Književnost. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Ravnokar razpošilja imenovano društvo svoja izve.stja za 1. 1893. in sicer dva neinška dela skupno s VI. sešitkom. slovenskih. Mnogi zahtevajo, naj bi se tudi nemški del v dvomesečnih sešitkih izdajal, kakor n. pr. celovška _C;irinthia" in kakor čujeino, nima društveni odbor nič proti temu, če se le sposoben urednik najde. Najbogatejšo vsebino ima slovenski del izvestij, v katerein čitamo spise in doneske skoro vseh znanih slovenskih pisateljev, ki se pečajo z zgodovino ali prirodopisjein. Kakor v poprejšnjih letnikih, tako je napolnil tudi v lanskem večino predalov g. deželni arlibar A. Koblar (Drobtinice iz furlanskih arhivov, Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku, Cesta čez Ljubelj, Valvasor vojak). Posebno zanimiv in velike strokovnjaške vrednosti je S. Robičev spis o ,,Kranjskih iiiahovih", ki so v izvestjih prvikrat. tako točno popisani in učeneinu svetu razglašeni. O prebistoričnih najdbah na Kranjskeiu zlasti o prezanimivih izkopinah na Magdalenski gori pri Šmarjah, poročala sta prof. Rutar in J. Pečnik. Prav zanimivi so bili Bmali zapiski", ki so prinašali zelo važne drobtinice za kranjsko domoznanstvo. Na platnicah so se tiskale razne Bbeležke". bolj jezikoslovne vsebine, iz katerih se spozna n. pr. da je bila nekdaj glagolica tudi na Kranjskem inočno razširjena. — Zgodovinski del neinških izvestij pripoveduje najpoprej o društvenern stanji (260 članov, med temi 4 častni in 3 dopisujoči) in o predavanjih v rnuzejskem društvu. Za tem prinaša prof. Kaspretovo razpravo o gospoščini Soteska (Ainčdt) z mnogimi prepisi tamošnjih listin. V drugi razpravi opisuje nadzornik prof. VVallner prav obširno BLjubljansko gardo od XV. stoletja naprej", v tretji pa ,,Ljubljansko šolstvo pred reformami Marije Terezije". Dobro bi bilo, ko bi tudi „11 T." to razpravo prinesel, če ne v celoti, pa vsaj v glavnih potezah. Prav zanimiva je tudi ^Zgodovina Tivolskega grada", katero je spisal znani preiskovalec Kranjske zgodovine P. pl. Radics. Na koncu zvezka se nahaja prepis štirih pisem iz Vatikanskega arhiva (prof. Rutar), ki se tičejo zgodovine antireformacije na Kranjskem. — V prirodopisnein delu nahajamo na prvem inestu obširno razpravo prof. Seidla o podnebji na Kranjskem, ki je pisana strogo učenjaški in bo našla torej le malo čitateljev med Slovenci. V drugi razpravi opisuje prof. Voss vse do zdaj znane rudnine na Kranjskem prav vešče, ali grajati moramo nekorektno in nedosledno pisavo slovenskih krajevnih imen. Temu je pač lahko opomoči s tem, da se pogleda v krajevni repertorij ali pa popraša kakega slovenskega izobraženca. Koncern prirodopisnega dela priobčil je prof. Rutar vse do sedaj natančno izmerjene točke na Kranjskem (o priložnosti niveliranja. vpeljevanja vodovoda v Ljubljani in trasiranja železnic), ki vtegnejo zanimati marsikaterega učitelja ob omenjenih progah. M. M. Vestnik šolske družbe sv. Girila in Metoda. VII. Povodom VIII. velike skupščine v Sežani dne. 26. julija 1893. Izdalo in založilo vodstvo. V Ljubljani. Tiskala ,,Katoliška Tiskarna". 1893. Str. 164. — V Vestniku beremo na prvern mestu natančno poročilo VIII. velike skupščine naše šolske družbe, katera je bila dne 26. mal. srpana 1893 v Sežani na Krasu. Iz obsežnega poročila posnamemo, da je imela družba v letu 1892. 15.962 gld. 80 kr. dohodkov in 13.258 gld. 9 kr. razhodkov. Te številke nam pričajo o velikem vsestranskem delovanji prekoristne družbe. Od strani 69. do 135. so objavijena imena vseh darovalcev in darovalk, kateri so družbi naklonili kakoršnikoli dar. Zlasti je lepo število onih rodoljubov in rodoljubkinj, ki so doposlali družbi prve krone. Iz imenika podružnic za 1. 1892. je razvidno, da je bilo na Kranjskem 56 podružnic, na Štajerskeni 31, na Koroškem 15, na Primorskem 23, torej skupaj 125 podružnic z 11.068 udov, izmed katerih je 120 pokroviteljev. — V vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda je 12 udov, v nadzorništvu 5 in v razsodništvu 5. Končno so zabelježeni društveni zavodi, katerih je jednajst in katere obiskuje nad tisoč slovenskih otrok! — Družba sv. Cirila in Metoda bodi sleharnemu Slovencu sveta družba! Vsak jo podpiraj po svojih močeh, saj je podpore potrebna in vredna vsega priznanja! G. Ugodna prilika. VM. Kuštrovi zapuščini v Kranji je na prodaj pod polovico znižano ceno več lepo vezanih knjig in sicer: Valvasor (Krain u. Karnthen); Brerahs Thierleben; Schlossers VVeltgeschichte; Dorres Hl. Schrift; Jean PaulsWerke; Shakespeares dram. Werke; Wielands Werke; Lessings Werke; Bibliothek fur Ost und West; Saphirs Schriften, Vaterlandisches Ehrenbuch i. dr. Oglasiti se je pri vdovi pokojnikovi. G. Likar, knjigotržec v Gorici je izdal prav praktične zvezke za ljudske šole. Njih liniaturo je uiedil za osemletno šolsko dobo tako, da učenec rabi vsako leto drugo zaporedno številko od I. do 8. Te liniature so pregledali in odobrili gg. nadzorniki in učitelji na Goriškem. 100 pisank iz močnega popirja velja 70 kr., iz tnalo šibkejega pa 60 kr. Dom in Svet, ilustrovan list za leposlovje in znanstvo izhaja od novega leta sem po dvakrat na mesec in v večji obliki, kakor do sedaj. 1. številka je izšla s prav zanimivo vsebino in krasnimi slikami. Cena ,Dom in Svet-u" za 1. 1894. je: 4 gld. 20 kr. za celo leto; 2 gld. 10 kr. za pol leta; 1 gld. 5 kr. za četrt leta. Vrtec, časopis s podobamiza slovensko mladinoje prinesel v 1. letošnji številki prav mnogo podučnega in kratkočasnega berila za našo mladino. Vrtec stoji za celo leto sarao 2 gld. 60 kr.; za pol leta 1 gld. 30 kr. Ljubljanski Zvon — književno glasilo razumništva slovenskega — prinaša v letošnji prvi številki mnogo lepih pesem in povesti iz peres prvih pesnikov in pripovedovalcev slovenskih. ,Lj. Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jedenkrat na rnesec v zvezkib ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30 kr., četrt leta 1 gld. 15 kr. Spomin pridnim učencem ali n a u k o 1 e p e m v e d e n j i š o 1 s k e m 1 a d i n e. Spisal J. S., katehet. V Ljubljani. Natisnili in založili J. Blaznikovi nasled. Cena 10 kr. Slovensko - nemškega slovarja knezoškofa Antnna Alojzija Wolfa osmi sešitek nbseza besede od ^medčeljusten11 do Bnaj".