očita* jo socialistični poslanci, da je izrabljal svoj časnikarski: poklic za vohunstvo proti socialistom. Poslanec Coppa je po* vabil Matteotija ven iz dvorane, da bi mu dejanski pokazal, da ima prav. Za* hvaliti je treba posredovanju drugih po* slancev, da ni prišlo med obema poslan* cema do dejanskega, spopada. — V senatu1 se je danes med drugim raz* pravijalo o zakonu glede nabiranja no» vincev v novih pokrajinah. Vojni mini* ster je izjavil, da se ta zakon ni vpeljal doslej v novih pokrajinah vsled politi* čnih vzrokov, ker se niso mogle onemu liudstvu naložiti državljanske dolžnosti, dokler niso imeli političnih pravic. Se* daj, ko so poslali v pariament svoje za* stopnike, namerava vlada vpeljati ome* njeni zakon tudi v nove pokrajine. Voj* ni minister je zaključil svoj odgoovr z izjavo, da upa, da se bodo novi italijan* ski državljani odzvali pozivu pod orožje ravno tako radi, kakor furlanski Sloven* ci 1. 1860. Način udejstvitve zakona o vojaški službi v novih pokrajinah se bo določil sporazumno s poslanci iz teh pokrajin. Po sklenitvi miru med faišisti in socialisti. Proglas vodstva socialistične stranke. — Novi spopadi med fišisti in socialisti RIM, 5. Tajništvo vodstva socialisti* čne stranke je poslalo vsem odsekom sporočilo, v katerem naznanja sklenitev dogovora s fašisti, ki nikakor ne zmanj* šuje socialističnega programa in dc!ova> nja. Posamezni strankni odseki —- pravi sporočilo — naj upoštevajo splošni poli* tični in gospodarski položaj. Z ozirom na podpisani dogovor je treba pokazati naj* večjo disciplino. Pokrajinske organizaci* je se zato pozivajo, da poskrbe za točno izvršitev vseh določb tega dogovora in za imenovanje članov razsodišč. Vkljub podpisanemu miru se spopadi med fašisti in socialisti nadaljujejo. Ta* ko je prišlo včeraj v Firencah in Creml do hudih spopadov, v katerih je bilo ne* koliko oseb ubitih, in veliko ranjenih. Pogreb Enrica Carusa NAPOLI, 4. Danes se je vršil pogreb Enrica Carusa, ki jc bil naravnost sija* jen. Pred cerkvijo se je zbrala že ob 8. ogromna množica ljudi, ki so vkljub sila ni vročini strpno čakali, dokler se ni od* prla cerkev. Zastopana so bila vsa obiastva. Klopi' jc zasedlo 200 pevcev, ki so peli pod vodstvom g. Baroni j a Pai* sicllovo mašo. Ob 13'30 so se končali re* ligiozni obredi v cerkvi, toda cerkcv sc je mogla zapreti zaradi ogromne mno* žice ljudi še le ob 16. Na Piazza del Plebiscito, odkoder se je začel pomikati sprevod, se je bilo medtem zbralo okoli 100.000 ljudi, ki so hoteli spremiti umet* nika na njegovi zadnji poti. Ob 17. jc bila krsta postavljena na mrtvaški voz, v katerega je bilo vpreženih osem konj. Po govorih zastopnikov oblastev in dru* gih se je začel sprevod pomikati. Vsp trgovine po mestu so bile tekom sprevo? da zaprte, a na javnih poslopjih in pri* vatnih hišah so bile izvešene žalne zastave.. _ Francija Francija in pomoč Rusiji PARIZ, 5. Vsi listi odobravajo pred* log francoskega ministrskega predsedni* ka Brianda, naj prihodnji vrhovni svet razpravlja tudi o vprašanju' prehrane Rusije, in naglašajo Čisto človekoljubni značaj tega predloga. Listi tudi nagla* saj o, da je treba pomoč urediti tako, da ljudski komisarji ne bodo mogli porabiti poslana živila v prid samim komunistom. »Petit Parisien« pravi: »Francija noče ponoviti poskusa z ruskimi zadrugami.« »Echo de Pariš« meni, da bodo zavezn!*, ki v zameno za svojo pomoč imeli pra» vico zahtevati od sovjetske vlade neka« tera jamstva glede osebne svobode in varstva obmejnih držav. Bilo bi nepoj« mljivo — zaključuje »Echo de Pariš« —■, da bi zavezniki pomagali Rusiji in bili potem napadeni' od rdeče armade. Reparacijska komisija potrdila spora« zuai o razdelitvi bivših avstrijskih ladij PARIZ, 5. Reparacijska komisija je enoglasno odobrila sporazum med Berto* linijem in Trumbičem od 7. septembra jt 11920, » katerim sc je uredilo vprašanje razdelitve avstro * ogrtkih trgovskih la» dij med Italijo in Jugoslavijo^ - 4 Anglija Vrtovnl svet hi vzhodno vprašanje Stališče Anglije / LONDON, 5. Neka vest Reuterjeve* ga dopisnega urada pravi: Med vsemi vprašanji, o katerih se bo razpre" \lo na prihodnjem sestanku vrhovne *^veta, bo vprašanje bliinjega vzhoda „a mne^ nju angleških diplomatskih krogov de* lalo največje težave. To vprašanje je poctalo par mesecev sem vsled neodneh* jljivega zadržanja kemaHstovske vlade nasproti zaveznikom zelo zamotano. Vest, ki pravi, da ste bili Francija in Anglija n&prošeni, naj posredujeta v gr* ško* turškem sporu, se uradno zanikane. Nobenega taksnega predloga ni bilo. Zatrjuje pa se, da bo vsaj Anglija pri* pravljena posredovati, ako bi Grška in Turška hoteli sprejeti njeno posre* dovanje. ^ Irsko vprašanje J LONDON, 5. Pogajanja med Irci in angleško vlado so stopila zopet v ospred? ie splošnega zanimanja vsled vesti, da se bo v tem mesecu sestal fenijanski parla* ment, ki bo razpravljal o Lloyd Geor-gevem predlogu in o zadržanju Ul* Sterjancev, : Nemčija Originalen dovtip Hugona StLnnesa PARIZ, 5. Listu »Terops« poročajo iz Berlina, da se v ladjedelnici Wilkins v Stettlnu gradi ladja za znanega kralja nemške veleindustrije Hugona Stinnesa. Cadja se bo v kratkem spustila v morje In bo krščena na ime »Le Boche«. (Boche (izg. boS) je zaničljivo ime, s katerim Francoza zmerjajo Nemce. »Boche« je za Nemca razžaljivo na isti način kakor za Slovence beseda »šČavo«. Ur.) — luTlila Turki o svojem porazu. — Angora za vojno do skrajnosti CARIGRAD, 4. Angorska vlada je razposlala sledeče uradno poročilo o po* ložaju po zadnji grški ofenzivi: So vraž? nikova armada je hotela izrabiti svojo številno m tehnično nadrejenost, da bi obkolila grške čete, in je vsled tega uda* rila z glavno močjo na levo krilo turške armade. Turška armada bitke ni hotela sprejeti in je s tem ohranila svobodo gi* banja. Ona je zvabila sovražnika na mesto, kamor je sama želela, ter mu je pri Altuntaku, Seid ? Ghaziju in Eslc? Šehru prizadjala ogromne izgube. Grška armada, ki se je oddaljila cd oporišča za svoje operacije, se nahaja v težkem po-ložaju. Vest o prseelitvi angorske vlade v Sivas je popolnoma izmišljena. Turška velika narodna skupščina je sklenila na posebni svečani seji, da se bo vojna nadaljevala do končne zmage, ker se načela narodnega dogovora morejo uresničiti edino Ie na tak način. Skupščin na je dala vladi popolno oblast, da ukre* ne vse, kar bo zahtevalo izvrševanje te* ga sklepa. Vlada je tkoj izjavila, da bo nadaljevala mobilizacijo in da bo pri= pravila vse potrebno za zimsko vojno. Skupščina je sprejela to izjavo z burnim odobravanjem. Vel!ka narodna skupšči? na je tudi sklenila, da Turška ne bo prosila zavezniških držav za posredova* nje, dokler ne pride v sedanji vojni do končne odločitve. Vsi člani narodne skupščine bodo morali so-deloVati pri obrambi domovine. Tisti poslanci, ki so roiaki ali zdravniki, bodo šli k armad!, dočim se bodo drugi porabili po raznih upravah v ozadju. krogi se bojijo, d« to ne bo mogoče, ker je med Tokiom in Washfrigtononi vefika daljava, kar povzroča znatne zakasnitve v dopisovanju o pripravah za konferenc co med japonskim poslaništvom v Wa* shingtonu in japonsko vlado. Med tem se med prizadetimi državami nadaljujejo pogajanja o programi* konference. Upa se, da se bo vprašanje otoka Japa rešilo pred sestankom washingtonske konfe? renče. Dedščina tenorista Carusa NEW YORK, 5. »New York Times« pravi, da v Ameriki ne vedo, koliko zna? ša premoženje, ki ga je zapustil Caruso. List je vprašal o tej stvari nekegar cul? vetnika, ki je rekel, da je sestavil eno Carusovo oporoko. Odvetnik je povedal, da bo glavni del Carusovega premoženja razdeljen med šest Carusovih najbližjih sorodnikov. To so njegova žena, njego» va hči, njegova dva sina, en brat in mačeha. male vesti Seat*ibUL «S«k«t» sklica* ta nedeljo. 7. t m. zelo vate odborov« ttfc, ki sc bo vriila v dvorani D. K. D. ob 10. mi pradpoL Vsi odborniki, odbonuet ter srjdb aasaestniki so vabljen*, da se seje gotovo vtefcie. Starosta. Člani vseh šentjakobskih podtika našim poslancem kapitali-j zem. Kako neprevidno! Kdo pa je ustvaril in! vzdrževal — fašizem?! Mari italijansko ljudstvo? Odgovor bi mogle dati knjige velikih industrijalcev, veietržcev, latifundistov in bank! j Najizdatnejši odgovor pa daje dejstvo, da je* ljudstvo, da so široke proletarske mase, delav-i ,ci roke in uma, začeli ustvarjati organizacije proti tej tvorbi — kapitalizma! Zakaj se ne škropijo ulice. Mestni magistrat nam poroča, da uvideva upravičenost pritožb radi pomanklfivega škropenja ulic, da pa za sedaj ne more pomagati, ker nima — denarja. Kakor hitro bo mogoče, bo poskrbel za nakup j škropilnikov, ki se bodo privezali za tramvaje in porabili za škropljenje ulic. Javno vprašanje; Ali je Jugoslovenom v Primorju res tako malo mar za naš lepi, bla-godoneči jezik, da deluje dosedaj t« en krožek «Odvcda» — to je eni, vrlih Šentjakobčanov — v čiščenje slov. jezika? Od drugih vsaj ni nič čuti v ^ Edinosti«. Trpka mi je na jeziku!!! Star «Odvadar». Potovanje v Nemčijo. Tukajšnji nemški kon-sulat javlja: Potniki, ki pridejo v Nemčijo, imajo pri odhodu iz Nemčije pravico vzeti s seboj svoii, ki so jih prinesli v deželo, v isti valuti in isti obliki, v kateri so jih prinesli. Ta pravica velja za dobo Štirih tednov in pod po- ! gojem, da se prizadeti izkažejo s tozadevnim potrdilom, ki jim ga izda kontrolni urad tiste obmejne postaje, na kateri so stopili na nemška tla. Tistim, ki gredo na Nemško, se vsled tega priporoča, da si preskrbijo omenjeno listino, čim stopijo na nemška tla, ako mislijo pri povratku vzeti s seboj ves denar ali en del, ker bi sicer znali imeti razne neprijetne sitnosti. V prid isterskim žrtvam se bo vršila na Op-činah v nedeljo, dne 21. t. m. velika vrtna veselica. Vabimo vsa društva na sodelovanje. Pripravljalni odbor. Prošnja. Vdova, mati treh otrok, bi rada poslala 2 otroka v Jugoslavijo v šolo in prosi "blaga srca, da bi ji prišla v ta namen na po-j moč in ji poklonila po možnosti kaj oblačila, ■ ker je popolnoma brez sredstev. Darove spre- Iz tržaškega ilvllenia Avtomobilska nesreča nm trg« defla Liberta. Pred snočnjim okoli 18. ure se je pripetila na trgu della Liberti zelo težka avtomobilska nesreča: 32 letna Marija Auslavez, stanujoča v ulici Gieseppe Gatteri št. 44, je bila povožena od avtomobila št. 42-2006, katerega je vodil šofer Kari Mioni. Nekateri mimoidoči ljudje, ki so videli nesrečo, so prihiteli ženski na pomoč ter jo dali nemudoma odpeljati v mestno bolnišnico. Šofer je bil odpeljan na policijo, kjer je bil zaslišan. Ker pa se je izkazala njegova nedolžnost, je bil kmalu potem izpuščen. Vlom v železno blagajno. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v skladišče piva «Pilsen», v ulici Lazzaretto vecchio št. 48, prevrtali železno blagajno in odnesli 20.000 Kr. Nevihta. Predsnočnja nevihta, ki je trajala delj časa, je napravila v mestu kakor tudi v okolici veliko škodo. Tudi na morju je razsajala velika nevihta, vsled katere je bilo več ladjic in manjših parnikov poškodovanih. Pri potnikih, ki so se ravno med nevihto peljali iz Kopra, Grijana in iz Tržiča proti mestu, je vzbudilo razburkano morje obilo strahu in panike. V časa bomb. Predsnočnjim okoli 22'30 ste se razpočfli v uli;i Rossetti dve bombi. K sreči ni bil nihče poškodovan, le nekoliko šip po bližnjih oknih je bilo razbitih. Takoj po eksploziji so stražniki aretirali dve osebi, ki pa trdite, da nimata nič opraviti z bombama in da sta se le slučajno nahajali blizu mesta,kjer sta se razpočili. Včeraj so našli stražniki na vogalu ulice Michelangelo štiri bombe «Excelsior» in «Sipe», a neki ogljar je našel v ulici Parini zavoj, v katerem je bilo 6 bomb. Res bombni časi! . . . Nepričakovan obisk! Bilo je pozno zvečer, ko je slonela Olga P.t stanujoča v ulici Tesa št. 48, s svojo 16 letno hčerko Milo na oknju ter pričakovala svojega moža. «Ah te karte ga bodo spravile na beraško palico^ — je Olga večkrat vzdihnila. - «Kaj hočete mati, taki so dandanes možki: radi pijejo in kvartajo . . .« «Toda vse do gotove meje. Ne pa kakor oče, ki Icvarta, dokler ga ne vržejo iz gostilne. Človek bi Še vse prenašal, ko bi le prišel trezen ,doraov. Ne pa kakor on, ki... Raje molčim. ..» Ženski sta čakali očeta do pozno v noč. Ko-nečno se je \'endar slišalo, kako prahaja nekdo po stopnicah. <-Hva!a Bogu; vendar je prišel* — je veselo zaklicala Olga. Trenutek pozneje se je prikazala na vratih moška postava, ki pa ni bil nič podobna «očetu*. «cOh» — je za vpila Mila. Kaj pa ste prišli iskat v naše stanovanje ?» <»Kaj iščete pa vi v stanovanju* je zarohnel s hripovim glasom pijanec, ki jfe mislil, da je v svojem pravem stanovanju, kateri se nahaja eno nadstropje višje nego Olgino. Ženski sta sklicali na ves glas na pomoč. Pijanec pa ie gledal ckoli po stanovanju, da bi se zavedel, kje je pravzaprav in rjul kot divja zver, naj se ženski spravita iz njegovega stanovanja. Vpitju in rjovenju so napravili konec Šele stražniki, ki so spremili pijanca v njegovo pravo stanovanje. Pijani čevljarji. Pred snočnjim ob pozni uri je sedelo v neki zakajeni staromeški krčmi troje praznično oblečenih čevljarjev, polnih denarja, ki so pili kakor žabe ter uganjali med seboj raznovrstne burke: ta je povedal eno, drugi zopet drugo in tako je bilo v krčmi smeha in hrupa, da se je razlegalo daleč na okoli. Pred krčmo se je sprehajal elegantno oblečen postopač, ki se je neprestano oziral v gostilno h> premišljeval, kako bi se dalo vesele čevljarje pošteno potegniti. Kmalu mu je šinila v glavo dobra misel; opijanil bo bogate čevljarje in iih potem oropal in vrhu tega še se-zul ... S tem dobrim sklepom je vstopil v zakajeno krčmo ter se prihlinil k veselim čev- PODLI STEK Rcne TbĆTcnin Železni miEik Prefektura je bila povsem uverjena, da jej pogodila pravega tatu in je bUa jako zadovolji aa z vspehi preiskave. Ni pa bil zadovoljen profesor Tarnier: hudo ga je zadel, da je izgubil edini eksemplar, na katerega je opiral svoje najboljše nade za še večja razkritja. Tajnost, ki je zavijala tatvino, ga je vznemirjala v visoki meri: sicer pa se ni mogel za večno baviti s tem in obžalovali, ker so skoro še druge misli zaposlovale glavo profesorja. To pa tem bolj, ker se je vedno bolj bližal £as, določen za odhod na raziskovalno potovanje, odhod, ki se je itak že zakasnil vsled lega, kar se je zgodilo, a sedaj ni bilo dopuščeno več nobeno odlašanje. Trebalo se je zmakniti, Tarnier se je z ljubeznijo bavil z razteznim načrtom, polnim posledic in vspehov. * to je za to, da predre v neizsledovane pustinje ekvatorijalne Amerike, da se prično zopet in! dovrše izsledovanja, ki so bila prekinjena vsled jmrti profesorja Bernarda. Naloga je bila težka, tako težka, da so ugibali, koga naj bi poslali tja doli. Slednjič se fe odločil profesor Tarnier, da pojde on sam, jcer ni mogel nikomur zaupati podjetja s tolikimi težavami. Znanstvenik je bil zaposlen s pripravami, ki so se imele v kratkem času dovršiti id je bilo storiti le še nekaj: odpotovati pogumno! Tam doli bi profesor sestavil spremstvo urojencev, ki bi mu služili kot vodniki in nosači. Pripravljen je moral biti na mnoge ovire in strašne preiskušnje. Ali, njegova energična narav se ni plašila pred takimi mislimi; nasprotno: podžigale so jo k delavnosti. Boj ga je mikal in je bil med mnogimi razlogi, ki so ga sklonili k podjetju. Kakih štirinajst dni po dogodkih, ki so se odigrali, je bil Mavridj Tarnier v svojem labo-ratorju, da. pregleda materijal, ki ga je hotel vzeti seboj. Razsežna dvorana je bila polna zabojev, instrumentov, orožja in predmetov, ki jih bo potreboval. Na okoli, v omarah, ki so jim bili železni zapahi odprti, so bili shranjeni predmeti, ki so bili Že razstavljeni v omarah izložbe, med katerimi pa ni bilo več železnega malika. Ali, profesor je že odločil v tem pogledu. Izguba, čeprav je bila občutna, ga ni motila. Edinega predmeta, podlaga razseinega dela, ki ga je hotel dovršiti, ni bilo več: pa kaj za to? V daljni Ameriki hoče iskati, kolikor le možno, da bi našel kaj sličnega. In najde — tako je prisegel sam sebi. Vsaka sled za tatom je bila izgubljena, tajinstveni obiskovalec je izginil, od nobene strani ni došla nikaka vest o njem. Najboljše je bilo, ne baviti se več s tem. Priprave za odhod so bile dovršene. Profesorju Tarnierju ni bilo storiti nič več drugega, nego da nekaj okovanih zabojev (v katerih je bila prejšnja misija doposlala dragocenih in krhkih predmetov) napolni z živili. Zaboji so se nahajali v sobici poleg laboratorija. Tja so jih bili postavili po njihovem dohodu* ne da bi se bila nudila prilika za kako njihovo porabo. Profesor je enega teh zabojev odprl, da s« prepriča, v kakem stanju da je. Na dnu zaboja je bila neka stvar, ackaka rjavkasta in mtU* kasta masa tu pa lav osvetlena od rncatl Jte vinski h odsevov. Mavrici j Tarnier, presenečen in skoro užaloščen, je izpoznal v masi malika — železnega malika. In imel je okolo vratu vse svoje zlate ovratne verižice. POGLAVJE V. Trenotek odhoda. Malik je bil tam skrit kakor kaka preplašena žival. Položaj, v katerem se je nahajal, se je zdel naraven, tako, da je bil podoben živemu bitju, V senci, viden le iz bližine, s pre-križanima rokama in s kolenoma, pritisnjenima k prsom, kakor mumije peruvanske, kakor da se hočeti kazati manjši, da se čim bolj skrivati v kotu zaboja — se je zdel kip neka vrst ne-stvora, preplašenega in upornega, pripravljenega za beg ali za obrambo, nestvor, sključen v klopec, ki ali hoče skočiti k napadu, ali se izogniti napada. Profesor Tarnier, osupnjen, je dolgo opazoval predmet; potem je pritisnil roki na oči, kakor da se hoče uveriti, da prav vidi in da ga ne vara kaka halucinacija. Ni bilo nikakega dvoma: to je bil kip. Profesor je glasno izrazil svojo prvo misel z naslednjimi .besedami: «In vendar bi moralo biti nemožno, prenesti malika semkaj, kajti edini dohod semkaj je skozi moj laboratorij! In pripomnil .je: «In ni bila ukradena niti ena verižica!* Zmajal je z glavo kakor da hoče pregnati mučni vtis, dočim sta se mu na obrazu izražala jeza in zaničevanje, kakor tedaj, ko se je mučil s kakim nerazrešljivim problemom. Čutil je potrebo, da se sprehodi. Napravil je par korakov hi je v naraščajoči temi zadel ob neko mebilijo, ki jo je v silnem živčnem na-prevrntt na tla z močnim udarcem. Dalje. Ijtrjem, ki so ga že imeli več ali manj «pod kapo». Čevljarji so sprejeli gosta zelo vljudno in postopač jim je vrnil vljuden sprejem s »Štefanom* močnega vina. Pri drugem «šte-fanu», katerega je seveda plačal postopač, je bila družba že tako glasna in vesela, da se je prihlinilo k mizi Še nekaj tujih, vedno žejnih ljudi, ki so povečali hrup in pili kakor gobe. Pri tretjem cštefanu* je začel eden izmed čevljarjev peti s hripavim glasom: «Sem rajtov študirat, sem rajtov ...» Njegov tovariš pa je skušal «čez jemati*. Ker ni izhajal z glasom, je zlezel na mizo in se drl kakor, da bi ga hotele snesti bele misi. Čevljarji so kaj radi pili. In postopač je moral poklicati na mizo še nekaj «šte£anov*. predno je spravil možakarje do popolne pijanosti in nezavednosti. Prišla je policijska ura in krčmar je zmetal pijance pred hišo. Eden izmed pijancev sc je zavalil kot snop na tla ter kmalu potem sladko zaspal . . . Druga dva se pa naslanjala s komolcem ob zid in sc davila. Pred njima na tleh je ležala mlaka vina in neprijeten duh se je širil po okolici . . . Postopač je bil že pripravljen, da jim bo odvzel z denarjem nabasane listnice ter jih slekel in sezul, ko sc zaslišijo izza vogala enakomerni j koraki. Trenutek pozneje sta se prikazala dva stražnika. «Kaj pa to pomeni?* — sta vprašala postopača. ^Ravnokar so jih vrgli iz krčme.» Stražnika sta stopila k jogru ter ga zbudila: «Kaj pa delate tukaj?* Čevljarju se je zakolcalo, pogledal je debelo in dejal: «Hm. Saj vas jaz tudi ne vprašam kaj delate tuka . . .» «Kaj hočete morda v «špehkamro?» «Zakaj ne, če se dobi tam črna kava.* «Stražnika sta odpeljala vse tri pijance na rešilno postajo, kjer so jih spravili v «sobo za .pijance.» Milo je gledal postopač za čevljarji in kmalu potem izginil poparjen za vogalom. Po ulici je hodil hitrih korakov ter se kesal, da je dal čevljarjem za pijačo zastonj. Vesti Iz GoriSke Čuden slučaj, ki je morda edin v na* šem društvenem življenju, se je dogo* dil preteeeno nedeljo, ko so igrali igra »Tihotapec«, v Vrtojbi. Med drugimi je igral tudi neki Gorkič Dominik, mlad, agiden mladenič, ki je pa slišal med igro, da slabo igra. To je mladeniča silno potrlo. Ko je končal četrto dejanje in stopil za kulise, se je zaoel hudovatf, pri tem je zgrabil za bajonet, ki so ga rabili pri igri in ga hotel zasaditi v mizo. Bodalo pa mu je spodrsnilo in zabodel se je v gorenji del noge. Čez tričetrt ure je bil mrtev. Po tem žalostnem slučaju je bil seveda konec igre, tudi ples- ni za* čel, ki bi moral slediti po igii, zakaj cb* činstvo sc je pod vtisom tega, kar se jo zgodilo, naglo razšlo. prvemu pijanemu Pipfarstvo in pfpgarli Tiskarski škrat ima plpčarje očevidno silno rad, ker sc vtika skoraj v vsako objavo, mešajoč urednikom ati pa črkcstavcem glavo. Da se pa gospodu E. Z. ne bo zdelo, da je pipčar-stvo tretjino blejske piške snelo, bodi tu ugotovljeno, da se je prihranek pri piski tiskal pogreŠeno. Mi smo prav napisali trikrat deset, škrat pa je naredil iz nph štirikrat pet, A da nam je res le škratovska spaka naredila (pa iblansk) ta napaka, je najboljži dokaz gotove ta, da skupna svota s prav taksirano piško res 69 izda. Tako je torej stvar popravljena, in še tem bolj, ker je tudi piška že zdavnaj prebavljena. Jasno je, da takih napak mi nismo krivi, ker tu delujejc* vse drugi močni vplivi. In kdo bi zameril tržaškemu Škratu to polomijo, ko sc mu pač tudi sline po blejskih piškah cedijof B®?znm poroSSa, Švicarski tečaji ŽENEVA, 3. Lira 25762, marka 7'3750< avstr. krona 0'6750, angl. funt 21'697, fr< frank 40'378, dolar 6 0837. MALI QHLM3 se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4"—. Kdor išče službo, plača polovično ceno. URARSKI pomočnik išče boljšega mesta v Trstu ali Gorici. C, M., Gorica, Piazza Ed-mondo d'Amicis št. 9. 1374 KREPAK in pošten dečko za vsa dela v trgovini se sprejme takoj kot dninar. Podlogar & Petelin, Št Peter — Kras. 1375 MEBLIRANA soba se odda zanesljivi osebi. Via G. Gatteri 44, II., vrata 11. 1376 POZOR! Enonadstropna hiša, s petimi spalnimi sobami, 2 kuhinjami, veliko podzemsko kletjo in drugimi prostori, pripravna za vsako obrt, posebno za gostilno, ker je tudi konce-sija, ter v sredini vasi, kjer je avtomobilska postaja itd., dalje hlevi za živino s seniki se resnemu kupcu ceno proda. Pojasnila daje Martin Prašaelj, Dolina št. 37, pri Trstu. 1346 GOSPODIČNA 23 let stara, želi vstopiti k boljši gospč ali v hotel v Trstu, oziroma v okolici, da bi se izučila kuhanja in gospodinjstva. Zahtevano plačilo po dogovoru. Naslov pri upravništvu. 1351 POSESTVO 53 johov z dvema hišama, hlevom 10 johi vinograda, 15 johi gozda, sadonosni-ki, njivami, travniki in vsemi pritiklinami se v neposredni bližini Maribora proda. Ponudbe pod «475» na anenč. zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15. 1377 SOBA s hrano v sredini mesta, išče mladenič pri slovenski družini. Ponudbe pod «Soba» na upravništvo. 1381 RADI OPUSTITVE, se proda v Jugoslaviji skoraj nova kavarniška oprava z biljardi. Pojasnila: Gartner, Postojna, predal 10. 137S HIŠA z vrtom, vodnjakom in kletjo je na prodaj na Opčinah, blizu državnega kolodvora. Istotam se prodasta dve lepi amerikanski kozi z mlekom. Več se poizve pri Matevžu Klemene, železničar v pokoju, Opčine. 1360 PRODA SE iz proste roke hiša, 10 minut oddaljena od postnje Sv. Peter na Krasu. V hiši je dobro vpeljana gostilna. Pri hiši 2 krcr-glišči, krasen vrt, ter prostor za trgovino lesa. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo «Edinosti». 1353 JAVNO TOMBOLO s plesom, priredi Godbe-no društvo v Nabrežini, dne 7. avgusta. K obilni udeležbi vabi Odbor. 1355 KOVAČNICA ob deželni ia državni cesti, opremljena z vsem kovaškim orodjem in v to stroko spadajočimi stroji, se pod ugodni-' mi pogoji odda v najem. Morebitni reflek-tanti naj se zglase ori Ferdinandu Prekrški, St. Vid pri Vipavi. * 1379 j PRODAJO SE otročja vozila in sicer voziček, , visoka stolica in stolica za vajo v hoji, kakor tudfi koncertne citre. Vse v najboljšem stanju in po zmerni ceni. Naslov: Via Ant. Stoppani 5( II., desno. 1360 ILIRSKA BISTRICA. Novo ustauovljena lekarna, zaloga skušenih domačih in tujezem-skih zdravil in specijalitet, nahaja se na- \ sproti hotelu «Ilirija». " 1254 j MoztsunllKI giMto?!] Lr. EiLEK - STMKO PEREAVEC, dentist SSfrska Bistrica, (gostilna pri Žefi) □ □ o Izvršujejo se vsa v to stroko spada"-joča dela po znižanib cenab. Sprejema se vsak dan izvzemši nedelje, pon-deljke m praznike. DEKLO pridno, ki zna tudi malo kuhati, iščs; gostilna v ulici Fabio Severo 19. 137u ZLATO in srebrne krone plačam več ltot drugi kupci. Albert Pevh, urar, Marzini 46 (v bližini drvenega trga). 25 POZOR! Srebrne krone in zlato vi najvišjih cenah platdjs edini grosist Belleli Vita, Via Madonnina 10, L 38 ^EE3EE3 ALOJZIJ POVH Trst, telefon štev. 3-29 Ptozza GaribaiUI 3 (prej brisu) Največjo izbero daril za birmo dobite samo v trgovini Piazza Garlbaldl št. 3, (prej Barriera) imUie m tiskarska Mi točno In solidno M ttm $ Brtaii v Iti k Mla Mm št. 28 v PODGRADU (635J