100. Številka.__Ljubljana, vtorek 4, maja,__VIII. leto, 1875. SLO VENSKI NAROD. labaja vaak dan, iavaemii ponedeljkein dne v o po praanikih, ter velja po posti prejemaš, za avstro-ogerske dežele za colo leto 16 gold., za pol leta 8 gold, u četrt le« 4 gold. — Za L|obljano brez pošiljanja na dom sa celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 fcr Zr pošiljanje na dom M računa 10 krajo, za mesec, 30 krsa četrt teta, — Za taji deiele ia cai. ;0ro 20 gold., xa pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab la za dijaki velja znižana cona in aicer: Za Ljubljano ca ietrt leta 2 ^old. 50 kr., pc pesti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila «e plačuje od četiri-atopne pent-vrste 6 kr., če se oanaoilo en1~at tiska, 5 kr. 6e ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska, Dopisi uaj ae livoie frankiratl. — Kokopiai s« ae vračajo. — Urodnia;vo je v Ijubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hifii „Hotel Evropa*. Qyt» vo iltvo, na katoro naj ae blagovolijo pošiljati naroČiine, reklamacije, uu sniia, L j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hi« Zakaj nij enake pravice? V zadujej številki goriške ,.S ic čitamo to-lo za primorske, posebno goriške Slovence v ii... i. ii u v m obzira prevažao uovico : „Učiteljsko izobraževališče v Gorici bode imelo prihodnje leto poleg Italjaiiikega in si ovo n-skega oddelka tudi b r v a t s k i oddelek. Tako veleva nek miuistersk ukaz, kateri je te dni doštl vodstvu tukajšnjega učilišta. Govori se tudi, da ta uiinistert>ki ukaz pravi, da se imajo vsi picdmetje razen telovadbe iu muzike pripravnikom v materinem jeziku predavati. To vse se prav lepo da slišati in v radost mora biti vsakemu rodoljubu, da vlada i "t . .ideva, da morajo biti šole, iz katerib učitelji izbajajo, na narodni podlagi. S tem upamo, da dobomo dobnb in domoljubnih učiteljev, da bi se le slovenščina tako ne prezirala na preparandiji. A nadejati ne je, da dobi s prihodnjim šolskim letom pripravnica tudi zmožnega učitelja za slovenščino, kateri bode pripravuike vnemal, da se bodo tudi dobro naučili materiuega jezika". Najprej tudi mi svoje veselje izražamo, da goriški Slovenci zopet nekaj več dobodo. Zlasti ustanovitve hrvatskega oddelka mej Slovenci ako se obistini, nas veseli. Ne moremo si pa kaj, da ne bi pri tej priliki izrazili svoje veliko začudenje, kako je mogeče, da se pod eno in isto vlado, pod enim iu istim učnim ministrom z dvojno mero meri enemn in istemu narodu? Kakšna konsekveucija je to, če se v Gorici tako postopa a t Mariboru in Celovcu so slovenski učitelji čisto in samo nem ško odgojnjejo in niti zadostne priložnosti nemajo svoj materini jezik, v katerem imajo vendar kasneje podučevati, temeljito uaučiti VVilliam Ratcliff. (Tragedija v enem dajanji, spisal llcinrich Ileinc, prevel l>. T.) (Konuc.) Ratcliff. Čegavo je to strašno slovo? Sove, Ki v oknu so oklepa? Je li veter, Ki v dimnici buči? Al blede vešče, Ki v kotu tam čepe? Da njeno je, Kamnit je njen obraz, iz njenih prsij Svrči nje ostro petje. — Ljubico Naj vsmitim, poje, (v največji žalosti) O saj moram jo. Mara. Tvoj dih gori, oko vrtiš strašansko, S taboj Že jaz norim. O pusti me ! ae ! Kje je v teti) kak princip, če se v enem zavodu naš jezik res pospešuje v razvitji, a v sredini naroda tu v Ljubljani, se vse dela, kar je te mogočo, da so slovenščiua odriva ta šol iu da bi se učitelji in nč< nci ponem-škutilt ali nafodno z bastardi ral i? Ali negovoiimo iu ne pišemo štajerski, krunjsk) in koroški Soveuci ist; jezik, kakor naši go riški br.tje? Tako vladauje! Ruska himna. V Dubrovniku, tem staroslovauskeru mestu, kjer je stala zibel hrvatske literature, v domovini Gunduličevej, obedoval je prete-čeni četrtek naš cesar v krogu zbranih veljakov, vzdignil čašo in napil „svojemu dražemu bratu in prijatelju11 ruskemu. In tele graf, ki to poroča, pristavlja, da so je na to zaigrala ruska himna, torej ista pesen zaradi katere so še leta 1867. pri nas na Slovenskem dijake lovili in zapirali jih, kot veleizdajnike, ako so jo zapeli. C. kr. policija in c. kr. sodstvo je uho natezovalo, in prislužkovalo, če se Slovenec predrzneš lepo rusko melodijo „bože carja hrani" tudi samo zažvižgati — in gorje ti je bilo. Iu dcues ! Ista, na Slovenskem iu na Češkem komaj pred 8. leti tako preganjana, „politiČuo nevarna, veleizdajna" in bog zna, kakšna še — ruska pesen, se pred Nj. Vel. našim cesarjem iu vladarjem in sicer na njegov poziv igra! Iu koliko se je od leta 18G7. izp ■< minilo? Prav malo še. Tačas je „svobodomi-selnou vladal iu tiho milijone si pripravljal dr. Giskra, sedaj vlada Lasser z Auorsper govo firmo. Tačas je pri ljubljanskem sodišči tedanji svetovalce g. GrČar grobo ii> odurno inkviriral slovenske gimnazijaste, ki Ratcliff. Ne brani sa l|ubimče. Tak prijazna Je smrt. V deželo lepo pojdeš z mano, Ki v stu sva gledala. Poj z mano ljubče ! Mara. (iztrga se od njega) Pobegni, beži, če te najde Douglas — Ratcliff (ves razkačen) Ime prokleto. Smrti geslo. Rog, Noben ne bo te imel. Ti si moja (hoče jo probosti.) Mara (bele v zagrnjen] kabinet) VVilliam I Ti bi moril me — Ratcliff. (skoči za-njo v kabinet) Saj si moja — Da, Mara moja. (čuje se Marin glas.) William! pomoč! William! so pri vincu Rusiji slavo klicali in nbože carja hrani" peli — in sedaj je isti Grčar predsednik tega sodišča in ima podagra. Skoro nič sistematičnega se nij izpre-menilo in veudar te dan denes valjda ne bo Grčar pestil, ako sapojel še ti, kar se pred tvojim vladarjem g6* le. Tako upamo tedaj, da se boda v razm rici do Rusijo in do Slovanstva v bodočih letih maogokaj izpre-menilo, da bode dovoljeno ia drorjunstva zmožno, kar je pri nun deues p r o g a n j a n o ! Kranjski deželni zbor. f ■ - y -c (VI, seja.)' Deželni iužeutr Vičel prosi, da se mu ušteje čas, ko je bil pri deželi za stavbenega iuspicieuta v petletnico. Veteransko društvo v Domžalih prosi za podporo. Cestni odbor okolice ljubljanske prosi za podporo 2200 gold., da se cesta proti Kočevju popravi. Vse tri prošnje se izročč finančnemu odseku. Poslance Grasselli izroči prošnjo občine Trnovo v zadevi Obrezovega predloga, katera se izroči šolskemu odseku. Dr. B 1 c i w e i s izroči pi olnjo Primoža Cepona v Horjulu, naj bi se c. kr. okrajnemu glavarstvu od deželne vlade naročilo, da pošilja vse dopise in oglase v hI ii ve n s k cm jezik u m prošnjo Jane/a Stanonika, naj se notarju na Vrhniki g. Muleju naroči, da izdeluje vsa pismazasloveuske stranke v slovenskem jeziku; oboje so izroči peticij-skemu odseku. Baron Ahfiltrern in drugovi stavljajo predlog, naj se bira duhovnikom in cerkvam odpravi iu drugače uredi. Predlog bode baron Abfaltreru v prihodnj«j seji utemeljil. Meta (poje) „Odsekal sem ljub-ci glavo preč — Tak lepi ljubici — o !u (Obe megleni podobi so prikažeti vsaka od nasprotne si strani, postavite se pred vhodom kabinete, stezati roki ena za drugo in izgineti, ko izido Katcliff iz kabineta.) Ratcliff (krvavim mečem v rod prileti i/, kabineta.) Stoj! stoj! ne vbe/.i mi, moj sebevid ! Strašilo bledno nocuo, ti si storil. Na tvoji roki ruda kri lepi, Poj, z mano bij se, ti si Muro vmoril. — Šestnajsti prizor. (Mac Gregor prihlasta z golim mečem. Prejšnji.) Mac Gregor. Klic: na pomoč ! — (zagleda Ratcliffa) Tu najdem te, prokleti Morilec vražoi, t^t pokoja moga. Poročevalec Mu mik poroča v imenu gospodarskega odseka o načrtu postave, kako je na metersko mero in utež (vago) predevati tiste nastavke, mere in ntcže, ki so t deželnih zdaj veljavnih postavah. Postava se glasi : §. 1. Vlada se pooblašča, kadar zvršoje red mere in ntćži (vage) od 23. julija 1871. L (v drž. sak. št. 10, kos VI. v 1872. L), da ukazoma na mćtersko mero in utež preobrne tiste dosihdob zakonite nastavke, mere in ntćži, ki se nahajajo v zdanjih deželnih postavah, ter da pri tej stvari naredi take okrožitve, kakor jih zahtevajo svojstva dotičnih zakonitih določil in tržne potrebe. §. 2. Vlada se tudi pooblašča, kadar kaka jednota mere ali uteži, kakoršna je bila do zdaj v rabi, služi v davčno jednoto, t. j. v podlogo določno ustanovljenega odmerka plačilom in davkom, da tedaj namesto te jednote vzame primerno jednoto, kak pod-razdelek ali kakšno večkratnico mčterske mere in ntćži, ter da to potlej z računom preobrne v pristojni davčni odmerek. Pri tacem preobračanji, ki bode veljavno od tiste dobe, katero je primerno določiti po svojstvu dotičnega davka, naj se davčni odmerek od zdolaj gori kroži samo s tem utes-nilom, da se za cel krajcar vzemo taki drobci, katerih je po nad pol krajcarja; a taki drobci, katerih ni po pol krajcarja ali vendar jih je po celo četrtino, tudi morebiti nad četrtino krajcarja, da se vzemo za pol krajcarja. §. 3. To postavo zvršiti se naroča trgovinskemu in finančnemu ministru z dogovorom ostalih udeleženih ministerstev. Postava se potrdi brez debate tudi v tretjem branji. Dr. Razlag utemeljuje svoj predleg za podporo 2 ali 3 mladeničev iz Kranjskega, ki bi se poslali v Berchtesgaden učit rezljanja lesa. Govornik pravi, da dan denes je potreba v našej deželi obrtnijo raz vijati in razširjati, ker od poljedelstva itd nam nij več mogoče živeti. V našej dežel imamo mnogo samoukov in na več krajih kakor v Radovljici in v ribniŠkej dolini se peča mnogo ljudi j z rezljanjem lesa. Treba je tedaj, da se sistem v to delo spravi, in to se more le zgoditi, ako se nekaj naših rojakov rezljanja lesa tam uči, kjer je uže na visokej stopinji, kakor ravno v Berchtes- gaden. Rezljanje lesa se posebno nalej deželi priporoča, ker imamo še mnogo gozdov. Da bi se pa tej industriji gozdi pokončavali, tega se nam nij bati, ker se pri rezljanji esa porabijo tndi najmanjši odpadki. Dr. Razlag nasvetoje, da se njegov predlog izroči gospodarskemu odseku v pretres in poročanje, Čemur zbornica pritrdi. Dr. pl. Schrev poroča v imenu gospodarskega odseka o premembah 1. 1874. skle-nene postave o staviteljskem redu za Kranjsko in stavi sledeči predlog: Načrt postave o staviteljstvenem redn za Kranjsko, kakor je bil sklenen tekst v obeh deželnih jezikih 16. oktobra 1. 1874 v 12. seji deželnega zbora na podlogi vladne predloge od 19. septembra leta 1874. štev. 2240/pr. in odsekovega poročila od 14. oktobra 1874. 1. (priloga 66. in 77. stenografu, zapisn. deželn. zbora) deželni zbor ustavno sprejme, in sicer s sledečimi spremembami §§. 7., 21., 22., 44., 46., 47., 53. in 89. Predlog se brez debate sprejme. Poslanec baron Apfaltrern poroSa v imenu finančnega odseka o predlogu deželnega odbora za pomnoženo dotacijo za stroške režije in hrane v deželni bolnišnici vsled prenarejene pogodbe in stavi predlog, naj se usmiljenim sestram terjanih 10.000 gold. ne dovoli, pa naj se nov kontrakt napravi, bolnišna filijala na Poljanah opusti in poizve, kako se upravljajo one bolnice, na katerih se magistralno gospodari. (Konec prih.) Politični razgled. Woti**nJe dežele V Ljubljani 1. maja. Iz ftctt se poroča, da v soboto večer nij bilo nobenih novih hrupov proti don Alfonzu. Na denes so študentje v auli sklicani in jim bode baje povedano, da bode vlada univerzo zaprla, ako se količkaj študentje še škandalov udeležujejo. — Zaprtih je 29 ljudi j, mej temi je 8 študentov. V istt>t-.\kviti zbora v Poreču se je nasvetovalo, naj se isterska železnica zveze s Trstom. Će&kcmu nPokrokuu je dal znani dopis iz Zagreba v augsburg. „Allg. Ztg.", ki piše o cesarjevem potovanji, o nasledkih tega potovanja v Dalmacijo, — povod, izraziti se v daljšem članku z svojega stališča. Poročilo tega jugonemškega lista, ki v svojej nemški politiki nij bai naklonjen dosl edn os ti s nasprotno vedno dobro podučen o naših razmerah od višjih krogov, je zanimivo. Omenjeni list v dopisa iz Zagreba o cesarjevem potovanji po Dalmaciji, zagovarja zvezo Dalmacije s Hrvatsko, torej stvar j en je trojedine kraljevine, kajti Dalmacija je, pravi dopis : prevažna dežela, od katere bode zelo odvisdo bodočno preustrojen je Avstrije, in se mora na ta način okrepiti slovanski narodni živelj na jngn, ki bode podloga za operacije v bodočnej krizi na iztoku. Živelj hrvatski, to je avstrijski, se okrepi po novih močeh proti srbskemu, to je avstrijskemu. Ker pak dopisnik dalje trdi nekaj o prirojenem vodstva Nemcev v Avstriji, pravi nPo-kroku, da je to pisal le kak staroavstrijski centralist iz Šmerlingove šole, z višje inspiracije vladne. Dalje pravi „P.U, da more iztočno vprašanje vzplamteti le revolucija ali kaka velevlast, ne pa Turčija sama, in potem bi ne bil le mir na iztoku v nevarnosti, nego i evropski mir in tu se nij treba bati Avstriji o izgubo Dalmacije, nego o v s e druge izgnbe v Avstriji. Dalmacija je sicer po nP." mnenji važna pozicija za bodočnost, toda prej nego sežem v zrak po skorjici kruha, treba je rešiti fazana v žepu, kajti Češka in Morava sti drugačno vprašanje sedanjosti Avstrije, nego Dalmacija. Na Poznanjsleem je poljski poslanec Kozlowsky, člen nemškega parlamenta, sklical v Trzemeszno shod volilcev, da bi tu podal račun o činnosti poljskih poslancev v berolinskej zbornici. Volilcev je mnogo prišlo k temu shodu, zborovanje je bilo jako živo. Končno so se predlagale različne resolucije. Rožan«ki je predlagal resolucijo, ki se je v prvej vrsti tikala cerkvenega vprašanja, ta resolucija je bila zavržena. Na mestu nje je pak bila sklenena sledeča narodna resolucija : „Volilci okraja mogilniškega, gledč na to, da se je poslanec Kozlo\vsky, kakor tndi ostali poljski poslanci v nemškem parlamentu, s predlaganjem narodostnega predloga postavili v obrambo večnih naših pravic, ter na ta način zvesto tolmačili želje in potrebe naše. Glede na to, da so oni pri predlaganjih objavili pravo podobo stisk na našej narodnosti učinjenih in krivičnosti, katere trpimo v narodnem ozira; gledć na to, da so se trudili o versko zmernost, izrekamo poslancem našim toplo priznanje, ter je pozivi jemo, ka bi i bodočno ne prestali braniti narodnosti naše, ter klicati, kake krivice se nam gode". Na to je bila ta resolucija poslana klubu poljskih poslancev v Berlin. Poslanec Kozlo\vsky je razdal navzočim volilcem 500 knjižic : Spravva polska \v parlamencie niemieckim." Poljskemu listu na Poznanjskem „Dz. Pozn.u se poroča iz Mio,rutina iz zaneslji- Ratclif f (divjo zasmejavši se) To sem, pa tudi tebe jaz sovražim, Ne vem, zakaj, i vendar te sovražim, Hlepim po krvi tvoji (bojevajo so skočita eden proti drugomu.) Mac Gregor. Zlodej! Vrag! Ratcli ff. Ha! ha! ha! Meta (1'ojo) nKaj je tvoj meč tako rudeč, Edvard? Edvard?u Mac Gregor (pade na tla) Prokleta pesem (umre.) Ratcliff (vtroden) Ljuta kača, mrtva Je. V srci mi je lože. Predokus Miru uživam. Saj je Mara moja. Dokončal delo sem. Jaz pridem Mara! (gre v kabinet; iz noter čuje se njegov glas:) Tu sem, moj sladki, beli ljubček, Mara! (v kabinetu poči samokres.) (Obe megleni podobi so prikažete od obeh stranij, skočite si naglo v naročje, držite se trdno objeti in izginete. Čuje se glasno klicanje. Nerazumljivi glasi.) Sedemnajsti prizor. (Douglas, gosti i služabnici pritckO noter. Prejšnji.) Služabnik. Jezus Marija! tu leži gospod. Več glasov: Mac Gregor! Do uglas. Mrtev ! mrtev ! žlahtni laird ! Morilcu v sled. Zaprite grajska vrata. Meta (vzdigne so polagoma, približa so truplu Mae Gregorju i govori v blaznem glasu:) Aj! aj ! za gradom tudi ležal bled I tak krvav je mrtvi Edvard Ratcli ff, Hudobni Mac Gregor je bil usmrtil Ubozega Edvarda Ratcli tla (plakaje se) Storila nisem tega, sem le znala, I tega (pokaže na truplo Mac Gregorja) Je umoril William lUtclifT, Umoril se je "VVillam tudi. Z Maro Spi. Tiho, da se ne zbudita (gre po prstih v kabinet in vzdigno istega gardino. Vidite se trupli Mare i VVilliaroa.) Vsi. Strašno! Meta (zadovoljno amejaje se) Skor taka sta, kot Edvard i lepa Beta! (Zagrinjalo pade.) vega vira, da se Prosi res pripravljajo na vojno s Francijo. Diplomacija nemška zim-nično dela posebno pri ruskem in italijanskem dvoru, da bi zagotovila od te strani nentraliteto ob času vojske. Ko se ruski car 14. maja pripelje v Berolin se še le odloči, bode li mir evropski ohranjen ali nastane nova vojska, za katero je, mene Nemci, sedaj najugodnejša doba, ker ni Francija, ni Rusija nij še popolnem oborožena. V pni*ka-nemškem zboru je predložena v petek nova postava, ki odločuje, da se imajo vsi kloštri razen oni, usmiljenih sestra, ki bolnike strežejo, v šestih mesecih odpraviti, odslej pa se ne sme noben nd vzeti mej mnibe ali nune. Iitf/lv.i/.«" prestoljni nasleduik princ VVales je bil zadnjo sredo izvoljen za veli-cega mojstra angleških frajmavrerjev. V svojem govoru je naglašal, da f ajmavrarstvo (po krivici nekim klerikalcem velik bav-bau) ne išče druzega, nego ljubezen do bližnjega in lojalnost. Dopisi. Iz C'clOVCtl 30. aprila [Izv. dopis.) Proč s pasivnostjo, naše delovanje naj bode aktivno ! Nezaslišanega nekaj se je denes v sredini Koroške prigodilo, in to na posebno radost tukajšnjih Slovencev in gotovo tudi na radost vseh ostalih po vsem Slovenskem. Pri denašnjej dopolnilnej volitvi iz tretjega volilnega razreda v mestni zastop je bil z veliko večino, a po hudej borbi voljen za mestnega svetovalca naš mož, gospod Rosbacher, domoroden in iskren narodnjak, blag podpornik vsega slovenskega na Koroškem. Njegov protikandidat lleilinger, živo priporočan po nemškem političnem društvu je navzlic ogromnej agitaciji in vzlic temu, da so imeli nemško-liberalni volilci dvakrat shod, ostal v manjšini. Res čudno bode to, ko bode v C e lovci sedel v dose daj zmirom nemškem mestnem svetovalstvu tudi naroden Slovenec. Živio! Pogum ga naj vodi in sreča! Volitve v II. in I. razredu bodo prihodnji teden. Jaz Tratil 1. maja (Izv. dop.*] Brez vspeha — žalibog! je „S!ov. Narod" vzad-njič priporočal svojim rojakom na Slovenskem, da naj z deputacijami pozdravljajo presvitlega cesarja na vseh postajah, kjer se bode dalje mudil. Naj bi pri tej priliki posebno poudarjali svojo slovensko narodnost. Človeku se veselja prsa širijo, ko čita, kako naši južni rojaki brdki Dalmatinci znajo cesarja zanimati za svojo slovansko narodnost. Cesar se bode iz Dalmacije pač vrnil s prepričanjem, da je ta dežela popolnem slovanska. Nij je le ene vasice, ki bi zamudila pokazati mu svoj narodni, slovanski značaj. Kako vse drugače kot v Trstu, kjer je predsednik edinega političnega slovenskega društva v fraku se predstavil, ter izročivši mu slovensko adreso, govoril nemški! Edine nemške besede, ki jih je cesar v Trstu slišal ! Nij Čuda, da so se nad to netaktnostjo spodtikali celo možje iz njegovega spremstva* Vedel bi imenovati gospoda rojaka, ki je na plesn bogatemu narodnemu trgovcu to ne-priliko omenil. Naj jutranji občni zbor nEdi« noati" ravno tako obsodi odstopi vsega predsednika svojega, kakor ga je odbor nže pred tedni obsodil. Tak gospod brez politične stanovitnosti brez primernega znanja slovenskega jezika nij za politično slovensko •) Ne od našega navadnega dopisnika Ur. drnštvo. In ali je drngo njegovo ponašanje ali je ves njegov značaj res tak, da bi mogel pridobiti in ohraniti zaupanje okoličanov in slovenskih meščanov? Nikakor ne! Zato proč z njim ! Cesar se bode vrnil črez Reko in sv. Peter domov. Da bi se pri tej priliki naši Notranjci probudili in ga z veliko deputacijo pozdravili. Pri tej priliki pak opustili vse druge prošnje in povdarjali le svojo narodnost. Denes zvečer je bila v čitalnici veselica. Petje primerno, vzlasti drnga pesen „Luna sije". Pevci se premalo vadijo, le škoda, da jih slovanska mora, nesloga, razceplja in jim brani, z izurjenim petjem se izkazati. Potem sti se predstavljali dve veselo-igri nMutec" in „Ultra". Burki sti poslušalcem napravili mnogo smeha, pa igralci bi bili zaslužili še večo pohvalo, ko bi se bili dobro pripravili. Sluga v nMutcuu je ohranil svoj renome, dohtar S kaza pa je pretiral svoj nalog, če prav je v obče dobro slikal zabitost in — naših zdravnikov. Gospodični bili sti novinki, a dovolj dobro sti govorili in se obnašali. OČa Trdež slabo govori, in tudi obnašanje nij bilo po vsem primerno igri. Zadnji prizor bil je brez efekta, ker se „Mutecu in njegova žena 'nijsta pokazala tako, kot bi se v največji svoji sreči pokazati mogla. Ves prizor bil je lesen. Pri igri „Ultra" čudili smo se, da je gospica V. tako slabi* besede izgovarjala in naglašala, drugikrat je z vajo vse trdosti opilila. Voditelji bi pri vajah na to morali pač zelo paziti, se ve, da je pred vsem treba, da sami govore Čisto slovenščino, ter ji ne zavijajo po navadi kakega kota ali kraja. V izgled naj jim bode gospa P. (Ljudmila), katere čistega in prelepo zvonečega glasa se človek nikdar poslušati ne naveliča. In poleg milega govora kako prisrčno, domaČe naravno obnašanje! Vidi se jej, da je rojena in odgojena Dolenjka. Stava jej, da je s svojo izvrstno rolo zakrila nekatere preočite napake nekaterih soigralcev! Pri tako kratkih igricah se bi te pač lehko odpravile, ko bi se pri vajah nanje bolj pazilo. To nij zadosti priti samo k vajam, treba je tndi premišljevati, kako ponašanje z nogami in rokami, z jezikom in grlom, z lici in očmi je celej igri najprimernejše. Igra je bila za Čitalnico, kot nalašč, le mesto nemŠkutarjev, bičal bi jaz billašku-tarje. Kar so vam Lubljančanom nemšku-tarji, to so nam laŠkntarji. Brez težave bile se bi dotične besede dale prestrojiti in imele bile bi tolikanj več efekta, ker bile bi občinstvu pokazale znane jim rane našega družbinskega narodnega življenja. Pa zadosti, veselica se je izvršila in hvali vsem, ki se k njej pripomogli. Iz IlUtO 30. aprila, [izv. dop.) Tržaški deželni zbor je Imel sinoči sejo, ne du bi bila naznanjena; kajti po časnikih smo brali le, da bode imel mestni zbor sejo; ako smo šli na galerijo poslušat, bili smo izueuadeni s sejo deželuega zbora tržaškega. O.toli Banski poslanec g.Bargstaller stavil je predlog, naj bi sa i pri nas bolj pazilo na uvaževanje trt zarad grozo vitne „trtne uši" (PbJlloz ?ra), kajti nek paruik je pripeljal mnogo zvezov trt, ne da bi bila pomorska vlada ka] za-braujevala izbarkati omenjeno blago. Bil je potem zarad tega poseben odsek voljen, da bode stvar pregledoval iu Čuval o naredbah proti varovanju trt iz tujih krajev. Precej potem, ko se je ta točka končala, izvleče hipoma znani Slovenožerec Hermet na beli dan, znano proti Slovencem oberneno volilno reformo, s katero je nže dve leti zastonj, poskušal in je motiviral svoj stari predlog, ki ima slovenske okoličane na soho postaviti. Letos je nže v tretje leto na dnevnem reda, a tndi letos se bode stvar presoknila brez dovršenja. Proti predloga volilne nove reforme je govoril gosp. br. Wittman, ter branil okolico možato, akoravno on nij okoličanski poslanec, nego le pošten mož, kateri stoji nad strankami in ceni pravico in" enakopravnost. Govoril je celo uro, ter utemeljeval svoj govor s postavami in naravno pravico. Dokazoval je, kaka krivica bi se okoličanom godila, ako bi obveljal novi volilni red, nasvetovan po Hermetu. Tudi g. Burgstaller se oglasi k besedi ter naglasa isto. On kot zastopnik okolice, pravi, je dolžan braniti pravico in odvračati krivico svojim volilcem, ter predlaga, da naj ostane „statns quow ali stvar kot je dosedaj bila. Hermet zopet skuša hvaliti svoj predlog ter veže v daljšem govoru razne otrobe, vije in vije po vseh pretezah, da bi okoličane pod laško nogo spravil. Ko konča in ko ima priti do glasovanja vzdignejo se okolični poslanci in izrečejo, da nečejo pričujoči biti pri takih sklepanjih, ter da rajši odstopijo in zapustč zbor s protestom. Na čelu jim je bil dr. Lozar. Pri tej priliki moram omeniti, da naši poslanci se vrlo moško obnašajo vsi razen dr. Muhe, kateri je le mrtvo čičalo v zboru in ust ne odpre nikdar, bolje bi skoraj bilo, ko bi ne zahajal v zbore, ker to, kar on poseja, nij službovanje narodnega poslanca. To se pravi ljubemu bogu dan gnbiti. VolHce, poslanca doktorja Muhe poživljamo, da naj terjajo od njega, da no bo več sedel v zboru, vem da bode povzdignil glas kadar gre za okoličanske pravice in sploh za korist okolice. Pa naj odstopi in naredi prostor zanesljivemu in zgovornemu možu, ki bode narodne dolžnosti izpolnoval. Zastonj smo čakali kedaj bo na vrsto prišla obravnava o prošnji političnega društva ..Edinost" zarad od pravi jen ja okrajnih glavarjev, ter zopet postavljenje domačih zaupnih mož županov. Morda bode vendar enkrat se mestnim očetom izljubilo to točko v roke vzeti, in nehati prazno slamo mlatiti o novej volilnej reformi. JlZ «ktllttli«k doline na slovenskem Štajerskem 29. aprila. [Izv. dopis.] V št. Martinski fari, pod katero tudi trg Velenje spada, so stvari zaradi šolstva jele jako zanimive postajati, da ne morem opustiti, ka bi jih na tem mestu ne omenil, ker so predmet javnega govorjenja pri nas. Šola je namreč od nekdaj nže zmirom v št. Martinu. Poslopje je pa staro in zelo mo-krotno. Za tegadelj se je učitelj g. BrencO, katori je tudi tamkaj stanoval, uže večkrat pri kraj. šolskemu svetu pritožil. V začetku tega leta pride stavbeni inžener poslopje pregledavat in ga je res kot za šolo nesposobnega konstatirah Po takem se ima šola preseliti, oziroma nova postaviti. — Pa kje? Velenjčanje so ua dež. šolski svet peticijo-nirali, da se šola v Velenje prestavi, kar se lo tudi dovolilo. Učitelj se je uže pred več kot enim mesecem tja preselil, isto tako se mia s šolo po določbi dež. šolskega sveta v začotku majnika meseca zgoditi. — A to je bilo pri kmetih, katerih otroci bi po pre- stavljenji dole v Velenje četrt ure dalje hoditi imeli, ogenj v strehi. — Navadno prihaja g. okrajni glavar v svojih poslih kon oem vsacega meseca iz Sloveu jgradca v Šoštanj in tako so zgodi, da pride pri tej priložnosti 28. t. m. kakih 30 kmetov iz št. Martinske okolice nad okrajnega glavarja v Šoštanj, ter proti prestavljanju Šole protestirajo. On jim pa naglasa, da za reševanje takšnih protestov nij kompetenten in jih s tem odpravi, da naj drugi dan pridejo pa v manjšem Številu, kakih 3 ali 4, da si bo takrat tudi okrajni šolski svet zasedal. — Kljnbu mnogo silnega dela pri kmetih jih pride še tudi drugi dan kakih 12, ki so se izrazili, da hočejo novo šolo brez Velenjča-nov v št. Martinu postaviti, ter do tiste dobe to staro poslopje dostojno popraviti. Zoper preseljenje šole v Velenje so pa kmetje ravnokar rekurirali. — Kako se stvar reši, hočem o svojem Času poročati. Vsakako je veselo, da se kmetje na obeh krajih tako živo zanimajo za šolo. Pretečeni teden se je v Paki nad Sale-kom na neznan način gozd užgal, ter je lesa zgorelo nad 6 oralov. —š— Uomače stvari. (Tla slovenščino.) Odbor za pre-tresovanje poročila deželnega odbora kranjskega je sklenil, nasvetovati deželnemu odboru sledečo resolucijo: „ Deželni zbor kranjski z vso odločnostjo proti temu pro:estira, kako se slovenski jezik kot učni jezik izriva iz realke." — (Včerajšnji ljubljanski semenj) je bil zarad deževnega vremena slab. Konj je bilo mnogo prignanih, a ne dosti kupljenih. Goveje živine je bilo menj. Tudi draga knpčija je bila slaba. — (Iz slovenskega Štajerja) se nam poroča, da se bodo o binkoštih v Cclji zbrali nekateri slovenski učitelji, namreč odborniki in nekateri udje „Učiteljskega dtuštva za slovenski Štajer." — (Napačni Prelesniki.) Piše nam naročnik iz Dolenjskega : Te dni prideta k meni dva žandarja iz Trebnjega in mi pripovedujeta, da se nek človek klati po mi-renskej fari, in da nekaterim ljudem pripoveduje, da je Prelesnik, drugim pa, da je mlinar. Žandarji gredo noč in dan za njim, pa se jim še nij posrečilo, ga dobiti. To je ravno tist, kakor je pri nas bil. Če ga žandarji dobe, pot lej bomo uže videli, kakšen poštenjak da je. Lhlo bi želeti, da bi se taki klateži mej ljudmi ne zagovarjali. Kazne vesti. * (Mladi volkovi.) V Varaždin je prinesel te dni hrvatsk kmet osem mladih vol kov na prodaj, katere je gori na Vinkovčaku našel. * (Proti trtu oj uši) Imenovani „Phil-loxera" je te dni francoska akademija iznašla zdaten pripomoček. Kak je, še ne vemo. Philloxera se je pokazala tudi v Siciliji na Laškem. Urndiio iitiziaiaitllo. 4. maja 1875. Javne družbe t Matija Slejkovo iz Bukovja, 7. maja (II. Postojna). — Jov. Drobnotovo, 18. maja (I. Litija). — Občine Famlje, J5. maja (I. Senožeče). — Janez Savrovo in Stare Loko, 715 gld. 13. maja (I. Kočevje). — Jos. Semenčevo iz Gradiš, 15. maja izdajatelj in urednik Josip JurCič. (I. Vipava). — Janez Tekavčevo iz Dvorske vasi, 15. uaja (I. Velike Lasiču). — Jov. Švaigarjevo iz Črnomlja, 11. maja (I. Črnomelj). — A. Čehovinovo iz Gabrč, 15. maja (I. Senožeče). Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po i/vrstni BevalBsciere k Barry 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, neBpauje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, •»mnenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujsanje, bledicico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri 6evala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dčde, Dr. Urč, grofinje Castle-stuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj Kratki izkaz iz so.ni mi spričevalo v. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. "VVurzerja, Bonn, 10. jul. 1852. Revalesciere Du Barry v mnogih slučajih napadi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri sti in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kaninju, pri prieadljivem a bolchnein draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih iu mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svčtovalec in člen mnogo učenih družtev. VY i n e lic s t c r , Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i nevarnostno prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čut niče in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, '.»ti. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledć Revalescičre du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstein, taj ni sunit, svetovalec. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badeusko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Revalescičre du Burry po-polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. M o n t o n a, Istra. Učinki Revalesciere du Barry bo izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. okr. zdravnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische "Wochonschriftu od 8. aprila 1872 to le: nNikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Revalenta Ara biča" (Revalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nij ho bila v stanu odpraviti: toda Revalescičre gaje osdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DiisBeldort, na dolgoletnem bolehunji glave in davljenji. Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na neBpanji, treslici na vseh udih, shujšauji in hipohondriji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih. St. 75.970. GoBpuda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademije dunajske, na skoro rbreznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. Št. 65.715. Gospodični de MontlouiB na iicpro-bavljcnji, uespanji in hujšauji. Št. 75.928. Barona Sigino 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d. Revalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter se pri odraščenih in otrocih prihrani 5Ukrat več na ceni, glede hrane. V pletmutih puiioati po pol funta 1 gold 50 It:. . rent 2 gold. 50 funta 4 gold. 50 kr., 5 trna -<;v Ii. gold., VA rnntov 20 trold.. 24 funtov 36 goid., — BevMeaoiere-Btsottiten v pušic&n. a 2 gold. 50 kr .n 4 gold. 50 kr. — i±ovaJi>tio»erb-(JL;m;olateu v pruhi n v ploščicah ss 12 Un 1 gold. 50 kr., 24 tai-. 2 ^old K) Str., 48 ta* 4 gold. 60 kr., v prahu au, 180 ta 10 gold., sa 288 tas 20 gold., — za 576 taB 36 golo — Prodajo: &arry du Barrv &■ Comp. na Du. •aajl, WalJ&l»chK*«iie št. 8, v LjubBjuul Ed i.ihr, v Uradui bratje Oboranzmovr, v Ins. oruJbtes Diecbtl A Frank, v Celovei P. Birn iiicli-jf, v KiOuel Ludvig Mlillor, v Hnrtboru M. Morič, v Seranu J, B. 8t ookhumou, v Zagrebu v lekarn ici usmiljenih sester, v (Vr novleak pri N. Suirhu, v Oseku pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradcu pri bratih Oberranz. m ey r, v T»iiks\ui n pri Jos. v. Papu, meBtnumu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Vunu »Umi pri lekarju dr. A H al ter i n, kakor v vseh 4iu»tih pri doorih lotarjih iu ■ptaerijakih trgovcih) aidi razpošilja daaajika hiša na vse kraja po poštnih .■ak Rt racah ali - j vnetjih. D n\jska, Doraa 3. maja. (Izvirno talegraSono poroSib>.) Snotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 45 k:. Enotni drž. dolg v flrobru . . 74 „ 70 , •860 dr*, pooojilo .... 111 „ 65 „ Akcijo narodne banke 963 „ - - B Kreditno akcije .... 234 „ — , London ....... l!l g 15 Napol.......... 8 „ 88 . C. k. cekini.......5 B 26 „ Srebro . . .... 02 „ 90 Štev. 290. se razpisuje na dvarazrednej šoli v Ple— (roicah pri Cel j i hč služniuo 440 gold., oziroma provizoričuo 3o0 gold, in prostim stanovanjem. Prositelji, kateri morajo biti zim žui slovenskega in nemškega jezika, imajo svoje dokumentirane prošnje do 31. maja t. 1. v poslati kiajutmn šolskemu sveto valstvu v PletrovČah, pošta Žalec. Krajni šolski svet €elje, (147—1) dne 28. aprila 1875. Predsednik: MMtttus. Deklice pozor! Uradnik železnico, 29 let star, z 600 gold. letnimi dohodki, ioll 20 do 26 let staro pošteno, pridno deklico v zakon vzeti. Na premoženje so ne gleda. Dotično pisma s podobo na administracijo „Slov. Naroda" z črkami: X. Y. Z. (148) Lastnica in tink „Nšrodne tinkarue4*. Blagorodni gospod Gabriel Piccoli, lekar v Ljubljani, dunajska cesta. Vaše blagorodje I Blagovolite mi poslati 10 steklenic ..anate-rinovo vode" in 2 škatlji Vašega „zobnoga prahu". S odličnim spoštovanjem Josipina i'Ianincova, hišna posostnica v Savinji, p. Radna. Trst l. januarja 1875. Blagorodni gospod! Blagovolite mi poslati 3 stok enico Vaše „anaterinove ustne vode" in 8 škatlje „zobnega prahu", s poštnini povzetjem. Pošljite in i to prej ko mogoče pod nas ovom : Audrej Novak, via nuova št. 4, v T.stu. S posebnim spoštovat jem Antl. Novak, čitali.leni s!uga. Loka pri Zagorji 23. aprila 1875. Zopetno Vas prosim, da mi po.ijete B ška-te^j Vašega izvrstnega in obče znanega sajdli-covega pitivra. S posebnim spoštovanjem lt. Oellacorde, poštar, trg. iu hiš. posestnik. Mokronog 85, januarja 1875. Prosim, pošljite mi takoj po poštnem povzetji, 1 tucat škatelj sajdlicevega pulvra. S posebnim spoštovanjem lliuek Klička, v Mokronogu. Pregora 17. apri a 1875. p. Portole v Istriji. Blagorodni gospod lekar! Ker jo Vaš žeiodučni iipieur velieega zdravilnega uspeha, ki podeli človeku novo, čvrsto življenje, zatorej si naročam zopet dve steklenici imenovanega liqueura. Ostajajo Vašemu blagorodji s spoštovanjem, k iče Vam na zdravje! Anton /ajdala, .okalist. Bloke (Nova vas pri Rakeku) 14. febr. 1875. Pešjite mi Vašega izbornoga dorsovega olja Bopet 2 .steklenici pod m jim naslovom in sicer na poštno pov/eije. Janez Kaplenok, (133—4) župnik