s* koristi d«lav-I|u4«lvi. DeUv-10 opravičeni do kar producir»|o. is p*per is devoted the interests o! the >rking class. Work-are entitled to sil whet they produce. Stev. (No.) 268 statistični kandidat za pred idnika Združenih držav. Kour*d 4« ••00Dd-»lM« œ»u«r, Dm. 6. 1907. »t U« pout offlo» »tChloMO 111. uud«i tbc Actof OoagrcM of Mareh Ird. IN79. Office: 2146 Blue Island Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! nsitevilko v oklepaju-ki ee nsKa)a poleg va* iega naslova, prilepite-nege «podat eli ne ovitku. Ako (269) te itevilka . tedet vam s prihodnjo številko našega lieta po* teše naročnina. Proel« mo ponovite |o tako). Chicago, UL. 2». oktobra (October) 1912. Leto (Vol.) VIL Delavci ki ste pogoj dejanju in nehanju vsegaj | sveta, bodite pogoj svoje lastne eksistence! ^ Delavci, volilci, ostanite tudi na volišču 5. novembra delavci ter oddajte svoje glasove za kandidate socialistične stranke! Evgen Viktor Debs. Prav nič ,iie pretiravamo, ako imo, da je težko dobiti v A-eriki moža, ki bi bil osebno po-an več ljudem kakor je ravno sodrug E. V. Defcs. In teško bi danes dobili moža, kojega življenje bi bilo tako tesno spojeno z delavakim am. gibanjem, kakor je ravno naš Debs. Nobena oseba v Z. dr. ni bila ispostvljena tolikim in tako velikim poskušnjam, zoper nobeno ni sila kapitalizma tako divje besnela, od kar je bilo odpravljeno ameriško suženjstvo, kakor tega neustrašenega delavskega voditelja, ki je bil ob vsaki priliki pripravljen doprinesti najhujše osebne žrtve, ako so ko risti delavstvu to zahtevale. 7*to se ni čuditi, ako uživa pri delavcih. zlasti starejših neomajno zaupanje in spoštovanje. Celo njegovi politični nasprotniki imajo pred njim respekt. Debs je bil rojen v Terre Haute, Indiana, 15. novembra 1856. Njegovi francos'..i stariši so prišli iz Alzacije. Prvo njegovo delo je bilo na Tei i e Haute & In dianapolis železnici 1. 1870. Štiri leta pozneje je vstopil v službo k nekemu groeerju. kjer je ostal do L 1879. Tega leta je bil uam reč izvoljen za mestnega tajnika (City Clerk) v Teire Haute. Svoje izvanrsdre zmožnosti kot agitator in organizator je pokaral z ustanovitvijo literarnega in debat nega društva "Occidental ¡Club" v svojem rodnem mestu. IV t«mii klubu se je Debs spoznal z marsikaterim nadarjenim go-omikom, agitatorjem in pisate-; med temi je Debs našel ve iko svojih poznejših sobojevn.-ov za delavsko stvar, f Kot preddelavcc na Terre Haute in Indianapolis železnici se je pridružil Bratovščini loko-motivnih kaJrjačev. Pozneje je magal butaro oviti Vzajemno porno zvezo premikačev itehmen), Bratovščino usluž-icev na železniških vozovih ter anizacijo železniških telegra-ov. Leta 1878 je * postal urednik okovnega, lu»ta Firemen's Maine. L. 1880. je bil izvoljen za ovnega tajnika in blagajnika nizacije ter urednika in u-vitelja listu. Ko je on prevzel jništvo je imela organizacija okrog 60 podružnic ter dolga. YT nekaj mesecih se po njegovih zaslugah dvignilo ilo podružnic na 226 ter se nizacija oprostila dolga. Ta-se je ta organizacija razvila kratkem času v močno strokov-postojanko. L. 1892. je zapu-to službo ter posvetil ves svoj za ustanovitev delavske orga-■jMeije s širšim delokrogom. Vegovo delo ni ostalo brez nape-^es. Že nasljednjega leta se je n-«tanovila Ameriška železniška nn>j«. ki je leto pozneje stopila r hoj. Leta 1K94. je namreč Ofeat Northern železnica znižala pia^e svojim uslužbencem, vsled je sledil Strajk. Organiza-HP Je bila tako popolna, da so Jtsli vlak». Ln poštni vlaki so W v prometu. « še to / dovolje (Nadaljevanje na 2. s4rani.) Prihodnji torek bodo imeli de lavci voiilci Združenih držav po »tirih letih zopet priliko, da ^narede obračun z, razmerami,v ka terih so prisiljeni živeti. # torek, 5. novembra, imeli bodo priliko, da pokažejo, ali hočejo še naprej živeti v obstoječi industrialni su-žnosti, iz katere izvirajo vsa druga zla, ali hočejo, da se uveljavi v človečki družbi gospodarska svoboda, ki je prvi predpogoj za srečo in blagostanje delavskih mas in Človeštva sploh. Prihodnji torek bo delavstvo Zdr. držav po. kazalo svojo politično zrelost, ki bo določila življensko smer in pot sto-milionskemu narodu za prihodnja štiri leta. Delavci tvorijo odločujočo večino, na podlagi Česar nam mora biti jasno, da so delavci s svojimi glasovi popolni gospodarji svoje usode, saj namreč vemo, da v na-i državi se tako vlada, kakor večina volilcev določa. Večina je hotela Tafta in dobila ga je z vsem njegovim delavce' čevo življenje otežujočiin tovorom. Večina je hotela imeti TCoo sevelta. Ta je prišel in prinesel ameiiikemu narodu to, kar je mo" ral kot kandidat kapitalistične stranke prinesti. Večina je hotela svoj čas demokrata Orover develand in dobila ga je /. vso ne* popisno grozo indii&trialii" krize 1. 1893. Ameriško ljudstvo je pač dobilo to, kar jim je Clevelnnd kot demokrat mogel dati. Kdor je kaj dnizega pričakoval od kapitalističnih predsednikov in njihovih vlad kakor to, kar je prejel, ta naj svojo zaslepljenost prime za ušesa ter jo tako pošteno strese, da bo za vselej izginila ter mu ne bo nikoli več delala nadlege. In kdor v bodočnosti priča V u je od republikanske, demokratske ali progresivne stranke kaj drugega kakor to, kar so iste nu dile v preteklosti, temu lahko g;« rantiramo, da bo imel v prihod njih štirih letih dovolj povoda, prav bridko obžalovati svojo n? premišljenost in hnel bo tudi zadosti vzrokov, da si bo moral za svojo neutemeljeno trmo pripe Ijati marsikatero zaušnico, ako bo hotel biti pravičen napram samemu sebi, pa naj bo že izvoljen Taft, NVilson ali Roosevelt. Vsi trije, čeprav kandidirajo v različ nih strankah, zastopajo koristi sa >mo enega, to je kapitalističnega razreda. Kdor pa zastopa koristi izkoriščevalcev, ne more zastopa ti izkoriščevanih delavcev, to mora vsakomur jasna pamet povedati. Dvema gospodoma nihče ne moreš treči, zato tudi nase politične stranke ne. Kdor trdi nas protno, je ali velik nevedr-ež, ali pa plačan zapeljivee, ki opravlja efijaltsko delo za par jndeževih grošev. Med kapitalisti in delavci je vsak sporazum popolnoma izklju" čen. Kapitalizem ne more živeti brez izkoriščanja delavskih mas, a te delavske mase zbirajo vse svoje sile, da se osvobode izkoriščam ja. to je, das trmoglavijo kapitalizem. Sedanji industrialni sistem — kapitalizem — s svojim privatnim lastništvom izkuriščujoče industrije omogočnje privatnim lastnikom ngrabljevanje ogromne: ga dela one vrednosti, katero pro dueirajo dela vsi'e mase s svojim delom. Vsa velika socialna zla naše dobe: revščina, predolgo dnevno delo, pomanjkanj dela, otroško delo. prostitucija, zločinstvo. nemoralno*!, izzivajoče razkošje, po-hleo po bogatltvu, bolezni, golju- fije, podkupovanja, izpori, sodni-ske prepovedi, policijska iu vojaška nasilja, krivično postopanja sodišč, ponarejevanje živil, dege-neraeija, parasitstvo, duševno hlapčevanje, samomori in ob upanje nad življenjem, nevednost itd., vsa ta zla, ki danes vznemirjajo človeštvo, imajo svoje ko, renine v privatni izkoriščevalni industriji — v kapitalnimi. Edino zdravilo za vSJi ta zla je skupna last in kontrola industrije, to je socializem. Republikanska, demokratska in progresivnas tranka, vse zastopajo princip, da se sedanji družabni red — kapitalizem obdrži. Socialistična stranka pa stremi za tem, da se kapitalizem odpravi ter nadomesti s socializmom. Republikanska, demokratska in progresivna stranka so torej nasprotne delavskim interesom, kajti one hočejo, da naj bodo delavci še vnaprej izpostavljeni brezobzirnemu izkoriščanju samo zato. da bo peščica |>osameziiikov mogla živeti v brezmejnem razkošju. Edina stranka, ki posveča vse svoje sile v to, da se delavstvo reši iz ostrih krempljev izkorišeujo" čege kapitalizma ter da tako delavci pridejo do popolne vrednosti svojega dela, je socialistična stranka, strauka delavskih inte-respv. In ako socialistična stranka vas delavce poziva, da volite njene kandidate, r«s poziva, da volite v prid sebi in svojih interesov. Socialistična stranka noče, da vi glasujete za Debsa zato, ker je Debs in Seidela, zato. ker je Sei-del, ali Bergerja zato, ker je Ber-ger, kakor to delajo kapitalistič nes tranke, ki slone na ramah e-nega samega moža; temveč socialistična stranka hoče, da glasujete sa Debsa, Seidela, Bergerja in druge kandidate socialistične stranke zato, ker hoče, da glasujete za socializem; glas sa socializem pa je glas za vas same. Delsvec ,ki glasuje za demo-krstsko, republikansko ali progresivno stranko, glasuje za kapitalizem ter obenem za vsa mnoga in grozna zla, ki izhajajo iz glasuje proti svojim lastnim interesom, pa naj že glasuje za Tafta. Roosevelta ali NVilsona. Vaj bodo ti možje kot privatne oseb»1 še tako častni in pošteni, oni zastopajo kapitalizem in zato zastopajo protidelavske interese in zato tudi ne morejo delati za koristi delavcev, če bi tudi hoteli kaj storiti za delavce, ker vsako izboljšanje delavskega položaja gre na račun kapitalizma. Vsaka obljuba od strani kapitalističnih politikov, da bodo izboljšali bedno stanje delavstva, je torej le inešetarjenje in slepomišenje za delavske glasove in nič dru-gega! Le potom socializma je mogoče rešiti najvažnejše vprašanje — vaše vprašanje — vprašanje vašega življenja. Le potom socializma je mogoče odpraviti revščino od vas in vsega vašega delavskega razreda. Socializem je tisto in edino sredstvo in socialistična stranka je edina stranka, ki je delavcem pojasnila zvezo med politiko in vprašanjem vsakdanje ga življenja, to je, da je delavec oropan dveh tretjin od tega kar zasluži in da je zato treba ta rop odpraviti. Socializem hoče z osvojitvijo politične moči po delavcih dati sredstva za življenje v roke Vhflt ljudi; tako bo lahko vsakdo, ki bo delal, užival popolno socia'no (Nadaljevanje na 2. strani.) Socialistični kandidat za podpredsednika Združenih držav. "prijatelji!" •Kdo je isvolil republikanskega predsednika leta 1904? DOLARJI 1 NAD DVA MILI-ONA DOLARJEV 1 Kdo jih je dal? WALL STREET! Dokazala je to senatna preiskava kampanjskih stroškov l 1904 obeh starih strank. Nimamo prostora, da bi navedli vse itevilke podrobno in imena vseh tistih, ki so dali. Samo nekaj številk naj sledi: Andrew Carnegie .....$ 10.000 George J. Gould ...... 100.000 E. H. Harriman ....... 100.000 J. P. Morgan A Co..... 100.000 Internat'1. Harv- ter Co. 20.00 C. M. Depew .......... 100.000 J.P. Morgan (nadaljnih) 50.000 American Can Co..... 10.000 Betlehem Steel Co..... 5.000 John Jacob Astor ..... 5.000 Itd. itd. Našteli bi lahko dolgo vrsto— pa saj je vseeno. Našteti bi morali imena vseh korporacij, vseh velikih kapitalistov v Zed. Državah, potem bi bila lista popolna. Važen za nas je samo fakt, da je bil predsednik 1. 1904 izvoljen s pomočjo dolarjev — glasovi niso šteli niči Kapitalisti, ki so dali to o-gromni denar za republikanski volilni sklad L 1904 so znali, zakaj so dali. Niso dali zato, ker so mogoče bili dobri republikanci, temveč zato, ker so hoteli za vsako ceno, da je izvoljen REPUBLIKANSKI PREDSEDNIK — Theodore Roosevelt. Kaj pa letos? Ali je letos kaj drugače? Ali niso ravnosti kapitalisti, ravnoisti Wall St. ravno-tako zainteresiran v volitve leta 1912 kakor so billi 1. 1904? 0 TEM NI NAJMANJŠEGA DVOMA! Vprašanje je le: ZA KTERE GA KANDIDATA PLAČUJEJO KAPITALISTI LETOS? Za izvolitev Roosevelta so kapitalisti pred osmimi leti dali vsega skup $2,280.918. (Poročilo senatne preiskovalne komisije.) Kteri kandidat bo letos stal ka pitaliste dva miliona dolarjev? Air je William H. Taft? Mogoče. On je republikanski kandi dat, "safe", konservativen, NAZADNJAŠKI. Ali je Theodore Roosevelt? Tudi mogoče. On je tisti možak, za kterega so kapitalisti zmetali dva miliona 1. 1904. In od tistega časa se Roosevelt ni spremenil niti sa pičioo. Kar govori danes, je sam "bluff"! Ali je Woodrow -Wilson? Prav tako mogoče. On je roka v roki s Tammany (dasiravno noče biti pred javnostjo) in je odprt sovražnik nižjih ljudskih slojev. Vsako domnevanje je odveč. Vsi trije kandidatje SO KAPITALISTIČNI KANDIDATJEI In jeden teh treh je gotovo poseben ljubljenec kapitalistov in pred tega bodo iztresli žakelj. Ampak eno je gotovo I Eugen V. Debs, delavski kandidat, GO TOVO NI dvamiliondlarski kandidat! Denar, s kterim je plača na volilna kampanja socialistične stranke, je prišel po nikljih, de seticah, "kvodrih" in dolarjih Emil Seidel. Sodrug Bmil Seidel je v svojem življenju poskusil vse to, kar poskusi na milione drugih delaveev. Kakor o Debsu, tako se tudi e Seidelu opravičeno trdi,, da je pravi delavski kandidat, ki iz lastnih izkušenj pozna vse gorje, katerega jo deležno danes ameriško delavstvo. Emil Seidel je bil rojen v Pennsylvania v Schuylkill coniity-u. Njegovi stariši so prišli kz Pruske kraljevine na Nemšikem. Ljudsko šolo je obiska va! do trinajsta" ga leta. Tedaj pa je slab finančni položaj njegovih starišev zahteval, da zapusti X# lo ter prične boj za vsakdanji kruh. Njegovo prvo delo je bilo v tovarni za metle, kjer je zasluži) $1.50 na teden. I*ri tem poslu je njegovo zdravje trpelo vsled vdihavanja žvepla, katerega so vporabtjali pn beljenju sirka. Tako je takoj v na ¿nežnejši mladosti občutil ve* liko zlo stanovskih bolezni, katerim so delavci v tako velik» meri izpostavljeni. Za tem je delal v mlinu za jedilne dišave. Tu se je naučil druge tajnosti kapitalističnega sistema, med drugimi tudi vrednost cikorje kot kavin pri-mesek. Dalje je videl, kako brezobzirni so kapitalisti v svoji gonji za profitom, da se prav nič ne sramujejo zmleti gnil in od črvov razjeden grah in fižol, katerega bi često živina ne pokusrla, ter ga prodajati kot "čisto" kavo. Ko je bil star enaindvajset "et, je odšel v Nemčijo, da se ondi is-uči v krvljenju lesa in izdelovanju vzorcev (pattern making). Ob tem času so dosegli delavski boji v Nemčiji vrhunec. Tu je ^ idel velikanske Jemon-stracije, katere je prirejalo nemško delavstvo pod vodstvom «na-nih socialističnih boriteljev Rebel, Liebknecht, Paul Singer in drugi znani prvoboritelji v nemškem socialističnem gibanju. V tem času je Seidel pričel prebirati Marxove spise in dela .trugili socialističnih pisateljev in sicer v nemškem jeziku. Pridružil se jc ob tem času tudi uniji le&.iih kr- (Nadaljevanje na 2. strani.) od delavcev samih, od delavcev, KI SE BORIJO ZA GOSPODARSKO SVOBODO. Kdor glasuje za Debsa, je lahko trdno prepričan, da je glasoval za moža, KTERI NI KUPLJEN OD KAPITALISTOV, za moža, kterega so postavili za kandidata DELAVCI in za kterega so DELAVCI plačali kampanjske stroške. Kdor glasuje za Deba, GLASOVAL BO ZA DELAVCA, ZA SAMEGA SEBE, ZA SVOJB DELO IN ZA SVOJO SVOBODO! Kdor glasuje za Debsa, glasoval bo sa resnični napredek, za socialno osvoboditev človeštva. Kdor glasuje sa Debsa, glasoval bo s delavci, ne pa s kapitalisti! Poglej še enkrat gornje številke. Kaj misliš? Ali je bolje sata, da se družiš z delavci — ali pa • tisto bando, H plačuje dva miliona dolarjev za predsednika? t GLASUJ Z DELAVCI EVOEN VICTOR DEBS (Nadaljevanje s prve «trani.) njem organizacije. Celih osemnajst dnij se ni prepeljalo niti enega funta tovora na tej železnici. Hoj je bil hud, a Debs in njegova orgauizacija sta zniaga-la. Strajkarjeui so se povišale plače mesečno Med tem časom se je pripravljal največji štrajk, kar jih je kedaj bilo na ameriškem kontinentu. Pulhnan Palače Car družba je namreč ztižaU plače svojim delavcem. Dasi ti delavci niso bili Mani železniške unije so vendar iskali ¿vetu pri Deb&tt. slednji je odšel v Puiiman ter pretakal »tališče. Pronašel je, da plačuje kompanija zelo nizke plače ter jemlje sramotno visok rent od svojih hiš, toda kljub temu je svetoval, da se z štraj kom malo počaka. Toda pricadeti delavci niso bili za odlašanje; stopili so na stavko 11. maja 1894, to je še prodno je bil štrajk na Great Northern končan. Prosili so za vaprejem v Ameriško železniško unijo ter bili tudi sprejeti. Od tedaj najprej je bil boj Puil-mansklh uslužbencev, Debsov boj. Neustrašenost, pogum in bi-»trost ter odločnost s katero se je Det» odlikoval v tem boju, mu zagotavlja mesto med najboljšimi delavskimi boritelji proti besneči sili kapitalizma. V tem boju je sodrug Debs dosegel sve-•tovno priznanje. Po posredovanju tedanjega demokratskega predsednika Grover Clevelanda, ki je bil najponiž-nejši sluga kapitalističnih mogotcev in ki je proti volji Iliiuoi-škega guvernerja poslal na mesto štrajka zvezno vojaštvo proti štrajkarjem, je bil štrajk neuspešen. K porazu so tudi zvezna sodišča veliko pripomogla. Dehs sam je bil obsojen na več mesecev zapora in z njim drugi uradniki unije. Ko je Debs po šest mesečni ječi prišel v Ohicago, mu je ljudstvo priredilo velikanske ovacije. Ob tej priliki je imel Debs svoj mani govor "O svobodi", ki j>» praiteva med najboljšd govore modernega časa. • Spomladi 1. 1897. se je zbral v Ulriehovi dvorani v Ohicagi o-staneh članov Amer. železniške unije iti ob tej priliki se je ustanovila " Socialdemokrat ič na stranka", ki je kljub številnih pomanjklivosti zadobivala trdna tla med ameriškim delavstvom. Nepravilnosti so v teku časa izginile in danes je socialistična stranka najboljše organizirana politična stranka v Ameriki. L. 1900. je socialistična stranka prvič stopila v politično areno 7i. dr. Njen predsedniški kandidat je bil R. V. Debs. ki j> dobil 96.931 glasoy. L. 1904. je bil fcopeo dpravil rent ii an-je, obrestovanje in profit. To so trije viri, po katerih kapitalisti izžemajo delavce. S toni bi uničen kapitalizem in kapitaTstična kontrola vlade; s tem pa bo od pravljena tudi revščina, k».tere ie deležna velika večina človeštva. Vse to se bo zgodi'O. kakor hitro bo dovolj ljudi to razumelo in bo voljno spremeniti. Mi delavci smo v ogromni večini in naša besda mora postati zakon, kakor hitro bomo dovol.j razumni, da bomo to ukazali. Ni sile, ki bi mogla nain klubovati, ko se mi enkrat »družimo ter odločimo odpraviti revščino za vselej' Berite načela in program soeia" 1 »stične stranke, študirajte dobro vse! Uvideli bodete, da vam nudi povoljno rešitev vaše revščine in vašega življenja, vprašanje, ki je delalo vse vaše dosedanje življenje prazno, neprijetno, grenko in brez veselja! V platformi soc. stranke bodete našli vse, česar ne najdete v pi a forms h dtugib strank in kar pomeni za dflavea vse! Skrbite, da dobi v roke ta list tudi vas tovariš, ki ni naročnik! Povejte mu, da naj si» vzbudi in spregleda svojo zmoto, da naj »pozna resuico ter se pridruži milionski armadi zavednih volil« cev, ki bodo oddali svoje gh.ove za kandidate soc. stranke. Neod-pu»tljivo ste grešili zoper sebe, svojo družino in svoje tovariše sodelavce, ako pustite svojega a >-seda, da bo vsled svoje nevedno-sti prihodnji torek oddal pvoj glas za svoje zatiralce in izkoriščevalce. Vsak zaveden delavec naj stori svojo dolžnost! Čas za agitacijo je kratek; izrabite ga! $600.000 ZA IZVOLITEV TAFTA. fiz New Yorka poročajo, da priunevki korporaeij in posameznih kapitalistov za Taftov volilni sklad že znašajo do $600.000. — "Darovali" so med drugimi: F. L. Sel a ml $50.000, Andrew Carnegie $35.000, . P. Morgan & Co. $25.000. M organu in Carnegiju je torej že v interesu, da je Taft zopet izvoljen. Brat delavec, ali si ti Morganov "partner"! Prijatelj, ti vodno godrnjaš, da nimaš dela, a glasuješ V» le za tinte, ki ti ne dajo dela. Godrnjaš, da nimaš hiše, svo-jega doiua, glasuješ pa vedno tako, da bodo vse hiše last bogatinov. Gardnjaš, da si raizcaipan, da rabiš pošteno obleko, voliš pa 1« zmiraj za tiste kandidate, ki ti ne privoščijo niti cunj. Godrjaš, da si lačen; kadaf greš na voljišče, voliš pa za bankete bogatinom, a sebi pa za be-raško "župo". Godrnjaš, da te zebe in rad bi tono oremoga za en dolar (pre-mogar dobi za tono 30 centov), glasuješ pa neprestano tako, da je tona premoga pet dolarjev. Godrnjaš, da je sladkor predrag in rad bi ga dobil po dva centa funt (izdelek sladkorja Stane 1%C.), voliš »»a zmiraj za sladkorni trust, in konsekventno za 6 centov funt sladkorja. Godrnjaš, da bi olje lahko bilo po dva*centa galon (produkt olja stane samo tri pctinke centa na galon). ponovno in ponovno pa glasuješ tako, da je olje od 10 do 30 centov. In tako dalje vedno godrnjaš in godrnjaš, prijatelj delavec, vse polno imaš pritožb, vse polno želja, tvoje življenje je polno lukenj, mizerije in pomanjkanja — ampak, kadar so volitve, takrat pa le vedno In vedno voliš tako, da zadovoljiš bogataše, kapitaliste, ne pa sebe. Ne godrnjaj, prijatelj! Ne pomaga nič! Sam si kriv svoje bede! Tako dolgo, dokler glasuješ s kapitalisti, milionarji in miliar-darji, j eden in tisti tiket — dokler voliš za itste kandidate, ktere voli tudi tvoj "boss", tvoj izkoriščevalec, tvoj gospodar — dokler «Hasuješ za koristi svojih razrednih na«pro»tnikov, kapitalistov, tako dolgo, prijatelj delavec, boš vedno in vedno ostal hlapec, suženj, niašina — teptan boš, zaničevan, izkoriščan, preganjan — brez dela boš slabo plačati, lačen boš, razcapan, brez strehe, suvan iz renta v rent, vržen na cesto, brez vsega — izgubil boš št rak, pretepan od policajev, zaprt v ječo, pravice ne bo zate — trpel boš in trpel in še zmiraj godrnjal in godrnjal — in godrnjaje se boš zvrnil v prerani grob. ne da bi kedaj o-kuhil lepoto in vse dobre reči, ki jih nudi bogati »vet...!!! Ne godrnjaj, prijtelj delavec! Spametuj se! Ne glasuj več za kapitaliste, za svoje tolovaje, za «voje roparje, kteri ti sistematično kradejo dan za dnevom, leto za letom, tvoj produkt, tvoj izdelek. tvoj pridelek, tvoj kruh, ki ti gre po vsi človeški in naravni pravici — kteri te skubejo in molzejo — kteri ropajo grižljej kruha in požirek mleka tvoji de-ci — kteri sesajo tvojo kri, tvoj mozeg — kteri prešajo tvoje mišice, gulijo te do kosti, in ko te izprešajo in ogulijo do kraja, vržejo potem v prešnik — tvoj kostnjak prevlečen z medlo kožo na "dump": v sirotišnico, bolnišnico, kjer pogineš, ko nisi več za rabo . . .!! Ne glasuj več za te! Ne glasuj več za republikance in demokrate! Glasuj zase! Glasuj za delavce! Glasuj za stranko delavcev! — Glasuj za socialistično stranko! Glasuj za socialiste! S Vabilo in poziv! ¡| | Rojakom v Clticagi in okolici; jj Dne 3« novembra t. L ob 2. uri popoL se vrši velik javen ljudski shod v veliki Hoerber's Hall-i, na Blue Island A ve., In 21 sL Pl. blizu 22. ceste in Ashland Ave., Chicafo, 111. Na shodu bo govoril znameniti govornik in predavatelj 1CTBIN KRISTAN IZ LJUBLJANE. Ker je Rev. ANTON SOJAR iz Chicaj?e. 111., v št. 43 "Amer. Slovenca" pozval Etbin Kristana "na dvoboj z uma svitlim mečem", jemlje ta poziv klub štev. 1 J11 gosi. soc. zveze na znanje in mu na ta dan v navedenih prostorih zagotavlja popolno svobode govora, v katerem lahko zastopa svoja načela. Upamo, da se Rev. ANTON SOJAR iz Chicage zanesljivo odzove tej priliki. VSTOPNIMA. PROSTA. Klub štev. 1 sekcije J. S. Z. Chieago, 111. ij EMIL SEIDEL, (Nadaljevanje k prve strani.) viteljev, klesarjev in modelirjev. Ta organizacija ie bila prislljc.ta iti, na štrajk 1. 1888 v Berolinu. Ob tej priliki je opravljal mesto odbornika v odseku in je bil kot tak večkrat aretiran. Strajk je bil deloma dobljen. L. 1892 se je vrnil v Ameriko in je dobil delo na Kolumbmki razstavi v Ohicagi kot krvitelj lesa in model i r v gibsu in vuselc Za tem je delal v prodajalni Fulle-\Varen Co. in kasneje se je preselil v Milwaukee, kjer še danes živi. Njegove tedanje življenske izkušnje v Ameriki kakor tudi v Evropi so ustvarile v njein revolucionaren duh in kot tak je bil eden izmed pionirjev v socialistic nem' gibanju v Milwaukee. Tu je bil večkrat kandidat na socialističnem tiketu m bil tu.li izvoljen v mestni zastop. Spomladi 1. 1910 pa je bil izvoljen za župana mesta Milwaukee, ki je bilo prvo večje mesto (387.000 preb valcev) v Združenih državah, ki je izvalilo soc. župana. Seklelova administracija je bila v sakein oziru popolen uspeh. To pripoznavajo tudi različni ne-pristratnski socialistični kritiki, med katerimi so najodličnejši ameriški sociologi, kakor dr. Cha* rles Rliot, prejšnji predsednik znane Harward univerze, profesor Charles Zueblin, Louis F. Post in drugi. Da Se klel kot župan ni pozabil delavstva in njegovih teženj, kaže dejstvo, da so v teku njegovega županovanja se sprejele številne za delavstvo koristne odredbe. Plače mestnih delavcev so se zvišale, delovni čas se je skrajšal in delovne razmere po tovarnah so se s strogim nadzorstvom v vsakem oziru zboljšale. Tako očiten je bil uspeh Seide-love mestne uprave, da so naaprot niki uvideli svoje slal>o stališče ter se združili zoper socialiste, ker so uvideli, da nezdruženi niso kos napredujočemu socializmu. Kako neustrašen zagovornik delavskih pravic je bil mayor Sekiel je najjasnejše pokazal krojaški štrajk v Adlerjevih tovarnah vsltxi predolgega delovne' ga časa in prenizkih plač. Kakor pod prejšnjimi administi.u-ijmmi, tako je tudi to pot ruilwauska po-i licija brutalno postopala z štrajkarji. Kakor hitro pa je Seidel zvedel o tem početju policije, je poslal policijskemu šefu .John T. Jansenu naslednje pismo: Pritožbe prihajajo, da je policija pred kratkem (>sovala in surovo ravna" la z brezposelnimi meščani. Najsi je že dalo povod tem pritožbam karkoli, jaz hočem, da veste, da policija nima nikake pravice po-| sredovati pril judeh, ki ne kršijo zakona. Priča kujem od vas kot policijskega šefa, da pojasnite moštvu svojega oddelka, da naj se nikogar, ki je v svojih postavnih pravicah, ne pretepava ali žali. Urad niki, ki bi kaj takega trpeli, in policaji, ki bi zvrševali bodo od-( govorni za vse to!" Učinek tega pisma je bil pri delavskih nasprotnikih tako silen.j da so takoj v prihodnji zakono-l daji z velikimi žrtvami dosegli] zakon, po katerem zgubi mayor vrhovno oblast nad policijo, kajti kapitalisti so vedeli, da od Sei-dela ne morejo pričakovati nobe-¡ ne zaščite proti delafvcem. Spre-' videli so, da se delavskim zahte-J vam ne morejo protiviti, dokler) delavce podpira in zagovarja me-j stna uprava. Seidel se je sicer moral za enkrat umakniti združenim sili vseh nasprotnih elementov, a število njegovih glasov ie narasti« kar daje popolno upanje, da pride Seidel v kratkem zopet na čelo| mihvauškega mesta. Na narodni konferenciji socialist ¡.'nés franke v Indianapolisul je bil sodrug Emil Sendel izvo-| ljen za podpredsedniškega kandidata. LINCOLN IN DEBS. John Swinton, kteri je pozuau kot «tar časnikar m delavski agitator in kteri je 1. 1860 slišal go-vor Abrahama Lincolna v Cooper Union dvorani v New Yorku, a 34 let pozneje Debsov govor na istem mestu, je pisal sledeče: "Ko sem poslušal Debsa, spo ranil sem se. kako slično je «rov ril Lincoln pred 34 leti na ist odru. Zdelo se mi je, da s hkratu 34 let maljši in da z poslušam Lhicolna., Iz besed mož je vel isti duh . . . Oba st podala jeklen argument; v obeh govorih iste primere, ist' presi njajoei povdarki. isti humor in sarkazem in ravnoisti ogenj; je den kakor drugi je vzbudil prepričanje in navdušenje. . . Lin coin je govoril za pravice tlače nega ljudstva; ravnotako Deba. Lincoln je govoril za napredek istotako Debs. Lincoln je bil so vražnik človeške sužnosti ravnotako je Debs." in Konec razrednega boja je v zmagi socializma! Delavci hočejo visoke plače. Deladajalcem pa je do tega, da plačujejo čim nižje plače svojim delavcem. Delavci hočejo kratek delovni čas; delodajalci pa gledajo na to, da delavci delajo čiin več ur. Delavci «zahtevajo prostorne, zračne, dobro rozsvetljene in zdrave prostore, v katerih delajo. Delodajalci tlačijo delavce nakup v za-duhlih, slabo prezračenih, temnili in nezdravih prostorih, da tako zmanjšajo poslovne stroške. Delavci hočejo, da so na strojih varnostne naprave; delodajalci temu nasprotujejo, ker varnostne naprave stanejo denar, vsled česar sc zmanjšuje prof it. Delavci zahtevajo odškodnino za poškodbe, dobljene pri delu. Delodajalci temu nasprotujejo, ker zanje ima profil večjo vrednost kakor človeško življenje. Delavci zahtevajo, da so zaposleni vsi njihovi tovariši. Delodajalci vidijo v tem nevarnost za svoj profit, ker bi delavci lahko zahtevali opravičeno izboljšanje, zalo pa gledajo delodajalci vedno na to. da je čim več ljudi brez dela, da tako delavci med seboj konkurirajo za delo, kar kapitalistom v največji meri pomaga držati delavske plače na sedanji sramotni višini. V dosego tega namena pospešujejo uvaženje drugorodnih delavcev. Delavci zahtevajo, da ae njihovim otrokom zagotovi primerna izobrazba v šolah. Delodajalce pa hoče, da hodijo otroci v tovarno, mesto, v šolo, in tudi raje vidijo, da so delavci kar najbolj nevedni, nerazsodni, brezbrižni in nezavedni, da se tem lažje dako izkoriščati. Delavci si hočejo osvojiti postavodajne zastope, ki bodo varovali t zakoni delavske interese. Delodajalci se bojujejo proti temu, ker hočejo da ostanejo zakonodajni zastopi še naprej njim naklonjeni. !>elavstvo je z odločnostjo sklenilo, da hoče imati vse svoje zahteve izpolnjene. Delodajalci pa so sklenili, da bodo vsako delavsko zahtevo odločno odklanjali. Delavstvo se organizira v unije. Podjetniki pa se organizirajo * svoje zveze. Delavci se poslužujejo bojkotov in štrajkov v dosego svojih zahtev. Delodajalci se poslužujejo takozvane "cme knjige" in izporov v odrekanju opravičenih delavskih zahtev m prošenj. Med tema dvema razredoma človeške družbe se bije neprestano hud in neizprosen boj, boj razrednih nasprotstev. V tem boju se delodajalci poslužujejo uspešnega orožja, katerega se pa delavci še nipo navadili rabiti. Delodajalci namreč uporabljajo zakonodajne zastope v to. da isti sprejmejo njim ugodne zakone, ki pa so naperjeni proti ljudskim masam. Delodajalci porabljajo sodišča, da ta razlagajo zakone tako, kakor ti žele, da se razlagajo. Porabljajo sodnike v to, da isti izdajajo sodniške prepovedi proti delavskim organizacijam, da te nc smejo plačevati štrajkarjem podpore, da ne smejo obljavljati imen delav-kim organizacijam sovražnih firm, sploh, da se ne smejo posluževati takih sredstev, ki bi pomagala do zmage. Delodajalci se poslužujejo milice, policije in detektivov, da ti pomaga .jo razbiti stavke ter prisiliti delavce nazaj v stari jarem. Da pa so delodajalci v stanu vsega tega posluževati se. je vzrok to, ker so delavci pri volitvah glasovali tako, da naj imajo delodajalci vso moč. Republikanska in demokratska stranka kakor tudi napredna za* stopajo interese delodajalcev in delavskih izkoi iščevalcev, to je kapitalistov. Te stranke dobivajo podporo izključno le od kapitalistov za njihov volilni boj. Pri vsem tem pa je še vedno veliko delavcev tako nevevednih in nezavednih, da podpirajo te delavstvu nasprotne stranke ter oddajajo svoje glasove vedno za kandidate istih, a kljub vsemu temu se pa še vedno čudijo, zakaj je vlada vedno na strani delodajalcev in ne delavcev. Jasno kakor beli dan je, da morajo delavci imeti svoje guvernerje, zakonodajne zastope in sodnike, ki bodo imeli delavsko na-ziranje, ne pa kapitalistično, kakor se io danes godi, predno morejo pričakovati, da bodo prišli do sprejema in izvrševanja pravih delavskih zakonov. Vsi taki delavski postavodajni ni postavoizvrševalni orfeani bodo izvoljeni od delavcev in zato bodo vezani delati za delavce ter varovati delavske interese. * / Kakor hitro bodo delavci toliko zavedni, da se bodo združili tudi na političnem polju, potem bo strta moč kapitalizma in njegovih za-st opnikov. Kadar bodo delavci tako složni na volilni dan kakor so ob štra; kih, potem bodo lahko dobili vse, kar potrebujejo za udobno in srečni življenje. Kadar dobe kontrolo v različnih panogah vlade, potem jim ne b< .težko priboriti si višje plače, krajši delovni čas, boljše delovne pogoje odškodninski zakon, zakon o starostni penziji. državno zaposljevanj'-brezposelnih, boljšo STfrbckteejio in proetejio izobrazbo za otroke 1 druge stvari, ki si jih žele. Da, vse to lahko dosežejo in celo še več. Oni lahko odstranijo ra red inilionerjev in drugih bogatinov. Politično složni delavci bodo svojo politično močjo prišli do lastovanja železnic, rudnikov, veliki tovarn, na podlagi česar bodo potem oni prišli do popolne vrednos svojega dela, ki opravljajo potrebno in koristno delo. In kako vse to doseči t Z vladno močjo bodo lahko uveljavili princip skupnega lastovi nja v vseh panogah industrije. Dokler ne bo vse to doseženo, dokler ne bodo delavci lastnik strojev, s katerimi delajo, dokler ne bodo delavci dobivali popoln* vrednosti svojega dela, toliko časa ni misliti na konec tega razrednegi boja. To je poslanstvo socializma človeštvu. Socialistična stranka str« mi za tem, da bo dala temu poslanstvu stvaren in določen Izraz. To poslanstvo je nad vse važno, poslanstvo, ki zasluži, da se vsa delavec natančno seznami z njim. kajti socialistično gibanje ima n logo pospešavati vaše pravice, zvišati vaše dohodke ter dvigniti vi upliv v človeški družbi. < Na delavstvu samem zavisi, kedaj bo izpolnil socializem svoj nalogo, kajti zmaga socializma leži v rokah zatiranega in izkoriŠČe nega delavstva. Socializem ni namenjem bogatinom in parazitom njim tudi ne prinaša rešitve, marveč pogin; temveč je namenj trpečemu delavstvu, njemu prinaša zaželjeno rešitev, njemu prhi TM, kar .i«' potrebne za življenje, primerno vzv Umnost i človeka. v Razredni boj ima namqr odpraviti iz človeške družbe razredni, nasprotstva, kajti razredna nasprotstvu so le posledica velikih krivi ki se danes uveljavljajo v človeški družbi, "ko živi eden. in • manjši del človeštva v nepopisnem razkošju in brezdelnosti, dočim ži drugi, veliko ve<'ji del Človeštva pri vsej svoji pridno«'i i t» trpljenji v največji bedi in pomanjkanju. i — s Iz naselbin. peed volitvami. apk iz Milwaukee, Win.) «o v dešeli svobode. V nuje svobodno, da si nakopiči itva; da v/iva vse vdobno Üvljenja. Nasprotniki delav-skušaj»» h t» frazo olepšati oporeka no svobodo v Ame-Iijudje, kteri so navajeni ti v življenju čez truplu v delavaki krvi, ženskih Otročjih solzah, ao vedno rale besede in iz njih izvira rav-delavstvo vae gorje, jmo si nekoliko bližje to o. Zjutraj ramo ae zbudi iz spanja, počasi narašča in ropot na cesti. Ljudstvo vedno bolj množi; vsi hite pro-im poslopjem; možje s akrbi imi obrazi, mladeniči, kterih di «o polni upanja za bodoč-, matere in deklice s prerano elimi lici. To se godi vsaki celo njih življenje. Narava Ija in umira pred njihovimi i, sumeči gozdi zelené in ve-livade vabijo človeka k sebi, bi si okrepčal bolehno telo, a neame tega videti, pred nje-imi očmi ae dviga vedno ono 0 poslopje, preteče in silno, ga opominja na delo. Ako od-oči in zaatrmi v zlate aolnč- iarke in ^e mu vkrade v srce io hret>enenje, oglaai se tuleč skloui se mu glava, hiteti ra, da pomnoži bogatstvo dru-Dolge ure stoji pred stro-em, kupi blaga naraščajo; vsaki an Zapušča delo bolj utrujen, olehen in sanja morebiti lepe nje o boljši bodočnosti. Vidi ed sabo v duhu premoženje, ki i ga je v dolgih letih pridobil in zadovoljen je z življenjem, s »v obod o, ki jo je vžival, ko je smel napenjati svoje moči kolikor je hotel in ostati na svojem mestu čez navadne ure. Pridejo pa zopet časi. ko se za-pro vrata delavnice pred njim in »toji na cesti, s polnim srcem mo-rečih skrlii. Zopet je svoboden na drugi nabili. Velik nvet iu velika svobodna država lezi pred njim. Svo ionlen je. Lahko se poda po tej rvo&iodni državi iu druzega »rovtora, kjer bo zopet imel/svobodo stati dolge ure v delavnici. Poda se na pot, pride v drugo mesto, razveseli se mu srce, ko zagleda ogromne stavbe črnih poslopij, hiti proti njim, a tam mu zastavijo pot drugi, vrata vidi zaprta in obdana od množice, ki je ravno taiko svobodna kot on; tedaj mu vstamejo druge misli. Naenkrat vidi življenje vse drugačno; zdi se mu, da ga tlači neka silna teža; spomni se nazaj na dolga leta trdega dela, zagleda pred seboj ogTomno bogatstvo, ki bo ga nakopičile njegove roke in Eačuti, da je truden, bolehen brez moči. Njegovo malo premoženje le začne k.-Siti, ko mu stopi pred [>či brezposelnost, bolezen in sta-;ost. Počasi mu postane jasno, da bil suženj, da je žrtvoval adra v in mladost onim, ki so mu ve- 0 znali vailiti misel, da je svo-en. Tako naroča armakla onih, ki le spremembe, ki si žele prave obode. Narašča in sedaj pred kvarni stopa na dan; deli se različne strani, od povsod jim e klici o svobodi, o dobrih po-vah o rešitvi delavstva. Na 1 strani možje z žuljavimi ro- 1 pod rdečo zastavo, ki kli-ijo brate v svoje vrste, na drugi rani oni, za katere so kopičili atstvo dolga leta. tisti, ki pro-vljajo današnjo svobodo, ko nikdo ne brani izrabljati de-iVca, ko jhn ne krajša nikdo itoode postavljati umetnejne je in metati delavce na cesto izrabljati ženske in otroke. Na katero stran boš sel ti, to-iS! Ali na stran tvojih tova-v, ali onih, ki te izkoriščajo, i upa* od njih pomoči! Vidiš, nekdaj imajo moč, a kako jo ijo nam v prid T V nekaj de-letjih prišlo je v tovarne na ti-novih strojev, kteri delajo «sto ljudi; manj delavcev in lic temu se za sto procentov J|I producirá. To je onim nakopi" «o milijarde r a kaj imamo mi teg«. Torvari*, vidH si teči de-Wtko kri, vidiš, to je naš zaslu-fck. Regal si po ledenih, ulicah in Plačil 7.a delo. Mučile so te skrbi l*da Živel si v slabem stano-3«. bil si slaftm oblečen. Videl Irnžine v bedi in otroke umi- rati, ker ao tovarne vzele materi moč, ker oče ni imel sreda* e v za pomoč» Oni, ki so imeli moč, niso vse to hoteli v kleti. SkuAali so ti vbiti v glavo, da si svoboden in so med tem svobodo v blato teptali. Ali upaš, da bodo v bodoče dajali postave nam v prid T Č bi to hoteli, potem bi sami zoper sebe delali. Njim ni za nas, njih želja je: obdržati moč in da to za morejo, lovijo naše glasove. Razdeljeni so v več strank; vsaka nam obeta zlate gradove, ena dru go pobijajo, a imajo vse skupaj eno misel: nakopiČenje bogatst-va, ohranitev današnjih razmer, ker le pod temi jim je zagotovlje no, da neomejeno izkoriščajo delavca. Zato pobijajo socialiste, ki hočejo dobiti moč v roke in na rediti postave, ki bodo dale delavcu več svobode. Neizmerna bogaitstva so dan»« na svetu, a kje so? V rokah nekaj mož, kateri določijo, kako bo delavstvo živelo, kako bo stanovalo, kako se oblačilo. Tn vendar so naše delav ske roke izdelale vse to neizmerno bogatstvo. A mi nismo gospodarji samih sebe, niti države, če prav nas je miljone in tniljone. Zakaj ne t Vidiš, mogoče tudi ti pripadaš k onim nevednim, ki so sami svoji sovražniki iu tudi vsega de lavstva. Ali veš kaj zahtevajo socialisti f Da pride vse bogatstvo v roke ljudstva. Mogoče misliš, da hočejo denar razdeliti? Ne! Drugače. Tukaj ena prilika. V Ameriki se je letos pridelalo za inilione bušelnov več žita kot lansko leto. Farmarji so bili primo-rani prodati vse po 30—40 centov ceneje kot prejšne čase, a vzlic temu je moka dražja. Vlada Zdr. držav je iizdala proračun o poljskih pridelkih. In kaj se vidi? Kar se je pridelalo v Ameriki to leto, zadostuje za celi svet za dobo enega leta. A vseeno plačujemo vse višje, ker vse to ima sedaj v rokah par mogočnežev. Iz tega izvira za nje neizmerno bogatstvo, med tem, ko v mnogih delavskih hišah ni kruha. Ali pri-posnaž tovariš, da bi bilo dobro, ko bi vse to imela država v rokah in ta država bi bila vladana od nas delavcev oziroma mož, ki bi jih mi izvolili iz našli vrst? Gotovo bode« pripoznal, ker je jasno, da bi bilo* poteau vse to bogatstvo v rokah nas vseh in bi nobeden ne mogel izkoriščati. In isto je z vsemi stvarmi na svetu. Z železnicami, rudokopi, z eno besedo, z vsem bogatstvom. Oni stroji, ki danes izpodrivajo delav* ca in so zanj nesreča, bi bili potom zanj blagoslov, ker bi se lahko skrajšal delovni čas. Potem, ko bi se to ugodilo, prenehale bi nesreče po tovarnirh. Delavci bi bili srečni in zdravi. Imeli bi prost čas, naobrazili bi se bolje, isto-tako svoje otroke. Tako bi postajalo človeštvo vedno boljše, vedno prostejse od ran, ki ga danes razjedajo. Ali hočeš tovariš, pomagati vse to doseči? Potem glasuj za socialistično stranko! Ce tega ne moreš, se pa ^ridruži nji, kot zvest bojevnik svobode! P. N. Olobe, Arii. — Odkar so začeli C'rnogorci odhajati v domovino vsied vojne, so se delavske razmere nekoliko zboljšale ln delamo vsak dan. Sicer so pa volitve pred vrati in kakor vselej pred volitvami tudi letos kapitalisti pustijo da se bolje dela, naj potçm lažje pridobijo delavce v svoje mreže, češ, ako bodete volili za naše kandidate, bodete imeli vedno dovolj dela, ako bodete volili pa socialiste, potem pa ne bo nobenega dela. In kakor je bilo po vsakih volitvah, tako bo nedvomno tudi letos. Vsak dan bo napisano na desko s no man wan-ted. Slovenski delavci in volilcil Volit ve so pred nami I Vsak slovenski delavec naj gleda na to, da bo njegov tovariš sodelavec volil in dabo volil prave delavske kandidate, ki bodo delavce poznali tudi potem, ko bodo izvoljeni, ko bodo dobili priliko res kaj storiti za delavce. Kandidatje republikanske in demokratske stranke poznajo delavce samo pred volitvami, ko rabijo delavskih glasov za izvolitev, a potem ko so enkrat izvoljeni poznajo pa samo zatiralce in izkoriščevalce delavcev, kapitaliste. Socialisti so pa do sedaj Se vselej pokazali, kjer so imeli priliko, da so ostali delavcem zvezsti tudi po volitvah. Eden ali drugi nezavednež bo rekel: kaj bom Volil socialiste, saj ne bodo izvoljeni. Ja prijatelj, ako bi vsak tako govoril, potem bi sploh socialistov ne bilo. Poglejte druge dežele,' kako ponosno gredo naprej delavci, ter volijo socialistične kandidate! Le na ta način je mogoče delavcem priti do samostojnosti. Do sedaj smo imeli v Washington u samo sod ruga Bergerja. On je stavil dovolj dobrih predlogov, a kaj pomaga, predlogi so bili samo stavljeni, a sprtjeti niso bili, ker imajo republikanci* in demokratje odločujočo večino. Dajte Bergerju dovolj tovarišev in boste videli, kaj znajo socialisti.. Zato je dolžnost vsakega zavednega delavca, da gre na volišče ter odda svoj glas za socialistične kandidate in za nobeno drugo stranko. (\s bi pač že bil, da bi delavci sprevideli svojo zmoto ter glasovali za svoje lastne koristi, a ne za koristi svojih lastnih izkoriščevalcev — kapitalistov. Vsak glas oddan za republikansko, , demokratsko ali napredno stranko, je glas v korist delavskih izkoriščevalcev. Volilci, na glasovnicah naredite križ pri socialističnem tiketn. Vsi na dan 5. novembra! J. PauliČ. du, nikamor ni prišel zastonj. Ko pa je prišel v šesto hišo, je pa naletel na pravo revolucijo. Psovke so letele vse navskriž in tudi pivske steklenice bi ne izostale, ako bi sodrug Skerl ne imel zaslombe. od odzadaj. Ako bi prišel kdo vsak dan kolektat za cerkev, bi gotevo dobil, a kadar se pa gre za delavski list, od katerega ima delivec dosti koristnega za življenje, je pa ogenj v strehi, človeku se zdi nerazumljivo, kfiko more Človek, ki je vse svoje življenje jedel v potu svojega obraza trd kruh, ostati kljub temu še naprej tako zakrknjen in nasproten stvari, ki ima namen izboljšati njegov bedni položaj. Delo in spanje je ideal takega človeka. Vse drugo mu je španska vas, za takega človeka ne more zaveden delavec imeti drugega kakor pomilovanje ter reči s pesnikom: Zdrami, zdrami se trpin, konec naj bo bolečin! Naročnik. Yukon, Pa. i— Zima prihaja vsak dan z večjo silo. Z zimo prihajajo za reveže hujši časi, novo trpljenje, nove muke. Gorje mu, kdor nima dela in sredstev, da si preskrbi gorke obleke in gorko stanovanje. Na milione oblek se sedaj proda, na milione ton premoga se razvozi na vse strani. Da, na milione ton premoga pokupijo ljudje in človek bi mislil, da bodo sedaj premogovniki delali s polno paro in da kljub temu ne bodo v stanu zadostiti vsem nebrojnim naroČilom. Toda temu ni tako. Vse delo v premogovnem ozemlju je nekam klaverno. Le toliko, da se giblje, saj pri nas je tako. Vsepovsod je o-pažati, da se premogovni podjetniki niČ kaj dos!i ne brigajo za svoja podjetja, marveč, da ves svoj čas uporabljajo za politiko. To pač kaže. kolik strah ima ta trosnoda pred izidom letošnjih volitev. Kot kapitalisti storijo vse, kar je v njih moči, da zmagajo kapitalistične stranke, pod kojib okriljem jim bo še naprej dovolj-jeno ropati, moriti, goljufati in izkoriščati delavce še nadaljna štiri leta, ako zmaga ktera od teh kapitalističnih strank. Ako zmaga Taft ali Roosevelt, ali Wilson, bodo še naprej brez skrbi udrihali po delavskih plečih in njih hlapci bodo se naprej uprizarjali vsakovrstna grozodejstva in nasilja nad izkoriščanimi delavci. Na delavcih volilcih je ležeče, kako se nam bo godilo prihodnja štiri leta. Za kar bodo glasovali, to bodo dobili. Kaj zna Taft, smo okusili zadnja štiri leta, kaj zna Roosevelt, vedo delavci od prej in kaj zna demokratska stranka, to je pokazal zadnji demokratski predsednik Cleveland in njegova kriza. Tu pri nas na Yukonu je do malega vse rdeče; kakor drugod, se dobe tudi pri nas izjeme. Jaz sem mislil, da smo tukaj Sloven-, ci, katerih ni posebno veliko, vsi ene in iste vere, a temu je drugače, kar kaže naslednji slučaj: Dne 6. oktobra se je sodrug Val. Skerle podal po naselbini za naročnike za "Proletarca". Obiskal je že pet hiš in vse je bilo v re- Springfield, 111. — S tem, da smo dobili mi amerikanski Slovenci sodruga E, Kristana v svojo sredo, smo provzročili pri nasprotniki^ ogenj v strehi. Kako hud trn v peti našim mračnjakom in nazadnjakom je bil Kristanov prihod v Ameriko, kaže to, da je bil denuneiran, še pred-no je stopil na ameriška tla, z namenom, da mu oblasti zabranijo vstav v "svobodno" Ameriko. Drag tak dokaz so podli izbruhi župnika Sojarja v A. SI., iz kterih diha strast škodeželjnosti in zlobnosti. Razume se, da imajo vsi ti napadi ravno nasproten u-činek, kakor žele Sojar & Co„ ko-jih privržencev se tudi izven Chi-cage in Jolieta ne manjka in tako tudi pri nas ne. Ti ljudje, ki imajo vedno na jeziku najvišjo zapoved svoje vere: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe", ti ljudje se v prakski strogo drže načela : škoduj socialistom kjer in kolikor moreš, če jim več hudega prizadeneš, večje zaslužen je imaš v nebesih. Kakor že poročano, je bil Kristanov shod v naši naselbini napovedan za 12. okt. ob 8. uri zvečer. Razume se, da je bil ta shod tukajšnjim individnom Sojarje-vegn kalibra bodeč trn v peti in zato bi ga bilo treba po njih mnenju na vsak način preprečiti, pa raj bi se zato bilo treba po-služiti se tako umazanega "trika". Za podle duše celo la/.njivo denuncijanstvo ni bilo preumaza-no. samo da \)i se zadostilo njihovi strasti. Ker je bilo o tem shodu pod rob no poročano, naj pripomnim še, da naši nasprotniki svojo prisego jako malo cenijo. Na podlagi mayorjeve izjave, je očitno, da so naši nasprotniki prisegli po krivem. Torej celo krivoprisežnistvo jim ni bilo preumazano sredstvo. S tem so se pokazali v tako jasni luči, da mora vsakdo njihovo poštenost in svetost po zasluženju ocemjati. Poleg slovenskih delavcev iz Springfielda, so se shoda udeležili tudi slov. delavci iz Virdena, 111., za kar jim gre priznanje. K sklepu naj pripomnim, da se tudi med tukajšnjimi klerikalci dobe posamezniki, ki obsojajo navedeni "trik" in zato te ta dopis ne zadene. Živel socializem! Joe Kamposh, tajnik kluba štev. 67. Slovenski udarji ne hodite v Bingham, Utah, kajti tam so rudarji na stavki! It doesnt pay to n your Health Ce pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in potem obolite za nekaj tednov t Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite. Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. stekleniee. Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro io naše ime. r. AD. RICHTER O CO., Sil Petri St., New York. N.Y. Dr fttehtarj«™ Ora*o Plinto »toJJtoJo. (Kto. all Mi) ADVERTISEMENT ALOIS VANA —■ izdelovatelj — sodovice, mineralne vode lo raznih neopojnih ptjač. 1337 Bo. Vlak 8t Tel. Canal 140* Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdrami* m notranje bolesnl in ranocolnlk. i zdravniška preiskava brezplačno—pla Äati jo le zdravila, 1924 Bluo Island Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 sveder. Is ven Chieag» ftiveii bolniki naj pišejo slovensko. M. A. Weisskopf, M, D. Iiknlen zdravnik Urad nje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 Bo. Aihland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, iu L STRAUB URAR 1010 W. 18th 8t. Chicago. IL In» vešjo nalogo ar, veritte, prou nov ia dragih drago t in. Is v rèu je votkovratna popravila v tej stroki p niaki esaL POZOR! SLOVENCI! POZOR' SALOON • modernim kegljis¿en 8 vehe pivo v oodftkik in buteljka ia drago raanovrstne pijaée Ur aaijsk ■odkoL Potaiki dobe iodao preao titte sa oásfco som. Postres ba totea ia is terna. Teem Soveaeesa in dragim HUram» AVSTRO -AMERIKANSKA Črta. NIZKE GENS. Velike ugodnoatl: električna loč, izvrstna kobinja, vino zastonj, kabine tretjifa rasfreda na parnika Kalser Franz Jozel I. In Martha Washington Na krova se govorijo vsi Avitro-ogeraki jeziki. Družbeno ladjevje parnikov na dva vijaka: > Kalser Franz Jozel L, Martha VVashington, Laura, Allce, Argentine, Oceanlc; NOVI PARN1KI V DELU. Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6en'l A(t's, 2 Wishlngton St., N» Tort. ali pa na drage uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. ANGLEŠČINA. Mi poučujemo angleščino in lepopisje ie peto leto. Učimo potom.dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite se doma. Pouk traja do iest mesecev. Šolnina nizka. Pišite po pojasnila fte danes. Slovenska Korespondenčna dola, 1380 E. 40th St., Cleveland, Ohio. i Preji nji naslov: 6119 St. Clair Avo. S. B. 10). MARTIN POTOKAR, 1625 Bo. Centre Ave. Chicag« carl strover Attorney at Law . Zistopi ni ruh sodiicih. St. sobe 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Telefon : Main 3989 Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi ¡n po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAUR AO J A -IN POOL TABLE- M. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. if --------------—r Deni danes na stran in imel boš jutri I ~ Začni se nocoj 1 =—— Ml smo blizu tvojega doma in imamo odprto od sobotah od 6. do 8. ure. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, I1L Vame, udobno ia priaeno! rt lel peslev»)i. WW* 44 Kdor hoče dela naj se nemudoma narod na najnovejšo knjigo: Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg, slov. angl. slovnice, slov. angl. razgovore za vsakdanjo potrebo, navodilo za angl pisavo, spisovanje angleških pisem in kako se postane amerikanski driavljan. Vr-hutega ima knjiga dozdaj največji slov. angl. in angl. slov. slovar. KKittoa. I ~ In okusno v platna vezana (na« SN strani) staae $2-in se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St, New York, N. ¥. Edino ln na|Ve«|« aaloftnlfttvo alov. anal. In rasnih slovenskih knflg. Pišite po cenik. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH _______________IIRKZ NOŽA i ^■■■■■■^■■^■■■■BiMBBHnaBBBBBMaai BOLBCTN Ozdravim vsaeega, kdor trpi na Varieoeeli, Strueturi: dalje ozdravim nalezljivo zastrupi jen je, ftivčno nezmožnost, vodenico in bolezni tišoftih so moških. Ta Prilika jo dana slasti tistim, ki so izdali fte veliko svete sdravni-, kom ne da bi bili osdravlien> ln moj namen je, pokasati vsem, ki so bili sdravljoai po tueatih sdravni kov, brezuspešno, da poeeduiem le jaal edino sredstvo, o katerim sdravim vspešno. 1 Popravite Va6e zdravje Pridite v moj urad in govorite saupno. Govorimo vse jesiko. Del U| boste najboljše nasvete in prednoeti, ki sem si jih istskel v moji 14 ' ni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim pozitivno želodec, pljuta, ledlce ln neprilike v jetrih (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE - Zastrupljale in vseh drugih košnih bolezni, kakor prište, | lueije, onemoglost Itd. moftke bolezni tfvba nzfofs. bolezni v ledits h in Jetrih sdravim hitro za stalno in tajno, ftivšene onemoglosti, slabost, napor, sastrupljenje in zguba ▼oda PLJUČA naduho, Bronchitis, srš* Ženske bolezni beli tok, boleéiao v esature, garle, oteklina, po-d ju in druge organske bolesni sdravim sa stal- T.JH B.t*di brezplačno) i Nasveti zaslon) II. ZINS, 1S3 N. Clark Str. med ísodetih hi Clark Odprta! S z j m trs J šla • «va^ar. Ob nedeljah ad • ijatr. »i Chicago • sjatr. da 4 pap. Platforma in program socialistične stranke za leto 1912 Spre|eta na narodni konvenclfl v Indianapolls ftn po splošnem glasovan|u strankinega članstva. PLATFORMA (NAČELA). SOCIALISTIČNA STRANKA V ZEDJ IN JENIH DRŽAVAH izjavlja da je kapitalističn i sistem preživel svojo zgodovinsko funkcijo in postal je popolnoma nezmožen, da bi bil kos problemom, kteri se danes pojavljaj© v človeški družbi. Mi obsojamo današnji preživeli sistem kot gnjil in korumpiran in izvirek nepopisne mizerije ter trpljenja za celi delavski razred. Ta sistem je kriv, da je piišla industrija cele republike absolutno v pesti plutokraeije, ktera iztisne vsako leto stotine milio-nov dolarjev iz proizvajalcev. Plutokraeija, ktera se danes ne boji »več nobenega organiziranega odpora, izteza svoje pohlepne roke tudi po še nerazvitih dohodninskih izvorih naroda: — zemlji, rudnikih, pragozdih in vodnih silah v vseh državah lTn¡je. Kljub množenju delokrajsajočih strojev in vsestranskem napredku v industriji, kar omogočuje cenejše proizvajanje, postaja delež proizvajalcev (delavcev) vedno manjši, med tem ko je draginja življenskih potrebščin vedno večja. Toliko naglašana in hvaljena prosperiteta ljudstva obstoji le za gospodujoči razred; za ostalo ljudstvo pa pomenja še težje breme bede. Draginjo je občntiti v vsaki hiši. Milioni delavcev spoznavajo od dne do dne, da s svojim» plačami ne morejo več izhajati in da postaja njih življenje srdita bitka za sam obstanek. Množice brezposelnih postopajo po ulicah naših mest ali se vlačijo od države do države in čakajo, kdaj se bo mogotcem poljubilo pognati kolesa industrije. Farmarji v vseh državah so odirani potom rastočih cen farmar-skega orodja in mašinerije in pretirano visoke najemnine, pošiljat veuih stroškov in shrambnih pristojbin (storage charges). Kapitalistična plutokraeija brez usmiljenja gnjete in ubija srednji stan (male trgovce in obrtnike) ter jih tira v vrhte brez-posestnih mezdnih delavcev. Brezdušni industrialni despotizem je že zakoval v spone ogromno večino ameriškega ljudstva. Ravno kapitalistični sitem je odgovoren za: naraščajoče bre me vojnih priprav, revščino, podzemska stanovanja, otroško delo, večino slučajev blaznosti, zločinov, prostitucijo in bolezni, ki mučijo človeštvo. Delavski razred je pod tem sistemom izpostavljeu morečim razmeram; izpostavljen je bojazni in nepotrebnim nevarnostim za telesne ude in življenje; preganjan in tepen s sodnimi razsodbami. prepovedmi (injunetion) in krivičnimi zakoni — skratka: delavski razred vedno služi kot plen v korist gospodujoče oligarhije bogatašev, Istotako so otroci delavcev tudi izpostavljeni ne-izohrazbi, prezgodnjemu ubijjejočemu delu in mračnemu življenju. Spričo vsega tega zla, ki je tako očito, da ga ne more prezreti noben trezen opazovalec, pa zakonodajni reprezentance republikanske in demokratiške stranke služijo zvesto samo izkoriščeval- • cera. Zakonske predloge, ktere so obljubljale ameriškim delavcem kolikortoliko človeške in pravične olajšave — ki jih delavci drugih civiliziranih držay že davno uživajo — bile so zadušene v odsekih brez debate in zakoni, namenjeni v prid farmarjev in splošnih konsumentov, bili so pa tako zveriženi in zasekani, da ne morejo koristiti nikomur kot samo kapitalistom v nadaljno izkoriščanje. Splošna nezadovoljnost in nemir, ki sta naravna posledica izkoriščanja, prisilila sta obe stari stranki, dá sta vzakonili nekaj regulativnih načrtov, ki pa v resnici niso niti najmanj omejili moči plutokraeije; ravno narobe: v nekterih slučajih so jo ■celo povečali. Protitrustni zakoni, regulacija železniških družb in obtožbe ter preiskave, temelječe na teh zakonih, pokazale so se popolnoma orez vrednosti, da, celo smešne. Nobena, najsibo republikanska ali demokratiška. vlada ni do danes še omejila — niti ne pokarala — plutokraeije. Ta gre svojo pot neovirano naprej pod vsako vlado izza časa Clevelanda, McKinleya, Roosevelta in danes, ko imamo Tafta. Zakonodajnemu šušraarjenju in vladnemu hlapčevanju pa še pomagajo ameriška sodišča. Sodišča so ojačila in sankcionirala moč današnjih plutokratov. kakor so ob času Dred Scotovega razsodka sankcionirala sužnjedrštvo pred civilno vojno. Sodišča so danes golo orodje za izkorisčevanje delavstva in za zatiranje svobode govora in zborovanja. Vsled tega proglašamo, da je vsako nadaljno potrpljenje v takih razmerah nemogoče. Storiti hočemo temu konec. Izjavljamo, da so te razmere posledica sedanjega sistema, v kterem se nroiz-vaja v dobrobit privatnega raoloha namesto v dobrobit družbe. Proglašamo dalje, da proti temu zlu ni in ne more biti nobene odpomoČi niti nadomestne olajšav* drugje, kakor jedino v socializmu, ki b6 omogočil proizvajanje v splošno dobro, tako ds vsak delavec prejme družabno vreduost za bogatstvo. kterega producirá. Člo veška družba je razdeljena v različne skupine in razrede, ki temeljijo na materijalnih internih. Razredni boj je fundamen-talni boj med dvema glavnima razredomá: kapitalističnim, kteri poseduje sredstvi za proizvajanje, in delavskim razredom, kateri mora rabiti ta sredstva pod pogoji, kakršne mu diktira prvi. Angleški rudarji. Z velikim interesom in z nemalo skrbjo so zasledovali na Angleškem 23. letno konferenco brits-ke rudarske federacije, ki je zborovala pretekli teden v Swansei. Sicer ni v rudništvn pričakovati nobenih velikih gospodarskih bojev, toda javnost je bila vendar fceljna izvedeti, kakšen vtis je napravil na rudarje izid velike stavke v začetku leta in kaj nameravajo rudarji za naprej 1 Tudi m«* čanski listi si ne morejo več zatiskati oči pred spoznanjem, da je prešlo vodstvo federacije v roke •ocialistov. To se je prav jasno pokazalo v izvolitvi sodrugs Smil-lie za predsedniks federacije. Da se bo v to osebno i z premem bo izvršil velik preobrat v vsem življenju rudarske federacije, o tem ni nobenega dvoma. Že med kratkim časom izza smrti Enoeh Ed-warda, v katerem je podpredsednik zavzemal mesto predsednika, •e je lahko opažala vsa večja ži- vahnost v gibanju nekoč tako neokretne orjaške zveze. Vprašanje podržavljanja rudnikov je stopilo iz štadija v štadij propagande. Federacija je izdelala zakonski načrt za podržavljenje britskega rudništva in namerava po vsej deželi razviti velikansko propagando v prilog tega načrta. Tudi govor, s katerim je predsednik otvoril letonšjo konferenco. kaže na to, tla gre razvoj res v tej smeri. Prvikrat v svoji zgodovini • je konferenca rudarjev slišala predsedniški govor, ki ni obstojal iz tisočkrat premletih fraz, v katerem se je temveč skušalo dati mišljenju in delovanju organiziranih rudarjev pravo smer in cilj. Zlasti zanimiv je bil oni pasus v govoru, ko je predsednik naglasal potrebo, da se ▼ rndništvu v interesu delavstva in v interesu celokupnosti sploh po-državi, in ko jr naznanil propagando. ki jo je bila zveza sklenila. 7,p mnogo let sem", je dejal predsednik, "smo na naših letnih zborih sprejemali resolucije, ki Kapitalistični razred, dasiravno manjši po številu, ima v svojih pesteh tudi vlado — legislativno, eksekutivno in pravosodno. Potom organiziranega tisku kontrolira dnevne vesti, ki krožijo po časopisju; vpliva na ueilišČt in šole, da — tudi na verske institucije. Zaslepiti zna celo javnost in je v stanu diktirati ljudstvu navade in javno mnenje o dobrem in slabem, o pravem in krivem. Delavski razred, kamor spadajo vsi, ki so prisiljeni delati, da • se preživijo, bodisi z rokami ali z umom, bodisi v tovarni, rudniku ali na polju — po številu daleč prekaša kapitalistični razred I)a delavski razred ni ¿¡e prišel do premoči, krivo je temu pomanjkanje efektivne organ:zaeije in razredne solidarnosti. Kakor hitro delavci pridejo do uspešne organizacije in se zavedo razredne solidarnosti, zadobili bodo moč sklepati zakone in koptrolo nad celo industrijo »v svoj lastni dobrobit. Vse politične stra: ke so izraz gospod a rs ko-razred ni h interesov. Vse druge stranke — razeu socialistične — predstavljajo eno ali drugo skupino vladajočega kapitalističnega razreda. Politični konflikti teh strank eo le odsev medsebojnega tekmovanja med kapitalističnimi skupinami. Za delavce nimajo ti konflikti nobenega važnega pomena, pa naj bo izid istih kakršen že hoče. Zmaga ene ali druge stranke — republikanske ali demokratiške — na političnem polju pomeni zmago kapitalističnega razreda na ' gospodarskem polju. Socialistična stranka je politični izraz gospodarskih interesov delavskega razreda. Porazi te stranke so porazi delavcev in njena zmaga je njih zmaga. To je stranka, ki je ustanovljena na znanst-vu in zakonih družabnega razvoja. Ker se danes vse družabne potrebščine socialno proizvajajo, zahteva socialistična stranka, da so sredstva za proizvajanje in distribuejjo istih turii socialna lastnina pod demokratično (ljudsko) upravo. Nasproti ekonomski in politični sili kapitalističnega razreda morajo del a v ci postaviti svoje ekonomske organizacije in svojo politično moč. Ako so previdni in razredno zavedni, zamorejo se delavci s tem svojim orožjem lahko upirati kapitalističnemu razredu. razbiti spoue mezdne sužnosti in se prilagoditi za bodočo družbo in za bodoči družabni red, kateri ima nadomestiti kapitalizem. Socialistična stranka zatorej poživlja mezdne delavce, male farmarje in vse ostale koristne delavce, da se organizirajo za gospodarsko in politično akcijo. Zavezuje se. da bo vselej in pri vsaki priliki podpirala delavce, bodisi na poiju,X tovarnah in v rudnikih v njih pravičnem boju. Od poraza ali zmage delavske stranke v tem novem boju za svobodo zavisi tudi por?z ali zmaga širokih plasti priprostega ljudstva, zavisi padee ali triumf popularne vlade. Socialistična stranka je stranka današnje revolucije, ktera znači preporod nove dobe: prehod iz ekonomskega mdividualiz-ma v socializem, iz mezdne sužnosti v svobodno kooperacijo, iz kapitalizma v industrialno demokracijo. PROGRAM. Z namenom, da se delavci Čimbolj okrepe v boju za naš končni cilj in da se s tem večjo silo upirajo kapitalističnemu izkoriščanju, propagiramo in se zavezujemo izpolniti po naših izvoljenih uradnikih sledeči program: KOLEKTIVNO LASTNIŠTVO. 1. Kolektivno (skupno) lastništvo in demokratična (ljudska) uprava železnic, žičnih in brezžičnih brzojavov in telefonov, eks-presa. parobrodnih Črt in vseh ostalih družabnih sredstev za t ansportacijo in komunikacijo ter končno vseh večjih industrij. 2. Munieipalna, državna ali federalna vlada naj nemudoma otvori svoje žit niče, klavnice, skladišča in druge distribucijske postojanke v svrho omejitve sedanje neznosne draginje. 3. Rudniki, premogokopi, kamenolomi, petrolejski vrelci, gozdovi in vodne sile naj postanejo javna last. 4. Obrana in razvoj naturnih bogastev v dobrobit vsega ljudstva (a) z umnim pogozdovanjem in protekcijo lesovja: (a) potom izsuševanja močvirnatih krajev; (c) potom napeljevanja tekočih voda in uporabe vodnih sili; (d) z odpravo sedanje ekstravagantne potrate zemlje in bogatih produktov rudnikov in petrolejskih vrelcev (e) z izboljšanjem in z gradnjo novih cest in kanalov. 5. Kolektivno !a«tništvo zemljišč, kjerkoli je to praktično; v slučajih, kjer je nepraktično, pa apropriacija potom obdavčenja let ne rentne vrednosti vse zemlje, ki služi v špekulativne ali iz-koriščevalne svrhe. 6. Kolektiv no lastništvo in demokratična uprava bančnega in denarnega sistema. • BREZPOSELNOST Hipna pomoč od vlade brezposelnim delavcem potom otvoritve vseh koristnih javnih del. Vse osebe, ki so vposlene pri javnih delih, morajo biti najete direktno od vlade, ne smejo delati več kakor osem ur dnevne in po obstoječih unijskih plačah. Vlada mora tudi ustanoviti posredovalnice za dobavo dela; državam iu občinam mora posoditi denar brez obresti v svrho izvrševanja javnih del in storiti mora v danih močeh vse potrebne korake, da omeji bedo med delavci, ktero je provzročila anarhija kapita' lističnega razreda. * INDUSTRIALNE ZAHTEVE. Zdravje in življenja delavcev in njih rodbin se ima čuvati in ohraniti potom 1.) skrajšanja delavnika sorazmerno z naraščajočo uspešnost-, jo mašinerije; 2.) odpočitka za vsakega delavca najmanj poldrugi dan v tednu; 3.) boljšega nadzorovanja (inšpiciranja) delavnic, tvornic in rudnikov; 4.) prepovedi dela za mladino pod šestnajstim letom; 5.) kooperativne organizacije industrij v federalnih kaznilnicah v korist kaznjencev in njih odvisnikov; ' 6.) pripovedi medrdržavne transportacije (izvoz ali uvoz iz ene države v drugo) proizvodov otroškega in kaznješkega dela kakor tudi proizvodov in nenadzorovanih tovarn in rudnikov; 7.) odprave profit - sistema pri vladnih delih, kteri se naj na domesti z direktnim vposlevanjcin delavcev ali pa potom pogodb (kontraktov) s kooperativnimi skupinami delavcev; 8.) ustanovitve minimalnih plačilnih lestvic in potom 9.) odprave oficijolne dobrodelnosti (charity), ktera se naj nadomesti z starostnim zavarovanjem, za ktero ni treba ničesar prispevati, drflje z generalnim sistemom državnega zavarovanja proti brezposelnosti in telesnim poškodbam ter z obveznim zavarovanjem delavcev po delodajalcih — brez stroškov delavcev — proti boleznim, nesrečam in smrti. J* I*OLlTIČNE ZAHTEVE. 1. Absolutna svoboda tiska, govora in zborovanja. 2. Vpelje naj se naraščajoči dohodinski davek, poveča sedanji korporacijski davek na dedščine naj se pa raztegne tako, da bo naraščal sorazmerno z vrednostjo posestva in z ozirom na bliž-njost sorodstva. Dohodki teh davkov imajo se porabiti za socializacijo industrije. 3. Odprava monopolske^a lastništva patentov, ki se naj nadomesti s kolektivnim lastništvom in z direktnimi nagradami iznaj-diteljem potom premij ali odlikovanja. , 4. Neomejena in jednaka volilna pravica za moške in ženske. t 5. Iniciativa, referendum, odpoklic in proporcionalno zastopstvo, narodno iu krajevno. 6. Odprava senata in predsednikovega veta (zavračanja zakonov ). 7. Volitev predsednika in podpredsednika direktno od ljudstva. 8. Vrhovnemu sodišču Zedinjenih držav naj se odvzame moč razsojati o ustavnosti zakonov, ki jih sprejme kongres. Narodni zakoni naj se prekličejo ali odpravijo le potom sklepa v kongresu ali potom splošnega glasovanja vsega ljudstva. 9. Odprava sedanjih omejenosti glede spremenitve ustave, tako da se ustava zamore spremeniti ali dodati potom odloka večine volilcev. 10. Podelitev volilne pravice v Columbia distrietu z zastopstvom v kongresu in z demokratično formo municipalne vlade samo za krajevne razmere. 11. Demokratična (ljudska) vlada za vse teritorije Zedinjenih držav. 12. Vzakonitev splošne izobrazbe, zlasti vokativne (poklicne) izobrazbe za razne koristne stanove. Ustanovi naj se posebni vladni oddelek za ljudsko izobrazbo. 13. Sprejmejo naj se nadaljni zakoni za vzdrževanje dobrih zdravstvenih razmer. Ustanovi naj se neodvisni zdravstveni biro, s takimi določbami, ki bodo dovoljevale popolno svobodo praktičnim šolam. » 14. Sedanji biro za delo se ima ločiti od trgovskega oddelka in postane naj samostojni vladni oddelek. 15. Odprava vseh federalnih distriktnih (okrožnih) sodjšč in distriktnih prizivnih sodišč. Z zadevami, ki izvirajo med državljani iz več držav in iz inozemskih korporacij, naj se pečajo samo državna sodišča. Vse sodnike naj izvoli ljudstvo za kratko dobo. ltf. Sodiščam se mora takoj odvzeti moč za izdajanje sodnih prepovedi j (injunetion). 17. Brezplačna administracija zakona. 18. Sklicati se ima konvencija za revizijo ustave Zedinjenih držav. , zahteve, ktere po močeh zamoremo izsiliti iz kapitalizma v olajšavo delavcev, so samo priprave delavcev za polastitev vlade (municipalne, državne in zvezne ali federalne), na kar lahko po-ložijo temelj novemu sistemu za socializirano industrijo, kar jim gre po človeškem in prirodnem pravu. smo v njih izjavljali, da je čas do-zorel, da preide rudništvo v roke vlade, ki naj rudnike obratuje v interesu vsega naroda. Mislim, da je stavka jludstvo podržavljen ju rudnikov nekoliko približala, ali bi ga vsaj morala približati." Tudi o sindikalizmu je sodrng Smillie razpravljal.. En del easo-prja je njegova izvajanja tako po polnoiua napačno interpeliral. da je iz zagovornika podržavljenja postal prijatelj ali zagovornik sindikalizma. Kar je predsednik rudarjev dejal in kar je tudi ]>o-zneje v privatnem pogovoru potrdil, je to, da se sindikalizein ne sme kar meni nič tebi nič obsojati, ker ima ta beseda na Angleškem tako malo kredita. K«r se na ,Angleškem razumeva pod sin-dikalizem, je nekaj zelo nejasnega. Ako se razume pod tem pojmom gibanje, ki se je postavilo za cilj, da s pompčjo sabotažt spravi proizvajalna sredstva kake industrije v roke delsveev te industrije, potem je Smillie nasprotnik sindikalizma; to bi bil smešen individualizem. Ako pa se razumeva pod sindikalizmom združitev strokovnih organizacij v industrijske zveze in pa narodno in mednarodno združitev teh zvez, potem je po njegovem mnen ju prav malo delegatov, ki bi bili nasprotniki te zahteve. BOLGARSKA SOCIALNA DE MOKRACIJA IN VOJNA Dočim so «e vse meščanske stranke navduševale za vojno, je kakor*na Srbskem, edina bolgarska socialna demokracija ona stran ka, ki zavzema nedvoumno in odločno stališče proti vojni. V času. ko je vojni entuziazem zaslepljenih mas pri k i pel takoreke«* do vrhunca in so te maae na sofijskih ulicah demonstrirala za vojno, v času, ko je bilo naravnost življen-sko nevsrno apelirati na razum, so šli sofijski sodrngi mirno itn zavestno na ulico, da protestirajo proti vojni in mobilizaciji in manifestirajo svojo odločno voljo za mir. Da je pri tem zve#ti sodrug Via sov izgubil življenje, je pač dokaz, kako blazna je vojna strast nerazsodnih množic. Pa ne samo na ulici, tudi v sobranju je edini socialistični poslanec Sakazov neustrašeno nastopil proti vojni in mobilizaciji, ravno tako. kakor njegov tovariš Lapčevič v srbski skupščini. Bolgarska Socialna demokracija je sicer razcepljena v dvoje smeri. Radikalna frakcija je ostro nastopila proti avtonomiji Ma-eedonije, kakor jo propagirajo meščanske stranke. Radikalna frakcija je namreč mnenja, da bi izvedba te avtonomije sploh ne pomenila nikakšne rešitve balkanskega vprašanja. Kajti avtonomija Macedonije bi bila ravno tako preporna točka za balkanske države in njihove dinastije, kakor tudi za evropsko diplomacijo kakor zasužnjena Macedoni-ja. Sicer pa bi evropske velesile ki »o interesirane na balkanskem polotoku, tudi pod nobenim pogojem ne pripustile, da bi se ustvarila v resnici avtonomna Macedo- nija. Vojna bi koristila samo svojevalni politiki interesiranil velesil. Vojna med Bolgarijo i^ Turčijo koristi pred vsem ruski mu osvojevalnemu ostremljenjt na Balkanu. Potem stopi tudi rit ska tajna konvencija z Bolgari i| v veljavo, po kateri za>ede v siti čaju vojne s Turčijo rusko brd dovje bolararska pristaniška ol Črnem roju. S tem hi bila Rusij zagotovljena invazija ¡in južni Bolgarsko, odkoder pelje pote/ najkrajša j»nt v Carigrad. VojrJ za "avtonomijo" Macedonije b| nc da bi dosegla svoj smote| Bolgarsko totalno izčrpala in slabi jena Bolgarija hi bila potei ruskemu despotizmn na milost nemilost izročena. Zato bolgarska socialna denu kraeijn odločno nastopa proti ti vojni ter se / vso Hiergijo /;»vd ma aa drn/it e v balkanskih nan dov v federativno republiko. 1 naloga je /a Mgftrsko 10 demokracijo in za socialno dem krs ei.io balkanskih dežel sploh ti mu najnujnejša, ker je jasno, di [oslovanska socijalistična Zveza -v Ameriki. -- EltSEKUTIVA: ^Hfatni* «t., Tomo BeSenič, M. Lucic, Frauk Podliper, V Tomaäek E. B. Savlch, 8. Fablanich. ****** rrank PetrtC, gl. tajnik, 1*1 Market St., Chicago, m. 8«je «ksekutive no vaak prvi ¿etrtek v mescu ob a uri aveter. I- Klubi, ki tale govorinke, naj te obrnejo na gL tajnika. ^■tUBAB * — fjPort Smith, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Frank Porenta, K.F.D, 3, Bo* 147. ■T0I3: — ■} Chicago, 111. — Jug osi. soc. klub, tajnik Frsnk Podlipec, Ö04 ^■jthirti» St.. organizator M. Kulovec. ■U Hell«' Hl- - Jugosl. soc. skupiua, tajnik John Kogel, 1037 2nd Bt. Hfcag". 111. Jugosl. soc. ud rušenje, tajnik dos. Krpan, 1830 8o. Center Kue. ^peago, 111 Jugosl. žensko so< udru/.enje. tajnica France« Novak, 40S W. MBni Street. ^Keago. 111 dugOMl. soe. udruženje, taj? Rada Teofonov, 2318 Clybourn av ^Kesbv, lil Jugofcl. hoc. skupina, tajnik Prank Alant, box 67. ■kuke^itn. Ill .lug»«!. klub, tajnik Jonip Petrovih, 311 South Ave. ■y» so \-ako / idnjo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v dvorani aedr »Mahnit*. Knama, 111. — Jugoal. soe. klub, tajnik Joe Ferjanil«, box 10. Hdeu, 111. Jugosl. sue. klub, tajuik 8im. Kau« ič, Box 631. Kije 90 vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob osmi uri zjutraj v Union Hali. Kat St. Louis, 111. Jugoal. socialistii-uo udruženje, tajnik John Badalirh, Koo N 3rd St. ^fclcago, 111. - Jugosl. socialistično udruienje, tajnik Simon Fabjauich. BK337 Wentworth ave. ■¡vingstou, III. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. ^tringfieM. 111.- Jugosl. soo. klub, tajnik Joe Kampoch, 1602 Capitol Ave. Hritt, Dl. — Jugosl. ao«.*. klub, tajnik John Tavornick, Box 135. KANA: Indianapolis, Ind. Jugosl. soc. skupina, tajnik Fred Schoshl, 350 W. MTashingtou St. ■Clinton, Ind. — Jugosl. soc. klub, tajnik Victor Zupančič, box 17 R R. — Brganizator L. Prasnikar. Seje ao vsako prvo nedeljo ob 5 uri popoldne. rOarj, Ind. — Jugosl soe. udruienje, tajnik Gee. Msravich, 1193 Waah-f lagton Street. Kudianapolia, Ind. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Joca Petrovieh, 607 |W. Washington Street. lis AS: — F Breezy Hill, Kans. — Jugoal. aoe. skupina, tajnik John LekSe, Box 94. EWeat'Mineral, Kans.—Jugoal. aoc. skupina, tajnik John Qorftek, box 48», ' Stone City, Kans.—Seje so vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu ob 4 uri popol-dne $ri fttef. Deliču. Vontenac. Kans. — Jugosl. sec. akupina, tajnik Frank Krajaelj, Bex 108. I Fleming. Kans., tajnik John Molka, U. R. 2, Cherokke, Kans. I Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Vogel, Box 38. F Skidmore, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Cemaiar, Box 34. [ Carona, Kana.—Jugosl. aoc. klub, tajnik Blaž Mezori, Box 162. Stone City, Kan. — Jugosl. soc. klub, tajnik Mihe Maček, Box 484, Stone City, Kans. OHIO AN: — Calumet, Mich.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Ozanick, 407%—5th St. , Detroit, Mick.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Milan Kirin, 1200 Russell St. St.; organizator, Jos. Mantony. . Detroit, Mich. — Jugosl. Udrui., tajnik F. Radosevieh, 803 Franklin St. NNESOTA: — Chisholm, Minn. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik A. Mahne, Box 152. Aurora, Minn. — Jugosl. soc. klub, tajnik John G. Mihelich, b. 251. BBSOUBI: — St. Louis, Mo. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. Filipovieh, 3202 Chouteau St. ONTANA: — Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, atjnik Louia Yeller, Box 47, organizator Frank Doniček. BW YORK:— . New York, N. Y. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Josip Periak, 88 St. Marks Place (9th Str.) HO: — Olencoe, O. — Jugosl. see. skupina, tajnik Pavel Dolenc, L. Bex 43.—Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popol. pri sodr. N. ž lemberger ju. E. Youngstown, O. — Jugosl. soc. udruienje, taj. Z. Ivanovich, Box 243. I Steel, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. DernaČ, Box 26. [ Cleveland, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik M. Petrovčič, 5912 Prosser av. Joa. Rauch, organizator. — Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Jaites Halli, 6004 St. Clair Ave. East Palestine, O.—Jugoal. soc. ekupina, taj. Jak. Istenich, b. 304. Seje se vrše rrako zadnjo nedeljo ob 2. uri pop. v mesecu pri eodr. Fr. Bogataju. Collinwood, O. — Jugosl. soc. klub, tajink G us. Kabaj, 3528 K. St. Clair A v. i Cleveland. O. Youngstown. O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Petrich, R. 2, Box 33 D.; organizator Matt Slabe. Barberton, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik Frank Levatek, 817 Wooster ave. Cleveland, O. — Jugosl. socialistično udurženje, tajnik Peter Pleäko, 1430 E. 40th Street. , Collinwood, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Koielj, 4429 Aspenwalle av. Euclid, O. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Ulaga, Cut Rd. & Goldar St., organizator Karol Kotnik. I Akron, O. — Jugosl. socialist, udruienje, tajnik Ivan Blaževič, 207 So. } Forge St . I Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkoviek, 1794 E. 29th St. i EGON: — Oregon City, Oreg. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kurnik, b. 244. ' Portlaad, Ore.—Jugosl. see. udruienje, tajnik J. Obad, 1088 Se. Front St. iNNSYLVANIA: — N. 8. Pittsburgh, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Kratochvil, 506 Ckeatnut St. Conemaugh, Pa. — Jugosl. sec. skupina, tajnik Jack Kocjan, Bex 508. Foreet City, Pa — Jugosl. soe. skupina, tajnik Frank Verbajs, Bex 140. E. Pittsburgh, Pa.—Jugosl. eoc. udruienje, tajnik John Gračanin, box 388. Sygan, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Kvartich, b. 453, Morgan, Pa. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Miro Zvonar, Blair Sta., B. 155. Weet Newton, Pa. — Jugoal. eoc. ekupina, tajnik Louis Strekelj, b. 139. Moneaaen, Pa.—Jugosl. soc. udruienje, tajnik Nik. Hajdin, Box 451. So. Side Pittsburgk, Pa. — Jugoal. aoc. udruienje, tajnik Vinko Spanovich, 2329 Jane St. Herminie, Pa — Jugosl. socialistični klub, tajnik Jos. Brie, box 136. Johnstown, Pa. — Jugosl. socialiatični klub, tajnik Mike Atrukelj, 872 Chestnut St., Josip Zalokar, organizator. Jforminie, Pa. — Jugoel. soc. klub, tajnFk Frank Lovie, box 277. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Mato Diganovič, Box 125. Willock, Pa. — Jugosl. .soc. klub, tajnik Frank Dolinar, L. Box 112, organizator Jack Miklančič, L. Box 3. Brad doc k, Pa. — Jugoal. soc. udruienje, tajnik S. Mihalich, 22 — 5th ave. McKees Rocks, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik R. Crnkovič, 322 Phoenix St. Ambridge, Pa. — Jugosl. soc. udruienje, tajnik Jos. AubaAič, Box 548. Seje tnsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau, layette City, Pa. — Jugosl: soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje so vsako zadnjo nedeljo v meaecu. McDonald, Pa. — .Jugosl. soc. udruženje, tajnik .lohn KlVOk, K f, D. I. Box 23. ÄHINGTON: — Roslyn. Wash. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Geo. Janaček, box 188. POONSIN: — Milwaukee, Wis. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nick Hinich, 304 Arove St. Kenosha, Wis. — Jugosl. aocialistično Udruienje, tajnik S. Popov, Box 298. Organizator M. öubrilo. — 8eje so vesiko zadnjo nedeljo v mesecu v na So-eialist. gl. stanu. j West Allis, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, taj. 8teve BeSenich, 469—51st ave. Milwaukee. Wis. — Jugosl. soc. skupina, tajnik John Novak, 257—1st ave Seje so vsak drug petek v mescu. OMINO: — Superior, Wyo. — Jugosl. soe. akupina, tainik Lukas Groser, Box 341. Seje «o vsako drugo nedeljo v mesecu popoldne ob 2. uri v Hali K. Peruika Sweetwater, Wyo. — Jugosl. soc. klub .tajnik Jernej Bajda. Minska vojna provzroči lahko Sno svetovno vojno, proti ka-vstaja celokupni mednarodni Jtarijat lj oport »mističnega krila bol-socialne demokracije pa Potom samoodločanja k bal- kanski federaciji. To je v bistvu samo bolj oslabljena formulacija radikalnega programa. Oportuni-stična smer si obeta, da ji bo ta formulacija olajšala neposredni vpliv na narodnostno razpalj^no prebivalstvo. Stran Ka Narodnostni in razredni boj. SODEUOI IN SODRUGINJE ! Glasom sklepa od borovih sej J. S. Z. in splošnega glasovanja, razglaša gl. od borda se vrai II. REDNI ZBOR Jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki na liožične praznike, in sicer 23., 24. in 25. decembra t. 1. v Milwaukee, Wis. Dnevni red zbora je sledeči: 1. Otvoritev «bora po tajniku zveze : a) pozdravni govor; b) opravilnik; ' c) volitev treh članov za pregleda nje pooblastil. 2. Konstituiranje zbora: h) volitev permanentnega predsednika in dveh podpredsednikov ; b) volitev dveh zapisnikarjev. 3. Poročilo gl. tajnika o delu in stanju «vez« (v tisku) : 4. Poročila o delu in stanju si o venske, hrvatske in srbske «ckcije (v tisku). — Poročevalci : za Slovence F. Petrich, za Hrvate Alex. Du-bravac, za Srbe H. R. Savieh. 5. Poročilo o platformi, pravilih in resolucijah (v tisku). —Poročevalci : za platforme H. H. Sa vieil, za pravila F. Petrich, za resolucije J. Ma- . sten. t». Poročila o »veznem tisku in časopisju (v tisku). Poročajo uredniki zveznih glasil. 7. Organizacija: a) disciplina; poročevalec Teodor Cvetkov ; b) taktika; poročevalec Deme-ter Bkonomoff. 8. Tiskarna: poročevalec Alex. Dub ra vac. 9. Nase stališče napram vna-njim institucijam (v tisku ali ustmeno). — Poročevalci: Alex, ^usnjar: o Unionizmu; Jože Zavertnik «t.: o podpornih društvih ; M. V. Lucic : o zadružništvu. 10. Uprašanja in predlogi. 11. Raznoterosti. 12. N«miniranje mest za bodoči zbor. 13. Razpust zbora. Klube ae obvešča, da volijo v novembru in decembru svoje delegate za zbor. Izvoljene delegate je prijaviti takoj po izvolitvi gl. tajniku. Z ozirom na gmotno stanje zveze, je zaključeno, da za-morejo poslati klubi v okrožju 1(H) milj od Milwaukee po dva delegata, vožnje nn dnevnice pla čh klub sam; od 100 do 1000 milj daljave od prostora zborovanja, zamore klub poslati enega dele: gata, kateremu plača dnevnice klub sam, zveza pa polovice vožnje; klubi, oddaljeni nad 1000 milj, zamorejo poslati pooblaščenca iz okrožja 1000 milj oddaljenosti od prostora zborovanja, kateremu se istotako povrne polovična vožnja za 1000 milj v oba kraja. Lahko pa pošljejo tudi člana iz svoje sredine, če plačajo nad 1000 milj vožnjo sami. Iz zvezne blagajne se ne plača nobenih dnevnic. Predloge za II. zbor je poslati strankinemu časopisju najkasneje do konca novembra t. L, da se priobčije. Javna diskuzija o strankinem zboru, vsebini predlogov in referatov, se začne v vseh treh glasilih Proletarcn. Radnički, Btraži in Narodnem Glasu, s 1. novembrom t. 1. Po nalogi gl. odbora : Tajništvo J. S. Z. PROGRAM KRISTANOVIH SHODOV. Oktober. 30.—31. Detroit. Mich. November... 3. nov. nedelja . . ..Chicago slov. shod. 12. torek...........^Lorain, O. 13. sreda.........Cleveland, O. 14. četrtek......Colinwood, O. Ifi. sobota......Forest City. Ta. 17. nedelja........New York VOLILOI V DRŽAVI ILLINOIS! Soc. kandidat za guvernerja je: JOHN C. KENNEDY. ~f » Soc. * kandidat za državnega pravdnika je: WILLIAM A. CUNNEA. (Konec.) Dijak: Ali misliš, da bi nemška industrija ne mogla obstati brez Ježkih delavcev. Delavec: To ravrto ne! Dajte nam kratek delovni čas. zdrava poslopja v tovarnah, cenejša stanovanja in cenejša živila, potem vam bomo .vzgojili zarod, ki bo mnogoštevilen, zdrav in krepak dovolj, da bo preskrboval našo industrijo z delavskimi močmi. Potem naša industrija ne bo potrebovala čeških delavcev. Danes pa nam ni mogoče. Tisoči nemških- delavcev zapuščajo deželo, ker jim je nemogoče živeti v tako slabih razmerah. Ostali pa hirajo vsled jetike. NaAe žene slabe in podlegajo bolezni, več kot tretjina naših otrok umre pred šestim letom, v takih razmerah seveda ni mogoče, najti dovolj Nemcev, posebno ne v časih, ko je mnogo dela. V takih ča^iih prihajajo češki delavci v odpomoč pomanjkanju delavcev. Za to je naš boj za visoko plačo in kratek delovni čas, je naš boj za cenejša živila in zdrava stanovanja, resen boj za nemStvo, kakor je tudi ta boj resen za narodnost delavstva vsakega naroda. Hoj za delavske interese moremo bojevati z vspe-hora, le kot internacionalen boj, bok ob boku z našim češkim sotrpinom. Dijak: Če že Cehi prihajajo v naša nemška mesta, potem naj vsaj ostanejo mirni. Tukaj živijo na nemških tleh, mi smo tukaj gospodarji in kdor hoče živeti v niši deželi, mora nemško govoriti in postati Nemec. Delavec: Vidiš prej je bilo tudi tako. Ceski delavec je prišel v nemško mesto. Tukaj je občeval prijazno z nemškimi delavci v tovarni, z nemškimi sodrugi v organizaciji, z nemškim sosedom v stanovanju, z nemškimi prijatelji v gostilni. Naučil se je nemški jezik in čez par let sam več ni vedel ali je Nemec ali Čeh. Mogoče ^e je še oženil z nemško deklico in njih otroci so postali Nemci. Vidiš, tako je bilo prej. Nemški in Češki delavci., izkoriščani od tistega kapitalista so se združili v močno organizacijo. V skupni in zato močni organizaciji so se borili proti izkoriščanju. Dosežni uspehi: višja plača in s tem možnost. da privošči sebi in družini redilnejšo in boljšo hrano in zdra-vejše stanovanje, skrajšanje delovnega časa in s tem pridobitev časa za odpočitek od težkega dela utrujenega telesa in pridobitev časa za samoizobrazbo, so dobrodošli toliko nemškim kolikor češkim delavcem. A takrat ste vi začeli s svojo prokleto nacionalistično gonjo. Vi ate zanesli nacionalno sovraštvo med delavstvo. Sedaj zre mnogo Nemcev s sovraštvom na češke delavce in ne občuje ž njimi. Čeh i so navezani sami nase, občujejo le~ med seboj in se ne naučijo več nemščine. Vi ste jih psovali, napadali, jim razbijali okna na njihovem društve. nem domu. Tako ste zbudili trmo v njih, napolnili jih s sovraštvom proti Nemcem, sedaj nočejo postati Nemci. Vi drugi ste s svojo narodnjaško gonjo nemstvu le škodovali. Tisoči, ki bi v mirnem občevanju postali Nemci, so postali zavoljo vaše nacionalistične gonje sovraštva polni češki nacionalisti. Če hočete češke delavce, ki stanujejo v nemškim mestih nemštvu pridobiti, potem jih ne smete žaliti, z neuljudnostjo odvračati. ampak jih morate gostoljubno in prijateljsko sprejemati v svojo sredo kot brate. Ali vi ste jih odvračali, namestft da bi jih pritegovali. Dijak: Toda ali nismo primo-rani, bojevati se proti češki premoči? V naša nemška mesta prihajajo in namesto da bi bili zadovoljni, da sploh najdejo tukaj dela, zahtevajo češko uradovan-je, nastavi janje čeških uradnikov, češke šole. Hočejo nacionalne pridobitve. Delavec: Povedal ti bom nekaj. V sosedni hiši stanuje Češki zidar. Pred dvema letoma je prišel v naše mesto. Slučajno je imel takoj drugi ali tretji dan opravka z nekim žandarjem. Žandar ni znal niti besedice češko in zidar le slabo nemško. Nista se mogla razumeti. Žandar je napravil o-vadbo. Zidar je bil obtožen. Ni imel nobenega zagovornika in ni vedel, da ima pravico, zagovarjati se t češkem jeziku. Zato je govoril pred sodiščem svojo revno nemščino. In seveda je šlo v strahu in zadregi pred sodnikom z nemščino še slabše nego navadno.. Sodnik se z revežem ni dolgo bavil — če bi bil kak fabri^ant, bi bila druga stvar — in delavca obsodil. Odsedel je svojih 14 dni; žena in otroci so med tem stradali. Če bi se bila vršila razprava v češčini, potem bi bil delavec pojasnil žandarjevo zmoto in bi ga bili gotovo oprostili. Ali bi bilo nam Ntemcem kaj škodovalo, če bi bil govoril sodnik z onim revežem po češkot Dijak: Ampak če je uradovan-je češko, potem nastavljajo povsod samo češke uradnike in nemški uradniki so oškodovani. Delavec: Ni da bi moralo biti tako! Zakaj se nemški juristi ne uče češko t Saj bi res ne bila nesreča, če bi se na naših gimnazijah in vseučiliščih naučili češko. Potem bi se povsod v nemškem ozemlju tudi lahko nastavljali nemški uradniki in navzlic temu bi vsak češki delavec, ki ne zna nemško, našel pravico v svojem jeziku. Dijak: In kaj s češkimi šolami T Da zahtevajo češke šole, najbrž tudi odobravaš? Delavec: Prosim te, predstavljaj si takega češkega rudarskega otroka, šest let starega, katerega stariši so se morda še le včeraj preselili v nemško ozemlje. Šestletno dete ne zna niti ene nemške besedice. Misliš, da ho imelo mnogo koristi od pouka v nemški šoli? Dijak: Kaj briga nas Nemce, ali «e češki paglavci kaj uče ali ne. Delavec: Nam nemškim delavcem to ni vseeno. Fantek, ki sedi danes na šolski klopi, bo za nekaj let delavec in bo delal ob naši strani v tovarni ali rudniku. Ako se je v šoli naučil kaj poštenega bo tudi pozneje v življenju izpolnil svojo dolžnost. Če se ni navadil nič, če je ostal neumen in neveden, . potem postane najbrž stavkokaz in tlačitelj mezde, hlapec farjev ali rumenih in nam je napoti v našem boju. kato želimo, da se tudi češki delavski otroci nauče nekaj poštenega. Dijak: Tedaj moramo v naših nemških mestih ustanavljati češke šole? Delavec: Ne izključno Češke! Pouk za češke otroke naj začne v češčini, ker pač otroci razumejo^ samo ta jezik. V višjih razredih naj se pa naučijo pošteno nemško, ker bodo potrebovali tudi naš jezik. Sedanje češke manjsinjske šole so seveda napačno urejene, ker se v njih otroci ne naučijo pošteno nemško. A to ni naša krivda. Učencem manjšinski zakon prepoveduje uvedbo obveznega nemškega pouka v čeških manjšinskih šolah. To zelo obžalujemo, a to ni naša krivda, zakon so ustvarili med letom 1860. 1870., ko so nemški liberalci v parlamentu imeli večino. Takrat še ni bilo socialnih demokratov v parlamentu. Dijak: Ti misliš tedaj, da naj se na čeških šolah v nemških delih dežele poučuje tudi nemščina? V višjih razredih naj se predava nekaj predmetov nemško, nekaj češko. * Delavec: Take dvojezične šole so tudi v drugih deželah. Ako bi imeli te, potem bi otroci čeških delavcev" v nemških delih dežele s štirinajstimi leti lahko obvladali oba jezika enako dobro. V življenju bi se potem že sami odločili, ali hočejo ostati Čehi ali postanejo Nemci. Mnogi, ki živijo v nemškem ozemlju sredi Nemcev, bi prostovoljno in neprisiljeno postali Nemci, drugi bi ostali pa Cehi. Glavna »tvar je: če se je v šoli naučil kaj poštenega, bo tudi v življenju dober delavec in dober aodrug. Dijak: Kdo pa naj plača stroške. ki jih bodo provzročale te šole? Delavec: Ti si se dotaknil najhujše rane. Država izdaja tdanes za ljudsko šolo prav malo in večinoma le tam, kjer skuša z nemško šolo druge narode ponemče-vati. Prej so bile take šole skoraj samo urejene za otrok* nemških državnih uradnikov in častnikov. Namesto, da bi država sama skrbela za šole. v katerih naj bi 'bil pouk v jeziku, ki ga prebivalstvo govori, za manjšine torej manjšinske šole; vrže ves denar, kolikor ga le najde, militarizmu v žrelo; tako morajo občine nositi šolska bremena. In občino, ki je revna, to breme Seveda stre, ako mora plačevati zraven nemške še češko šolo. Tega mi socialni demokrati nočemo. Mi zahtevamo, da sc šolska bremena občinam odvzamejo, vsak narod naj ai plačuje avoje šole sam. To imenujejo narodno samoupravo. Dijak: To so lepe sanje. Toda, ali res misliš, da pridemo kedaj tako daleč? Delavec: Pridemo, France; pridemo še do drugih za nas delavce važnejših stvari. Ali ne vidiš, kako se vse na tem svetu spreminja. Poglej tja v Nemčijo, kako tam neprenehoma raste "rdeče morje". France, tam kjer živi šest sedmink nemškega naroda, tam se že bliža velikanski odločilni1 boj med kapitalom in dfelom. In tako na vsem svetu: Na Francoskem na Angleškem, Italiji, v Ameriki onkraj morja. Buska revolucija, katero je ruski carizem potlačil, vstane kmalu znova. Povsod se giblje. V Turčiji, Perziji, na Portugalskem so bile zadnja leta revolucije. V Egiptu in v Indiji se Angleži tresejo pred revolucijo in Kitaj je postal preteklo leto republika. France, midva sva še mlada, morebiti doži-viva še velike dogodke. Tak čas, kakor je bil od leta 1848. do 1870. ko je vse staro razpadlo se je v par desetletjih svet čisto prenovil, v takem času se bo tudi pri nas marsikaj predrugačilo. Takrat bo tudi pri nas staro razpadlo in če bo Avstrija sploh tako dobo revolucije preživela, bo morala biti prezidana od vrha do tal. Potem dobi vsak narod svoj dom in črez vse pa stavimo skupno streho, ktera bo ščitila vse. Vsak narod prost zase in vsi narodi v bratski zvezi. Dijak: Ali to res verjameš? Delavec: Dvomiš? Glej, če bi bil tebi v letu 1905 rekel, da si bomo v nekaj mesecih priborili splošno, enako volilno pravico, bi se mi bil gotovo smejal. Ko pa je potem ruska revolucija izbruhnila, in ko so se delavci povsod vzdignili na boj, je bila volilna pravica kar na enkrat tukaj. Vidiš, tako se bo pogosto zgodilo. Prišel bo tudi naš čas. Tedaj uredimo z lahkoto še čisto druge stvari, kakor nacionalne prepire, potem stremo vlado kapitala, kakor so naši očetje leta 1848. vlado plemstva zdrobili. Za ta dan odločilne bitke se hočemo delavci pripravljati, vsi zedinjeni in združeni, kolikor jezikov tudi govorimo, ker takrat bosta samo dva tabora: Na eni strani bo kapital na drugi strani delo, na eni izkoriščevalci, na drugi izkoriš-čanei. Vidiš, tam na steni našega društvenega prostora stare Mar-xove besede: "Proletarci vseh dežel, združite se!" Po tem geslu smo se ravnali do sedaj, po njem se bomo ravnali naprej — naprbj v boju do zma-ffe. BREZ BOLEČINE. Skoraj vsakdo se boji bolečin in poskuša izogniti se jim. Bolečine ženejo ljudi k zdravnikom, ali pa k zdravilom, ktere bi preprečile ali olajšale bolečine. Mislijo, da bo sredstvo delovalo takoj in brez neprilik. Tako zdravilo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v bolestnih slučajih prebavnih organov. Ono povse izčisti te organe, ne da bi učinilo kako nepriliko. Ojačuje jih in bodri k rednemu delovanju. V slučajih slabe slasti, smrdljivega dihanja, zapeke, glavobola in bolečin v hrbtu, pri napadih revmatizma ali neuralgije, krčih, bluvan.ru, napetosti in bolečin v želodcu zanašajte se na Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Dalo bo pa tudi takojšni jo olajšbo ženam v njihovih boleznih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland Ave., Chicago. Tli. ADV POZOR ROJAKI! Slišal sem, da tn v Kansasu prodajajo naše žganje, kar pa ni resnica, kajti to žganje ni bilo kupljeno pri nas. Kdor izmed rojakov hoče rez dobro žganje iz poštenih rok, naj pride sam v žganjarno ali pa naj piše na apodaj navedeni naslov in mi mu bomo takoj poslali po ekapresn. JOHN MLINARICH Sr 00, Distillers, MINDEN MINEŠ, MO. ADVERTISEMENT ADVERTISEMENT Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kaos. GLAVNI URADNIKI: ' Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kans. Podpreds.: PRANK AUOU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kans. Tajnik: JOHW ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana Blagajnik» FRANK 8TARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans. Zapianikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, ^ns. NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN, Frontanae, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna priatojbina od 16. do 40. leta znaša aamo eden Dolar. Vai dopiai ae naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh delih. Spisal Maxim Gorkij. — Kako pa ai ušel t — ga je radovedno vprašala mati. Nerodno je sedel na rob diva-na in pripovedoval v zadregi: — Ne vem, kako . . . čisto slu čajno. Sprehajal aem se ... pa začno kaznjenci pretepati paznika .. . bivšega žandarma, ki so ga zaradi tatvine spodili ... sedaj pa voha, toži in ne da človeku miru! . . ..Tepli so ga, ostali pazniki 80 se ustrašili, zbežali na vse strani, žvižgali ... a jaz opazim, da so vrata odprta, 8topim bližje, pogledam — trg, mesto... Vleklo me je naprej . . . Čisto počaai sem odšel . . . kakor v sanjah . . . Nisem bil še daleč, pa se domislim — kam? Pogledam nazaj — a vrata so bila že zopet zaprta . . . Neprijetno mi je bilo .. . zavoljo tovarišev in sploh . . . kako bedasto ... ne da bi bil mislil, sera ubežal . . . — Hm! — je dejal Jegor.—Gospod, vrnili bi se, vljudno potrkali na vrata m prosili za vstop. O-prostite, prosim, premotilo me je.. — Da, — je smeje nadaljeval Nikolaj, — tudi to bi bila neumnost, vem. Ali vzlic temu, lepo ni bilo zavoljo tovarišev. . . nikomur nisem črhnil, kar ušel sem.... Na ulici zagledani pogreb otroka. Za krsto sem šel, s sklonjeno glavo in nikogar nisem pogledal... Nekaj časa sem posedel na pokopališču, veter me je prepihal. . . pa mi kane miael v glavo. . . — Ena sama t — je vprašal Jegor in vzdihnivši dostavil :—Mislim, da ni bila na te8nem. . . Vjesovščikov se je brez vse jeze zasmejal zamahnivši z glavo. — No, sedaj nimam tako puate glave kakor poprej... A ti, Jegor Ivanovič, neprenehoma bolehaš . . . — Kakor kdo more! — je odgovoril Jegor in vlažno pokasljal. — Le nadaljuj! — Potem aem obiakal deželni muzej . . . hodil semintja, ogleda-val in neprenehoma premišljal kako in kam sedaj t Sam nase sem se jezil... in jesti se mi je s&ho-telol Stopil sem na cesto, šel naprej in se jezil. . . Videl sem, kako policaji ogledujejo ljudi.... pa sem si mislil : s svojim obrazom zapadeš prav hitro kazni božji 1... Kar pribiti Nilovna nasproti. . . stopim na stran, pa za njo... to je vae! — A jaz te nisem opazila 1 — je dejala mati. Ogledovala je Vje-soščikova, in zdelo 8e ji je, da je postal lažji. — Tovariši so v skrbeh . . . kje da tičim T — je dejal Nikolaj in si česal glavo. — Oblast se ti prav nič ne smilit Tudi ta je vznemirjena! — je pripomnil Jegor. Odprl je usta in pregibal ustni .kakor da bi lovil zrak. — Ampak salo na stran! Skriti te moramo ,kar je sicer ja-ko prijetno, četudi ne lahko. . . Če bi le mogel vstati... je za-hroptel in položil roke na prai. — Pošteno ai bolan, Jegor Ivanovič I — je dejal Nikolaj in sklonil glavo. Mati pa je vzdihnila. Nemirno je preletela z očmi malo, tesno izbo. — To je moja privatna zadeval — je odgovoril. — Povprašajte, botrica, po Pavlu 1 Vjesovšikov se je široko zasme-jal. — Pavlu je dobro! Zdrav je! Naš poglavar je. S predstojniki se razgovarja in sploh — ukazuje . . . Vse ga čisla. . . Vlasovka je majala z glavo, poslušala povesti Vjesovšikova in gledala odstrani na zateklo, modro obličje Jegerjevo. V svoji ne-premičnosti in brezizraznosti je izgledalo nekam ploščato, le oči so sijale fivo in veselo. — Da mi le daste kaj jesti... lačen sem, kakor volk! — je ne-pričakavano vzkliknil Nikolaj. — Botrica, na polici je kruh, dajte mu ga, potem pojdite na hodnik in potrkajte na druga vrata na levo. Odpre vam ženska, pa ji recite, da naj pride sem in prinese s seboj vse, kar ima jestviu. — Kaj — vse? — je ugovarjal Nikolaj. — Ne vznemirjaj se — to ni mnogo... ali celo — nič! Mati je odšla, potrkala na duri in poslušala v bridkih mislih na Jegorja. —- Smrt mu je zapisana . . . — Kdo je tu t — je vprašal ne kdo za durmi. — Od Jegorja Ivanoviča! — je tihoma odgovorila mati. — Prosi vas, da greste k njemu . . . — Takoj pridem! — je bil odgovor, ne da bi se bile odprle duri. Počakala je nedolgo in znova potrkala. Sedaj so se duri odprle id na hodnik je stopila visoka ženska z očali. Urno si je popravila zmečkan rokav na jopiču in čemerno vprašala: — Izvolite? — Jegor Ivanovič me je poslal. — Ah! Pojdiva. . . Saj vas že poznam! — je tiho vzkliknila ženska. — Kako je z vami? Tema je tu. . . 1 Vlasovka jo je pogledala in ae spomnila, da je bila čaaih pri Nikolaju. — Sami naši ljudje! — ji je ši nilo v glavo. Stopajoč za Vlasovko jo je ženska vprašala: — AK mu je slabo ? — Da, leži. Proai vas, da mu prinesete kaj jesti. . . — To je odveč. Ko sta vstopili k Jegorju, ju je pozdravil njegov hripavi glas: — Odpravljam se k očakom ... Ljudmila Vasiljevna ,moj prijatelj, ta mož je ušel iz ječe .brez dovoljenja! Predvsem ga nakrmite, potem pa ga skrite kamorkoli. Ženska je pokimala ,pogledala bolnika v obraz in strogo dejala: — Zakaj niste poslali takoj pome, ko ste dobili obisk! In dva-erat, kakor vidim, že niste zavžili zdravila — kakšna malomarnost? Sami pravite, da lažje dihate po zavžitih zdravilih . . : Sodrug, stopite z menoj!. . . Takoj pridejo iz bolnice po Jegorja. . . — Torej vendarle v bolnico? — je vprašal Jegor. — Da. Jaz ostanem pri vas. . . — Tudi tam ? — Kaj bledete. . . Med ragovorom je ženska popravila odejo na Jegorjeve prsi; pozorno je ogledovala Nikolaja in z očmi premerila zdravila v steklenici . . . Govorila ni glaano, a zvonko, njene kretnje so bile enakomerne, obraz bled, temne obrvi so se skoro stikale nad nosom. Njen obraz materi ni ugajal — prevzeten je izgledal, a oči ao gle dale brez uuameha, brez bleska In govorila je ukazujoče. — Midva greva! — je nadaljevala. — Kmalu se vrnem! Daj t Jegorju žlico tega. Ne dovolit mu, da bi govoril. . . In odšla je z Nikolajem. — Čudna ženska! — je vzdihui Jegor. — Imenitna ženska... Ne kaj časa, botrica, bi morali ostuti tu . . . zelo je utrujena. — Ne govori! Na, zavžij raje tole!, ... — je mehko prosila mati. Pogoltnil je zdravilo in nada lj?val z nauirščenimi očmi: — Smrt mi ne odide, četudi molčim. . . Pogledal je materi v obraz, a ustni so se zategnile kakor na sineh. Mati je sklonila glavo ostra žalost ji je zbujala solze. — Kaj zato, botrica, saj je na ravno. . . Kdor uživa ugodnosti življenja, je dolžan umreti. . . Mati je položila roko na glavo in tiho dejala: — Molči vendar! Oči je zatisnil, kakor da bi poslušal hropenje v svojih prsih, ii svojeglavno nadaljeval: — Kaj bi molčal, botrica. Kakšen dobiček se mi obeta. Nekaj nepotrebnih sekund smrtnega boja, a na drugi strani izgubim užitek, da se razgovorim s poštenim človekom . . . Mislim, da na onem svetu ne bo tako poštenih ljudi, kakor tukaj . . . Mati ga je nemirno prekinila — Pravkar se vrne gospa in ošteje mene, ker govoriš. . . — Ona ni gospa, ampak revolu cionarka ,sodružica, imenitna duša.. . Oštela vas bo, to je gotovo. Vsakega ošteva, neprenehoma ... Počasi in z naporom je Je^or premikal ustni in pripovedal ziv-ljensko zgodbo svfoje sosede; njegove oči so se smejale. Mati je opazila, da jo namenoma draži; gledala je njegov vlažen, »in j i obraz in si mislila: — Umrl Ik> . . . Ljudmila je vstopila, skrbno zaprla za seboj in rekla Vlasovki; — Oni znanec se mora preoblel či in čimpreje odtod. Pojdite, Pe lageja Nilovna, dobite obleko zanj in jo prinesite sera. Skoda da ni Sofje ... to jo njena umet nost — skrivati ljudi. — .lutri pride! — je prii>on.ni la Vlasovka ogrnivsi si ruto okoK pleč. Vsakokrat, kedar so ji dali kako naročilo, jo je prijela močna želja, da dobro in naglo izvrši svojo nalogo, in na nič drugega ni več mislila kot na svojo nalo go. In sedaj je povesila obrvi in skrbno vprašala: — Kako bi ga oblekli ? — Vseeno! Ponoči odide . . . — Ponoči bo težje — manj lju di je na ulicah, pa tudi bolj pazijo, in še precej neokreten je. . . Jegor se je hripavo nasmejal — Mladi 8te še, botrica! — Ali te smem obiskati v bolnici? — je vprašala mati. Zakašljal je in pokiraal z gla vo. Ljudmila se je s temnimi očmi ozrla na mater in dejala: — Ali hočete bdeti pri njem; vrstili se bova ? Da ? Lepo I... A sedaj pojdite brž. . . Ljubeznivo, ali trdo jo je prije la podpazduho in jo peljala sko/i duri, zunaj ji je potiho dejala: — Ne zamerite, da sem vas peljala ven . . . vem, da je grobo... Ali govorjenje mu zelo škoduje .. in jaz upam še vedno, da . . . To pojasnile je zmedlo mater in zamoljala je: — Ali prosim vas! Kakšna grobost ?... Na svidenje. . . — Glejte, če ni vohunov! — je tiho dejala ženska. Z rokami si je otrla sence, z ustmi Jh zatrepe tala, obraz se ji je omilil.... — Znam!. . . — je odgovorila mati, ne brez ponosa. Na vratih je obstala nekaj ča sa, popravila si ruto in se neopa-ženo, a ostro ozrla naokolo. Skoro nezmotljivo je že razločevala vohuna od množice. Dobro je poznala preračunano malomarnost v hoji, krčevito neprisiljenost kretenj, utrujenost in dolgočasje na obrazu in za vsemi temi lasnostmi slabo prikrito streljanje nemirnih, neprijetno ostrih oči. To pot ni opazila znanega obraza in lagodno je šla po cesti, potem si je najela izvoščka in se od» peljala na trg. Pri nakupu obleke je barantala s prodajalci in se je-tila nad avojega moža-pijanca, ki n — ga mora skoro vsak mesec na novo oblačiti. Ta izmišljotina sicer ni učinkovala na trgovce, a njej sami je bila močno po godu _ spotoma se je domislila, da policija ve, da mora Nikolaj menjati svojo obleko in da pošlje svoje zaupnike ua trg. Z enako naivnimi opreznostmi se je vrnila na Je-gorjevo stanovanje, potem je spremila Nikolaja ven iz mesta. Z Nikolajem sta šla vsak po svoji strani ulice, in materi je bilo smešno in prijetno videti, kako okorno je stojal Vjesovščikov, s sklonjeno glavo, zapletajoč se z nogami v dolge škrice rdečega plašča, in kako m je popravljal klobuk, ki mu je lezel na nos. V samotni ulici ju je srečala Sašen-ka; mati se je poslovila od Vje-sovščikova in odšla domov. — A Paša sedi... in Andrju-sa . . — je mislila žalostno X. Nikolaj Ivanovič jo je sprejel nemirnim vzklikom: 7— Veste — Jegorju je zelo slabo. . . prav zelo! V bolnico so ga prepeljali. . . Ljudmila je bila tu in prosila, da pridete tja. . . — V bolnico? Z nervozno kretnjo si je Nikolaj poravnal očala ,pomagal ji pri oblačenju jopiča, stisnil ji roko s svojo suho, toplo roko in dejal s tresočim glasoin: — Da! Vzemite še ta zavitek... Ali ste odpravili Vjesoščikova ? Vse je v redu . . . — Tudi jaz pridem tja . . Jegorju. . . ^ Od utrujenosti se je materi vr-tilo v glavi in Nikolajev nemir je zbujal v njej slutnjo žalostne drame. — Najbrž — umira. . . — je v njeni glavi topo razbijala rarač iia misel. Dospevši v malo, snažno in svetlo izbo v bolnici je videla ,da Jegor sedi na postelji in se na kupu belih blazin prijazno hohoče, to jo je pomirilo. Smeje je obstala na vratih in poslušala, kako je jolnik razglašal zdravniku: — Zdravljenje je — reforma... Nikar ne stresaj slabili do- vtipov, Jegor! — je s tenkim glasom vzkliknil zdravnik. — A jaz sem revolucionar.. reforme sovražim . . . Zdravnik je oprezno položil Je-gorjevo roko na kolena, vstal, zamišljeno se popraskal po bradi in otipaval otekline na bolnikovem obrazu. Mati je dobro poznala zdravni «a, bil je eden bližnjih prijateljev Nikolajevih, imenovali so ga Ivana Daniloviča. Stopila je k Jegorju, a on ji je pokazal jezik. Zdravnik se je obrnil. — A, Nilovna!. . . Na zdra * v vje. . . sedite! Kaj imate v ro-cah ? j — Knjige so, menim. — Čitati ne sme! — je priponi nil drobni zdravnik. — Idiota bi rad napravil iz n e-ne 1 — je potožil Jegor. — Molči! — je dejal zdravnik Kratki, težki vzdihi, vlažno iropeči, so se iztrgali Jegorju iz prsi, njegovo obličje je bilo pokrito z drobnim potom; počasi je vzdignil težke, neposlušne roke in si z dlanjo otrl čelo. Čudno nepremična, otekla lica so pačila širok, dobrovoljen obraz, vse črte so izginile pod mrtvaško masko in le oči, globoko udrte, so gledale jasno, z ^aničljivim nasmehom. — Hej, znanost! Truden sem... smem leči?. . . — je vprašal. — Ne! — je kratko odgovoril zdravnik. — No, kedar odideš. bom legel.. . — Nilovna, ne pustite mu! Popravite mu blazine . . . — In pa, prosim Vas, ne raz-govrjajte se ž njim .škoduje mil.... Mati je prikimala z glavo. Zdravnik je odšel z urnimi, drobnimi koraki. Jegor je zatisnil oči, kakor da bi umrl, le prsti njegovih rok so se tiho gibali. Od be-ih sten tesne izbe je vel suh hlad in bleda, kalna bridkost... V visoko okno so gledali kodravi vrhovi lip, v temnem, prašnem listju so se jarko blestele žolte liste — ladni pozdravi prihajajoče jeseni. Smrt se- mi bliža počasi...— je dejal Jegor nepremično, ne da odprl oči. — smilim se ji —. kakšen krepak fant sem bil . . ' (Dalje.) Durandova afera. Vsem zagovornikom vesal v pre udarek. Napisal Albert Thomas, član francoske poslanski* zbornice. I. Mesece in leta že razburja francoski proletarijat usoda delavskega zaupnika Duranda. A tudi socialistično časopisje izven Francoske se je mnogo bavilo z Duramlovo zadevo, fte zanimivejše pa je postal ta slučaj, ko 80 pred kratkim prišla pred kasači jskini sodiščem na svitlo nova dejstva in koristno je, da spozna delavstvo vse podrobnosti tega nezaslišanega slučaja. 9. septembra 1911 ob 9. zvečer so se stepli v Ilavru štirje pre-raogarji. Vsi so bili pijani. Lekarnar Leroy je moral enemu od njih celo udihavati amonijak, da ni umrl vsled zastrupitve z alko-holoan. Ostali trije so bili tako pijani, ko so jih odvedli na policijo, "da jih je bilo nemogoče za" slišavati in je bilo treba preložiti preiskavo." (Tako je izpovedal policijski ravnatelj Henry iz Havra.) Prepir je bil nastal pred gostilno, v kateri so premogarji pili, deset korakov pred vhodom na policijsko stražnico, na živahnem cestnem križišču, kjer je drvela inimo cestna železnica, pod svitom svetle električne luči, ki je jako razsvetljevala pristaniški breg. Hipoma se zgrudi eden (hI pre-tepačev. Policisti pribite^ aretirajo tri delavce in ranjenca odneso. Ranjeni delavec se piše Donge, ostali trije Mathien, Lefranszois in Couillandre. I)va meseca pozneje, 29. novembra 1910. je bil pred dolen-jesensko poroto obtožen tajnik zveze premogarskih delavcev, Julij Durand, da je najel Mathieu-ja, Lefrancoisa in Conillandra za umor Dongeja. ker se ni hotel pridružiti stavki preinogarjev v Havru. V obtožnici je bila izročena trditev, da je Durand na aborovonju stavkujočih delavcev zahteval Dongejev umor, da so stavku joči vzdignili roke pri glasovanju in da so celo določili morilce. Mathieu, Lefrancois in Coullandre so torej izpolnili le sodbo, ki so jo izrekli stavkujoči in za to sodbo, da je odgovoren strokovni uradnik Durand. Ta obfožba je tako romantična in neverjetna, da napravlja naravnost blazen vtisk in nihče ni i je rekel, da pozna dobro jokaze, ker je v*ak dan ob ptevke govoril z njimi, ali len mu ni dejal, da bi bil fcmed njih obsojen k smrti. Keijski uradnik, ki je bil na shodih stavkujočih, je iz-(v#dal, da o Dougéjevem umoru nihče govoril. Obtožnica ni to-|j navedla najmanjšega dokaza je bil sklenjen umor. Državni Itvdnik je dejal dobesedno: Ji morete zahtevati, da naj ob. [žnica dokaže, da je bil sklenjen določenem dnevu, ob določeni ii po formalnem glasovanju dojen sklep? Moj dokaz se upira priče, ki so izpričale, da mora ►iti Douge, 44lekcijo", 44da se 'ba Dougeja znebiti." In če i kdo, da se ga je treba "sne» f, t«daj pomeni to toliko, ka-d» ga je treba usmrtiti? Če-tj dokazujem še več t" «rek državnega pravduika riva vso slabostnost obtožni-Durandovo oproščenje se je po tem vsakemu nekaj sa-»ebi umljivega. Ali kakšno jziio presenečenje, ko so izrek-[porotniki: Kriv je! ()l>sojen k •ti! >zračje sovraštva, ki je odeva-ves proces, poziv kapitalistična časopisja na lastni interes na dolžnost po maščevanju je loetoval, da .so postali porotni-sokrivi justičnega umora. II. i nobeni priložnosti se še ni 0 jasno razodelo, kakor ravno Durandovi aferi, da delajo 0 mnenje na Francoskem 1 časopisi, kakor se jim zlju-indikalizem opisuje to časo- enkrat z ravnodušnostjo, ič s pikrim zaničevanjem, po-jsopet plaši z njim javnost, or da bi bil največja nevt»r-S današnje dobe in ob priliki 1 zahtva, naj ga pokonča vla-ognjem in mečem, To dej- ro razodeva bolje od vsakega ugega gotove zmote o našem rolucionarnem sindikalizmu. In je kedaj sodrug Yvetot pri-ročal prjfr radikalna smlstva, laj le za to, da je predramil nost. ki je gledala brez za ni ja najtežavnejše boje stro-nih organizacij. Ako je pripo-1 silo, tedaj le zato, ker so na sredstva, po katerih je la javnost, izzivala delav tem slučaju pa se je delav-[b premišljeno in trdno lotilo ftambe moža, zakaj krivica, ki ne zgodila njemu, je zadela ^se Ipvstvo. C'\m težja je bila ob-ba Duranda. tem bolj energič le je uprlo delavstvo proti ne-lišanem izreka protnikov. Poli e strokovne organizacije, so-Bo demokratična stranka in uia delavska zveza so organi-li «hode, manifestacije, ter so fili z generalno stavko, ako ne tiloste Duranda. Žena umorje-Dougčja je pisala dan po ini obsodbi svojemu pravne-zastopniku: "Sedaj ko so iz-[i porotniki so* Delsvstvo je maščevano, obsodba buržvazije ne bi mogla priti iz bolj poklicanih ust.. Ali taki slučaji bodo zgodovinarja bodočnosti napolnjevali z začudenjem, kadar bo opisoval šege naš»* dozdevno civilizirane družbe. Obsodbe v Essenu, Durandov slučaj na Francoskem, policijski škandal v Ameriki, ostanejo trajna izpričevala za značaj brezmejne grozote, ki ga daje buržvazija socialnim bojem. Izbruhi maščevalne sirovosti in nagonskega nasilja, ki so se pojavili včasih med nezavednim proletaria tom, niso v resnici prav nič v primeri s temi justicnimi škandali. In tudi s te strani je proletariat sredi svojega boja zaščitnik in zagovornik človeške civilizacije. LOUIS RABSEL moderno urejen aalun IA4S0 6RAID AVE., KENOSHA. WIS Telefon 1199. ■IM I Advertisement : POZOR BRATJE SLOVENCI! í All i« vests kje je dobiti asjboljie mee po aajnlijl ceni? — Ootove < v novi prvi Slovsaskl moderno urejeni meeaiei Ferko Bros., 270—1st Ave. la Park St. ! Tu «e dobijo nnjokuenejše svefte la prekajene KB AW J 8KB KLO- J BASE, kakor tudi jetrne in krvave domaiera izdelka ter najokuanejfte < FREKAJBNO MB80; vee pe najnižjih cenah. Pridite ia prepričajte se nami e naiih cenah kakor tudi o kakovosti naiega blaga. NIZKE O ENE IN DOBRA POSTRBSBA je naie geelo. Ne posablte nas torej obiskati v naii novi mesnici v Joe. Tratnike- \ vem poelopju. MILWAUKEE. WI8. Telefon: South 2511. Marshall & Ilsley Banka Podružnica na 374 National Ave« Najstarejša banka v Milvvaukee. Plačuje 3% na hranilne vloge Na|bol|ie obleke Obuvala Sodrug Milwaukee, Wis. LOUIS BEBOANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom «vej dobro ce loi en i SALOON. MILWAUKEE, WIS. IN OKO-LICA. Vgein svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se preselil iz 1730 St. Paul Ave. ns 118 Moškega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi sveže pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke. Vsi moji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drugih bljižnih mest, naj vzamejo "transfer" na Clybourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega starega prijatelja FRANK HRŽIČ-A. Izdeluje po meri sodrug Je Krainc J 317 florida St Milwaukee, Wis. / Ter popravlja, čisti, pe-gfa in barva stare. Na|bol|*e delo ln na|nlž|e cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 Vst Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. M mailt«: od fl.fiO do $4.00 M ionske: od $1.(10 do $3.60 u otrok«: od i> . do $2.50 Mi vas hoCemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St. Milwaukee, Wis. ROJAKI : ^TT.T Ce kocete piti dobre TjgNf? pijače in se zabaviti po domače pojdite k Be Mahnich-u9 709 Marke! Street, Waake«aB. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vijame, naj se prepiča. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in drugs moške oprave. 347—349 GROVE STREET. ZA MILWAUKEE, WIS. Slovencem in Hrvatom priporoča ANDREJ MAKAROVIČ •voj premog, drva in ekspree. 427 VIRGINIA ST. Naroča te tudi pri If. Kuiljanu l«t Ave. — Telefoneka zveza. M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA &IFKARTE. , Pošilja denar po pošti in brio javno. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVAŠKO — SLOVEN-SKO — SRBSKA AGENCIJA. TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restav-racijo, domačinom pa svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN 229-1st Aye. MILWAUKEE. WIS. V^Važno upraianjef ]JQ mi opravi ft^tolji m Mjcinije Konzulapey^ sodnijske ¡v /mJlim vojaSke/^Ä/220'/, Grove st »am ^<^jhrauKce,Wis. Četrt-letni račun Avstrijsko-Slovenskega bolniško podpornega društva v Frontenac, Kans., od 30. Junija 1912 do 30. Septembra 1912. dohodki KraJ drustva Vitop-nina nina 2«naki awum. Krontenac, Khiis..... . 1 $ 4.00 * 579.00 $ 79.50 ('hicopee, Kan*........ 0 138.75 22.00 t 31.25 5.00 Mineral, Kans........ , . 4 1.001 489.75 65.00 Weir, Kans........... ... 5 2.001 173.75 21.00 Vale, Kans........... ... 6 2.00 173.75 28.00 Curanville, Kans...... ... 7 1.00 182.50 26.00 Fleming, Kans........ ... 8 118.75 10.00 Radlev, Kans......... 9 192.50 23.25 Jennv Lind, Ark...... .10 10.001 266.25 35.25 Breer.y Hill, Kans..... ...11 1 6.00 384.25 40.50 Cherokee, Kans....... .. .12 102.50 14.75 Adatnson, Okla. . ..... ...13 1 11.00 113.75 6.75 Mavnard, Ohio....... 14 i 7.50 100.00 8.50 Pittsburg, Kans....... ...15 I ! 96.25 12.75 Franklin, Kans....... ...16 1 13.00 227.50 31.75 Carney, Iowa......... ...17 j 102.50 11.50 Winterouarter*, Utah. . ....18 j 12.00 120.00 8.25 Black Diamond, Wash.. .. .19 15.00 163.75 8.25 Ely, Minn............. '.. . 20 5.00 102.50 Witt. Ill............... .. .21 t 30.00 65.00| 2.75 $119.50 $3,924.25| $460.75 dolg t :....;......... 2,331.2N Ohresti od pooojenpftn denarja................................. 22.50 Skupaj...........................................$5,239.01 IZDATKI. Izplačane smrtnlne. Za Krank (¡rudnik pri dru*. *t. 4................................$300.00 Za John Oblak pri dru*. fit. 14.........................................................260.12 Za Frank Seli? pri