19. številka.
Trst v sredo 23. januvarija 1901.
Tečaj XXVI
.Edinoat
Siaia cntml nit	rw.in rtoOoij ir
p ttai(4f. f»r» uri tveier.
za wlo leto........24 kron
7JL pol leta.........12 _
zm c^trt leta........ S _
za en mesec........ 2 kroni
VamAiinn if .'i?pT*ti nanrej. Na n»-
'»rM	------ n»i	a* iomTf>
>t mirt
Po to ha k ar n ah v Trntu prodajajo po-;&an«>znf številka po 6 atntink (3 nif. : fTPti Trnta pa po 8 «tntink 44
f.'.Von «1». H7«l.
GMfjllo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
n
\ edtn^slt )s :
Ogi&at
se računajo po vrntah v petitu, /.h več^-rratno naročilo 3 primernim popuatoin Poslana. oamrtnioe in javne zahvale _ n»ači oeiaai itd. računajo po poiro.ib
V h i donini naj ne pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se tip sprejemalo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in i»«l«!«e sprejema uprarništvu. Naročnino in oi;lat>e-
ie plačevali Joro Trst.
L'rednl&tvo in tiNkarna se ualiHinla v ulici Carintia 12. VprnvuiStvo, Icr sprejemanje tiiaoratov v ulici Moliš*, piccoio Siv. I i. uadstr..
10 ^d^viTortii ir*.:nik Fran Oodcik.
L. astri: k konzorcij lista ,,Edinost".
Natisnila tiskarna kunsurcija lista „Edinost" v Trsta
Bodoča taktika hrvatskih in slovenskih poslancev.
h.
Nastopili R) zlat: časi. Ne, se ne šalimo. Kdaj še je m»>ge| človek priti tako v ceno na glas lojalnega podanika, čuvarja parlamentarizma, treznega, razsodnega in daleko-glednega politika ter čuvarja koristi ftržave, kak« r more dandanes ?! Nikdar še. Ne tre ha všeč. Ali z drugimi besedami: slovanske razbijati -i glave z avstrijskimi problemi, ne skupine v parlamentu bi bile obnemogle in
struirati, pa bi videli potem naši »resni«, »trezni« in »za državno korist skrbeči politiki«. kako bi isti JNemci proslavljali svojo obstrukcijo kakor veliko, dovoljeno in legitimirano institucijo! Pa bi videli, kako bi nemška obstrukcija kakor Damoklejev meč neprestano visela nad našim parlamentarizmom in kako bi s to obstrukcijo zastavljali vsakokrat, kadar bi večina parlamenta hotela
Politični pregled.
V TUTT, dne 23. januvaija 1901.
Načrti g. -Korberja V soglasju z vsem, kar smo Čiili do sedaj, potrja tudi dunajski zaupnik praške »Politike«, da vprašanje predsedaištva dela Korberjevi vladi najveće skrbii Isti vir poroča, da bi gospod Kort»er najraje videl na stolu zborničnega
treba ti presenečati svet z izvirnimi mislimi, kako l>i bilo možno rešiti pereče narodno in
sklen.ti kar koli, kar ne bi bilo Nemcem l>redseHnika kakeSa liberalnega vele-
posestnika. In nam se zdi to zatrdilo jak« verjetno, saj je* ta želja zopet v popolnem soglasju z vsem vladanjem g. Korberja —
odvzeta bi jim bila možnost najmanje pridobitve za svoja plemena, a to ne bi pome-
H.cijalno vprašanje, da, skoro misliti ti ne njalo druzega nego: nemško nad v ladje in naše
treh:«; zadošča ti, da posnemaš splošno modo	brezpravje.
in s«- svečano in glasno izjaviš proti —češki	I Vsaka obstrukcija — tudi češka — je
obstrukeiji! ! I >u <e le pridružiš splošnemu	strup. Temu se ne da oporekati. Ali, dokler
menenju, da je češka obstrukcija začetek in	ne 1m> za vedno izključena možnost nemške
koriee vsemu zlu. da le i/javiš, da boš pobi-	obstrukeije, ostane možnost češke obstrukcije
jal češko obstrukcijo. brezobzirno in pod	potreben, zdravilen protistrup ! Baš možnost
vsakim fHtgojem : da le prisežeš, da hočeš	češke obstrukcije bo morda odvračala Nemce
dajati državi, kar je državnega, pa si (kakor	od ol»strukcije in bo v z lasti stalen memento
se pravi) narejen mož !	vladi, da stori vse možno, da prepreči ob-
<'ešito obstrukcijo treba j»obijati -— to	strukcijo. Dotlej torej, dokler nebo za vedno
je sedaj splošna parola ! Kdor ne sledi tej	izključena možnost vsake obstrukcije, je
paroli, ta ni lojalen podanik, ta ni prijatelj	možnost če*ke obstrukeije potrebna v var-
parlamentarizma, ta ni razsoden politik!	stvo parlamentarnega življenja!
4'eški obstrukciji napovedujejo vojno vsi	Tako ^inu, mi. Potrebno pa se nam
na okolo, vsi — če tudi so si sicer najlju-	je /<ielo ,)OVedati to sodbo ravno z ozirom
teji sovražniki in najhuji narodni in |K>litiski	na okolnost, da nekateri naši slovenski polt-
antipodi. Ali ni res torej, kar smo rekli gori :	tiki _ ko govore 0 vprašanju bodoče tak-
kdaj še je mogel avstrijski politik priti	tike nažil, poslancev — postavljajo na prvo
tako v ceno na dober glas, kakor more dan	raegfo _ boj pr()ti obstrukciji, ne menč
se za to, da s tem prijemi jejo zlo pri njega Mi pa se absolutno ne maramo pridni- veja|)f raesto (la ,(i je prijeli pn korenjki _
žiti tej splošni modi. Naše prepričanje je pri nemški obstrukciji ! Baš se stališča naših drugačno. Mi stojimo na stališču, da, kdor narodnih interesov moramo neprestano kazati hoče pravično soditi o opravičenosti ali neo- na vir Vsemu zlu — ne pa le na posledice, pravičenosti češke obstrukcije, mora objek- kj ^ ^ izcimile iz tega zla — in priznavati, tivno presoditi in premotriti genezo, postanek da moŽUOSt Češke obstrukeije V eitti-te obstrukcije! A kdor ne prezira liote do- „entuo korist tudi nam. dokler !h> visel god kov zadnjih let našega parlamentarnega na(l liami grozeč i bič nemške obstrukcije! življenja, kdor noče tajiti notoričnih dogod-	slepa gonja proti češki obstrukciji je
kov. ta ne I h. tajil, da je češka obstrukcija <,eveda všeč Nemcem in zistemu. Ta poeled-le produkt teh dogodkov, da je češka ob- njj je v zadregah. Ali mi vprašamo, kako strukcija le naravna jmslediea — nemške naj Wl hila rjvno nam dolžnost, da vlečemo obstrukcije. f>a ni bilo nemške obstrukcije zjstem jz zadrege?! Kdor je zagrešil, ta naj mislimo tiste nasilne obstrukcije, ki je de- jM>pravlja ! Mi nismo zagrešili ničesar. Ne le lovala s črtali, ploščami, deščicami, noži in ^ (|a nismo zagrešili ničesar, marveč smemo divjaškimi naskoki na predsedništvo, tiste na-	da, kar je zistem zagrešil — privedši
silne olfstrukeije, k! je provzročila anarhijo do sedanjih <les<,Iatnih razmer — je zngrešil v parlamentu, prekopicnivši vsa parlamen- v prvi vr9ti, ker ga je v to zavajala ten-tarna načela in zahtevaje, da bodi volja denca, sovražna nam. Zistem je bil manjšine < innipotentna in da se mora večina r o t i s 1 o v a n s k i v s i k d a r, njegovo sla-slepo |^koriti volji manjšine, ako je tarnanj- vofob«tvo ga je zavajalo v zmote! A mi naj šina 1 to se umeje) slučajno — nemška : da bi sedaj storili dvojen naglavni greh : odbili ni bil,,, pravimo, te nemške obstrukeije, tudi naj |(i <H\ ^e prijatelje v jedini ta namen, do pozneje češke obstrukcije prav za gotovo da rešimo ta sovražni nam zistem iz zadrege ?! ne bi bilo prišlo!!	Ali 8im, res ^ 8lepc.it aU pa _ ne> nočemo
Kes je. Mi Jug<.Slovani moramo želeti napisati hudega obdolženja. bolj, mtgo kater* drago plene v .iržavi	Za kl j u eu jemo ta članek iz izjavo, podano
in to iz vcfikik razlogov, |M,vdarjanih in ob- že ,ie vemo ko|ikokrati . Načelno je obstruk-razloženih mnogokrat -. da dobimo de- ^ zlo> na^.eino ne more nikd0 biti za ob-laven parlament, oziroma, da se ohrani par- stnikeij0. Ali praktičen politik mora raču-lameutarno brljemje. \ ravno zato, ker nati tlHji . vsemi eventuvalm.stmi praktič-želimo in moramo želeti u,, a vemo obenem, uega parlaraentarnega življenja. In taka da so Nemci bili on«, k, so prvi začeli rušiti eventuvalnost bi bila, da češka obstrukcija po-_ ostanka našega parlamentarizma	stane .f|.|glh,, potreba _ tudi nam na
baš zato moramo le obžalovati, daje tudi konst, Pustlm„ toreK uaj le drugi, oni, ki slovenskih poht.kov, k, se slepo pridružujejo ^ krivi utikaj<> prste y U( žerjavico 1 splošni gonji s<»vražnikov naroda češkega in	Mj VBj gi že,jmo delavnega parlamenta
našega..	in vsi želimo, da ne pride več do obstruk-
Naše prepričanje je vsaj tako, da nem- cije Vai ho^emo na8topiti proti	ob.
ške stranke — o<l Židov okolo »Neue Freie Pre?-*« pa do tariatičnega nemškega naeijo-nalea Luegerja — ne kriče proti češki ob-strukeiji zato, ker bi hoteli rešiti parlamentarizem. ampak kriče zato, ker se je s češko obstrukcijo ustvarilo proti t e ž j e nemški obstukciji. I>a ne bi nemški srd i tež i videli pred seboj možuosti češke obstrukeije in da bi imeli zagotovilo, da razun Nemcev ne sme in ne more nikilo ob-
strukeiji, ali to še le tedaj, ko bomo čuli, da hočejo Čehi obstruirati 11a vsaki način, ob vsaki okolnosti in brez potrebe!! Dokler nimamo te gotovosti, je vse ropotanje proti češki obstrukciji le usi-Ijevanje na uslugo drugim, sovražnikom, pred vsem pa sovražnemu uam zistemu ! !
v nemško-liberalnem zmislu. Dve imeni sti gospodu Korberju posebno na srcu : dr. Raernreither in štajerski grof Attems. Ali proti izvolitvi prvega so Nemci sami, ker mu ne zaupajo prav, proti poslednjemu so sosebno Slovenci. Z ozirom na te težkoče pa se misli zojtet na Fuchsa ali Kathreina.
Pa še druge vesti silijo v svet, ki so jako značilne za kurz, kateremu sledi politika Korberjeva. Trdovratno se namreč vzdržuje govorica, tla so mej ministri nastale resne diference radi vsebine prestolnega govora. Zrtva teh diferenc ima biti poljski minister-krajan Pientak. Le ta se je namreč temeljito zameril Nemcem , ker se je v pismu do svojih lvovskih volilcev izrekel za to, da bi se stranke desnice zopet združile. A glej: zamera pri Nemcih pomenja ob enem zamero pri gospodu — Korberju. Ni-li to značilno za kurz Korberjeve politike?!
Ogrska zbornica poslancev. Ogrska zbornica poslancev je včeraj nadaljevala specijalno debato o proračunu ministerstva za notranje stvari.
Kral jica Viktorija mrtva! Včeraj
ob 6. uri 55 minut je umrla kraljica Vik-ptorija po triurni agoniji. Že zjutraj so začele pojemati moči vipoke bolnice. Tekom dne so p odile najrazličnejše vesti druga drugo. Enkrat so javljali, da je kraljica še spoznala !.«]•< !.<:♦• kialj. rodovine, potem, da leži v nezavesti ali da spi. Slednjič se je izvedela resnica, kakor jo je bilo pričakovati.
S kraljico Viktorijo leže v grob najča-stitljivejša prikazen na vladarskem prestolu. 63 let je vodila — kolikor je to mogoče v ustavni deželi — usodo svojega naroda ter u plivala v marsičem tudi na razvoj ostale svetovne zgodovine. I^eta 1848. n. pr. je baš ona zabranila, da ni Anglija posegla v nem-ško-danski spor.
Kraljica Viktorija je imela tudi naslov cesarice indijske. Tudi ta naslov je pripisati njenemu »nebnemu uplivu. Zlasti je soglašala s politiko lorda Beaconsfielda, ki je pripadal stranki torijcev, dočim je bila v prvi dobi svojega vladanja bol na strani \vhigf*istov.
Kraljica Viktorija se je rodila 24. maja 1819. v palači Kensington v Londonu ; bila je jedina hči vojvode Kentskega in princezinje Marije Lujze Viktorije Saksen-Koburške. Ko je dne 20. junija 1827 nje ujec Viljelm IV. umrl brez otrok, stopila je ona na prestol ; kronali so jo dne 28. junija 1838. Dne 10. februvarja 1840 se je omožila s svojim bratrancem princem Albertom Saksen-Ko-burg-Gotaškim.
Soprog ji je umrl leta 1861. Od te dobe se je kraljica le malo kazala v javnosti.
Imela je 9 otrok ; trije so umrli pred njo. Živi so še : Princezinja Viktorija, udova cesarja Friderika nemškega; sedanji kralj Albert Edvard, rojen dne 9. novembra 1841, poročen z dansko princezinjo Aleksandro; princezinja Helena, soproga princa Kristijana šlesv ig-holštajnskega ; princezinja Lujza, soproga duka of Argvll; princ Artur vojvoda Connaught in princezinja Beatriks, udova princa Henrika battenberškega.
Novi kralj angleški. Albert I. je star 60 let. Vojaštvu baje ni posebno na-
klonjen ter sploh nima lastnosti, ki navadno odlikujejo ljudi, kateri so uživali vojaško vzgojo. Albert I. ljubi elegantno in korektno zunanjost. Mnogo časa že je bil vladar in sicer absolutni vladar v državi — mode. Za politiko se je dosedaj le malo brigal; po mišljenju je imperijalist ter je bil dober prijatelj ustanovitelju te politične struje, Beacons-fieldu, ki je bil skušal pregovoriti staro kraljico, da se odpove prestolu v korist sina. Pravijo, da Albert I. je zelo liberalnega mišljenja ter da se zanima za socijalne reforme i u da je velik skeptik.
Albert I. je prepotoval skoro ves svet ter je urael uživati življenje. Pravijo, da je dobrodušen, razumen in da spoštuje zakone. Njegova vzgoja je bila zelo skrbna. Telesnim vajam je posvečal mnogo časa. O11 govori vse svetovne jezike, a v družini le nemški, kateri j jezik zlasti ljubi. Življenje pozna tako temeljito, da ga ne more nič več iznenaditi. Znjim je prišel na prestol, ako ne filozof, pa vsaj skeptik, v katerega srcu ni vere v človeštvo.
Tržaške vesti.
Pogreb pok. Antonije Godina, gospodinje znane rodoljubne hiše na Prošeku in sestre našega prvaka Ivana viteza Nabergoja, je bil toli lep in veličasten, da je bil glasna priča o spoštovanju, ki je je uživala pokojnica. Ljudi je došlo nenavadno veliko na pogreb, domačinov ter iz drugih krajev. Pogreba se je udeležilo tudi več duhovnikov in učiteljev. Vrlo pevsko društvo »Hajdrih« je pelo ganljive žalostinke. Žalujočemu soprogu in vsej spoštovani rodbini bodi ta splošni izraz sožalja v tolažbo.
Sinodi je imel naš mestni svet zopet velezanimivo sejo. Velezanimivo za to, ker je naš svetovalec dr. Rybj£r z jednim samim nedolžnim vprašanjem spravil vso slavno večino v tako zadrego, da je kar 8 gospodov hitelo v areno odgovarjat radovednemu Ry-b£ru. Več jutri.
Logika magistratu i h organov. Na sekcijo za ljudsko štetje v Rojanu je došel neki naš človek imenom Simončič, da vidi, kako so gospodje vpisali ojega in njegovo družino. Vstopivši je pozdravil po slovenski. Molk in nič odgovora. Ko je videl, da so ušesa gospodov gluha za slovensko besedo, je poskušal z nemščino. Odgovor: No kapišo niente, la parli italian ! Našemu možu ni torej pre-ostajalo druzega, nego da je zbral tistih pet laških besed, kolikor jih premore, da je povedal svojo zahtevo. Storil je in — izgub ljen je bil. Ćujte le, do kakega zaključka je prišla logika msigistratnega organa ! Menil je: Kako hočete, da Vas vpišem za Slovenca, ko ste ravnokar govorili italijanski z menoj!!!
Torej sedaj vemo: če magistratni organ ne zna druzega nego laški in če je kdo toliko menak in uljuđen, da gre gospodu na roko, — potem imamo zaključek, da je do-tiČnik Italijan !!
Ali ste jo čuli logiko magistratnih organov! Ali gospoda naj pomislijo, da s takim postopanjem naravnost zabranjujejo našemu življu biti obzirnim in koncilijantnim do njih. Kajti, ako ima iz obzirnosti in uljudnosti nastajati na j veča škoda, ako se ima iz obzirnosti in uljudnosti izvajati zaključek, da sem se odpovedal svojemu pravu, svoji in-dividuvalnosti, svojemu obstanku, potem je jednostavno vsakemu človeku v najsvetejo dolžnost, da je brezobziren in da ni uljuđen!!
Do takih posledic bo dovajalo polagoma postopanje magistratne gospođe ! Ako se nadejajo drugemu, se jako motijo ! Kar zapomnijo naj si to, da se svojim postopanjem bodo le zastrupljali naše medsebojno življenje !
Je-Ii more želeti to: kdor je |*>šten meščan, kdor res ljubi svoj kraj in komur je res na sreu splošni Itbgor? !!
kako «prevldlll» so! Pišejo nam: Naš rojak Kriliš J<«tp iz Hli«^e Molin a vento št. 6<>, je bil včeraj. dne 21. t. m. v magistralo** i sekciji za ljudsko štetje, ol>stoječi v ravno isti ulici št. 3. Prosil je, naj mu {pokažejo (»opisno poio, ker sumi, da ni izpo-Ijena tako kakor bi morala biti. t'radniki te sekeije so vzeli njegovo polo iz arhiva in šli v drugo aobo, odkoder so mu prinesli le malo |K»lo, na kateri pa ni niti govora o obče val nem jeziku ! Ker je Erbiš energično zahteval, naj mu pokažejo ono drugo veliko polo, se mu je reklo, da nima nikake pra-viee zahtevati to!! Odšel je torej, ne da bi bil izvedel, za kaj so vpisali njega in njegovo družino !!
Z«pet jeden kričeč slučaj ! V Rojanu ime neki Ni«--«!«« Drioli hišo, v k:iteri stanujejo mntfu družin slovenskih in v kateri ima tudi konsumuo društvo svojo krem ». Ko so dotične -ioven-ke družine svoje slovenski isisane f>ole izročile gos|»odu Drioli-ju, poslal je nekega pisa'ja, kateri naj bi — kakor pravijo oni — potresene (!!) slovenske pole popravil v italijanske! Da-si so se družine protivile, je vendar uradnik g. Drioli-ja »častno« rešil svojo nalogo ; napisal je namreč |K»le italijanski ! — In ker so bile pole pisane italijanski — je zapisal tudi obeevalni jezik italijanski. Ker pa ima tudi podružnica družl»e sv. <'inla in Metoda v dotični hiši svoj vrt. šel je odl>ornik podružnice k g. Drioliju, ter zahteval, naj mu pokaže polo, katero je oddala družina poštrežnice vrta. G. Drioli je na to kmalu povedal, da magistrat noče v sprejeti pol, ker so pisane v slovenskem jeziku. Ker pa iina laž navadno kratke n<»ge, imela jih je tudi takrat. G. Drioli je nekaj časa trdil, da je magistrat prepovedal, slednjič pa je izrekel, da on, kakor gospodar in Italijan, ne <1 o pušča, «1 a bi se pole pisale slovenski, ker ne ume tega jezika. Dobro, r^kel mu je odbornik, tedaj pišite jih italijanski, ali rubriko 13. morate izpolniti po pravi«*i, to je: zapisati slovenski ol>čevaini jezik! Potem je gospod Drioli skušal dokazali, s j>ovsem nelogičnimi dokazi, ali l»oljše rečeno, se — blamirati, češ: »lingua del paese e 1' i tal i na, dumpie anehe la lingua iisnale e italiana« (t. j., deželni jezik je italijanski, tako torej je tudi občevalni jezik le italijanski). Na to je dodal še nekaj, iz česar je razvidno, zakaj da dela vse to: rekel je namreč: »I sigoori Slavi vogliono eomandare a Trieste, noi Italiani dobbiamo tenerli alla larga« (t. j.: gospodje .Slovani hočejo ukazovati v Trstu, mi Italijani jih moramo držati nazaj!) Ko mu je pa dotični odbornik grozil, da se obrne na namestništvo, je rekel Drioli, da jo tudi on govoril o tej stvari z nekim višim uradnikom namestništva, a da ima svaka, ki je na magistratu in ki da ga bo že branil.
Opozarjamo slavno vlado na ta slučaj, da se bode o reviziji gledalo na to in da se pokaže jj. Drioliju, da v teh stvareh ni odločajo ne santoli, ne zli, ampak da odloča le zakon, ki je tv zaščito vsakomur iti katerega mora spoštovati vsakdo — tudi g. Drioli!!
Strasnije. Kolikor je le nijans od sladke in zapeljive besede pa do srdite grožnje, vse se u|m»rublja o sedanjem ljudskem štetju v ta namen, da se iz naseda slovenskega ljudstva kujejo Italijani. V grožnjah so dotični organi zares — veliki. Tako nam poročajo od sv* Ivana o slučajih, ko je dotični organ, ako je stranka zahtevala, naj se jej zapiše slovenski obeevalni jezik, zagrozil: Dobro, jaz storim kakor hočete, ali zapomnite si, d a v a s v teku štirih mesecev i z-ženemo iz Trsta!
In ker se take grožnje uporabljajo zlasti tedaj, ko ni možkih doma, je-li čuda. da se uboga ženska prestraši l!
Tako postopanje, tako zlorabljen je tudi take prilike v politične in narodne svrhe, je krivično, nasilno, je skrajno nemoralno!
Ljudsko Štetje. Dne 21. t. m. se je pre«lstavila namestništvu mnogoštevilna de-putacija, obstoječa iz zastopnikov spodnje okolice, kjer se je pritožila pri dotičnem referentu proti nezakonitemu postopanju magistra tn i ii organov o ljudskem štetju v okolici.
Referent je obljubil, da opozori magistrat na njegove dolžnosti in da l»o namestništvo po dovršenem ljudskem štetju isto natančno revidiralo ter bo skrbelo za to, da se ne |R>-greči magistratova nakana, da bi Slovence v naši okolici zatajil.
Kako se v Trstu sestavljajo volilne
liste? Gospod Vincenc Hmeljak v Trstu (Kolonja> plačuje 700 k: on davka, a kakor volilec je bil vpisan samo v V. kuriji. Ko treba plačevati davke ga prav dobro poznajo, a ko treba priznati mu politične pravice, takrat ga ne poznajo. Na ta način se delajo tukaj v Trstu volilne liste! (< >pozarjamo še, da je bil gospod Hmeljak za dobe rekla-macij bolan in zato ni mogel storiti svoje dolžnosti.)
Cikorija — nezadovoljna. Pišejo nam: Gospod urednik. Vi ste že sporočili v svojem listu, kako so si poznani Gretarji delili | Judeževe groše. Jaz pa Vam moram sporočiti, da so tudi na Trsteniku imeli tako delitev. katere pa je bila konee velika nezadovoljnost — prav tako kakor na Greti. Anton Bole, po domače Jeras, je nastopil prav odločno: toliko in toliko sem dobil, toliko in toliko pride na vsacega. A glej zloinka. nesrečnega slučaja : ravno na največo cikorijo, ki čuje na ime Štefana Ferluge, po domače Prč, — ni prišlo nič. Ravn > ta ni nič dobil. Ne vemo pa, je-li bila pomota, ali pa tak — namen. Ali v svesti si zaslug, ki si jih je pridobil za slavno izvolitev Garibal-dinca zastopnikom naše slovenske okolice na lepem Dunaju, mož ni hotel, da bi pošteno delo ostalo brez zasluženega plačila in česar ni dobil na Trsteniku, je šel iskat k glavnemu viru — k Poldetu Mauronerju ! Tu ni moglo izpodleteti. In vendar je — izpodle-telo. Sploh se zdi, da je gospod Pohla začel postajati nekam bolj trii — — skoro bi nam bila ušla beseda — — — stiskač. Tudi našemu Štefanu ni hotel nič dati. Kako ne bi bilo pravemu cikorijašu milo okolo srca, ako se spominja, kako vse drugače je bilo v nedavno minulih časih ! To je bilo življenje ! Uln»ga cikorija, mi te umejemo, ako postajaš nezadovoljna.
Ravnopravnost na e. kr. poš*i! Pred nami leži »A u fga be seli e i n uber die Postan-\veisungen. — Certifieato d' impostazione di vaglia postalic. Dotični zneski pa so bili naročnina 11 slovanskim listom! Nakaznice so bile slovensko-nemškc ter izpolnjene V slovenskem jeziku !
Uradnik — da-si ne zna slovenski — je napisal tako potrdilo menda le zato, ker takih tiskovin tudi v slovenskem jeziku — niti ni !
Na vsaki način se tudi v tem slučaju — slika naša »ravnopravnost« ! !
Popravek. Prejeli smo in objavljamo :
Slavno Uredništvo lista »Edinost«-i,
V.s led članka priobčenega v vašem cenjenem listu, »Edinost«, dne 17 tekočega mesca, št. 14, pod naslovom: »Preveč civilizirani so ! na podlagi 11» zakona za tiskarstvo, imam čast vas prositi, da priobčite v omenjenem listu sledečo: Retitiko
Ni res, da sem bil jaz na dan po vo-litvi, v ponedeljek v krčmi »Subieta«, ko je prišel notri Luka Peteros. — Ne more torej biti res, da sem skočil po konci in zakričal : Fora quei di Rvbar, ker to ni moj sintera.
Ker sem pa jaz bil nenavzoč pri vsem tem kar se je godilo v krčmi »Subieta«, ne more torej biti res vse to kar omenjeni* članek piše o mojem obziru.
Obžalujoč, da tako o metli sodite, ker sem jaz vedno spoštoval in spoštujem kogar mene spoštuje.
Z odličnim spoštovanjem
V Škednji, 23 januvarja 1901.
l*ier Antonio Picciu Imprenditore. Otroška veselica t Kocolu. Minolo nedeljo smo imeli ves lico v otroškem vrtcu v Kocolu. Prostorna šolska sobana otroškega vrLea bila je natlačeno polna, da ni bilo mogoče niti premakniti se. Ce se je kedaj prej pred ustanovitvijo slovenskega otroškega vrtca priredila v Rocolu kaka veselica, bilo je navzoče občinstvo samo iz mesta ali iz družili krajev okolice. Domačinov je bilo navadno le neznatno število. V nedeljo pa so sami domačini napolnili veliko dvorano in to ne le starisi otrok, obiskujočih otroški vrtec, ampak vse, kar ima oni ubogi pozabljeni kraj boljšega. Evo žive priče o veliki zaslugi otroškega vrtca, ki je po malih otročičih vzbudil sta-riše, po stariših razne sosede in bližnjike!
Da-si otroški vrtee obstoji še le tri mesece, pokazala je gč. vrtnarica vendar že prav lep uspeh na svojih učenčkih. Ob veliki rodoljubni požrtvovalnosti, sposobnosti in oduševljenju gč. Antonije C a r g o v e si tudi ne moremo misliti drugače. Kako ledino mora tam orati !
V kraju, kjer nimajo niti slo venskih šol (še laških ne !) in kjer se je še le pred letom jela oznanjati božja beseda v slovenskem jeziku v novo sezidani cerkvi ! Ali, kakor je gč. Čargova dokazala v nedeljo, preinagavala je in premca gotovo vse težkoče.
Naj»-rej je nastopila gč. vrtnarica ter je v prav srečno sestavljenem govoru naslikala važnost otroških vrtcev in pogubo, ki nam preti od naših zagrizenih sovražnikov. Zahvalila se je v imenu Rocolčanov, osobito stari-šev, ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metoda, ker je ustanovila tako potrebni otroški vrtec; omenila je med drugim težkoč, katere je bilo treba premagati in prosila občinstvo blage sodbe, Češ, ko so otroci slovenskih • količanskih starišev vstopili v otroški vrtec, niso znali niti slovenskega. Vspored pa, katerega so otroci izvršili v popolno zadovoljnog navzočih, je pričal, da ni bilo treba prositi ozira. Govor gč. vrtnarice je bil odobravan soglasno, kar je sve dočilo burno ploskanje.
Ves vspored, sestoječi iz lf> točk, izvršil se je prav lepo. Mali otroci c», ki še le začenjajo izgovarjati cele besede, nastopali so tako nevstrašeno junaško, kakor bi bili nastopom pred občinstvom že davno vajeni. Vse deklamacije so bile izvedene krepko, razločno in s pravim povdarkom, tako, da ne vemo, kaj je ugajalo najbolj. Pač ! »Slovenska govorica«, katero je deklamoval mal deček tako nevstrašeno, ganila nas je v srce. »Mlada kuharica« pa, katero je deklamovala mala deklica, hčerka rodoljubnega trgovca Vatovca iz Trsta, bila je tako ljubka, tako presrčno lepa, da občinstvo ni mirovalo, dokler ni mala deklamovalka deklamacije ponovila.
Žive slike so bile jako efektne.
Med točkami je sviral vrli Škedenjski tamburaški zbor tako lepo in ubrano, da je bilo pravo veselje poslušati ga. Posebno so ugajale one nove pesmi, katere so se nagradile na ljudskem plesu. Skoda, da se niso še zanesle v ostalo okolico, saj so res ljubke, dasi prav lahke in priproste. (Ijaške se pa širijo s tako lahkoto)!
Ta zelo dobra misel Skedenjcev in Mag-dalenčanov je vredna zanimanja, zato naj ostali okoličani povabijo med-se vrle Slavaše in vrle pevce »Velesile«, da se te priproste pesmiee razširijo po okoliei mesto laških kancone t.
Škedenjski tamburaši so izvrstno pomagali k lepemu vspehu otroške veselice, na katerem iz srca čestitamo vrtnarici, gč. Antoniji Cargovi.
Itazpisana učiteljska služba. Na tržaških nemških državnih šolah se podeli s 1. marcijem t. 1. novo ustanovljena služba podučitelja za poučevanje v neobveznem italijanskem jeziku. Prošnje je vložiti do 5.
februarja t. 1. na ces. kr. namestništvo v _ J
Trstu.
Z naših sodišč. Včeraj so bili na tu k. deželnem sodišču obsojeni: 22-letni voznik Ernest Cover zaradi zločina javnega nasilstva in razžaljenja straže v 3 mesece težke ječe ; 21-letni Josip Andreassich zaradi težke telesne poškodbe v. 3 mesece ječe; 3;~>-letui dninar Aleksander Parenzan zaradi javnega nasilstva v 13 mesecev poostrene težke ječe; dninarja Fran in Jakob Lorenzon zaradi prestopka proti varnosti lasti v 24 ur zapora.
Ponesrečil je včeraj 34-letni natakar Alojzij Cominotti iz ulice Chiauehiara št. 4. Razlil je karholno kislino ter se nevarno opekel. Spravili so ga v bolnišnico.
Požigalei gozdov. Včeraj je policijski agent Havnau aretiral 13-letnega Rudolfa Miklavea in 14 letnega Ivana Vekjeta, na katera leti sum, da sta zažgala gozd pri Zavijali ter povzročila 170 K škode.
Dražbe premičnin. V četrtek, dne 24
januvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Sanita št. 13, hišna oprava ; v ulici Nuova št. 25, vrednostni papirji in dragocenosti ; v ulici Istitute št. 21, hišna oprava ; v ulici Rossetti štev. 3, hišna oprava in bicikl : v ulici Sette Fontane štev. 12, hišna i «»prava.
Vremenski Testni k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 5.3, ob 2. uri popoltidne 10.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 771.8. — Danes plima ob —.— p red p. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne in ob—.— | popoln d ne.
Vzajemno podporno društvo za za-varovanje iroveje živine na Opčinah, naznanja, da bo imelo v nedeljo dne 27. t. m.
svoj III. občni zbor, v prostorih gosp. dež. poslanca Ivana Goriupa na Opčinah hšt. 176. Začetek ob 4. uri pop. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Prečitanje pravil. 5. Posamezni predlogi in želje.
O d 1» o r.
Pevsko društvo »Aclrlja« v Harkovijah priredi v nedeljo dne 27. januvarja t. L prvi plesni v e n č e k v veliki stekleni dvorani »Narodnega doma«. Začetek plesa ob 4. uri popoludne in traja do H), ure zvečer. Ustopnina za možke 1 krwna, za ženske <>0 stot. Na plesu bo svirala izvrstna tržaška godba pod vodstvom kapelnika \Vagnerja. Na obilno udeležbo uljudno vabi	odbor.
Pogrebno društvo za Rocol in Kja-din bo imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 5. februvarja ob .'». in pol uri popoludne v krčmi »pri društvu« št. (»04 v Rocolu.
Vesti iz ostale Primorske.
X l' r v i godišnji i z v j e š t a j D j a č -kog p r i p o m o č n o g dr u A t v a v P a-j zinu za društveno leto 1899 — 1900 nam je došel. Društvo ima 3 častne člene. Isti so : Josip Juraj Strossmaver, biskup v Ujakovu, j Fran Kalister, veleposestnik v Trstu in Sinvo I Dragič, realčni učitelj v Zagrebu. Ustanovni-kov ima društvo 106. Dohodkov je imelo I društvo 36181 K 04 st. V raznih denarnih zavodih je naloženo 11964 K 38 stot., v poštni hranilnici 252£> Iv 36 stot., pri »Hrvat, dionički tiskari« v Most ar u 200 K, pri zasebnikih 872 K 20 stot., v nakup zemljišča za konvikt se je porabilo 6980 Iv f)6 stot. Gotovine v blagajni dne .'51. avgusta 1900je bilo 648 Iv 25 stot. Podpor dijakom je bilo izdanih: v denarju 8199 Iv 61 stot., za obede 1901 K 85 stot. Podporo je dobilo skupno 81 dijakov, 69 Hrvatov in 12 Slovencev. Poročilo navaja tudi prispevke, došle iz posamičnih občin. Iz Trsta je došlo n. pr. 6987 K. Zaključujč te kratke podatke, .se pridružujemo apelu v poročilu :
Vzlic vsem spletkam je števiio dijakov na pazinskem hrvatskem gimnaziju znatno, kajti početkom šolskega leta se jih je vpisalo i 69 v prvi in 71 v drugi razred.
Izvzemši dve tri podpore podeljene od vlade, dijaki tega državnega gimnazija ne dobivajo nikakih deželnih sredstev ter imajo pričakovati podpore jedino in izključno od tega društva.
Naši dijaki so, z malimi izjemami, vsi iz kmečkih rodbin. Saj v Istri za sedaj ne more biti drugače.
Kmečko naše ljudstvo je, deloma vsled slabih letin in nezgod, deloma vsled usilje-vanja izvendržavnih in ponarejenih vin popolnoma obubožalo.
Spominjajte se torej, rodoljubi, da je vzgoja nade naše in po takem preporod hrvatskega in slovenskega ljudstva v Istri odvisen jedino od požrtvovalnosti in darežljivosti, s katero boste podpirali to društvo!
Luč prosvete si je v zatonu XIX. veka prebila pot tudi v ta zapuščeni kraj ; podajmo si torej roke, da se nam ta pot ne zagradi za vedno in da vsaj v XX. stoletju hrvatsko in slovensko ljudstvo v Istri neha biti »si r o t a !«
X I Črnegakal a nam pišejo dne 17. t. in.: Danes je bil tu — vzlic vsemu nasprotstvu od strani spoštovanega gospoda nadžupana Mahniča — enoglasno izvoljen vaškim predstojnikom navdušeni narodnjak Josip Andrijašič, ki že več let pošteno vrši to težavno službo. Gospod nadžupan je bil — kakor zakon veleva — navzoč na vseh volitvah vaških predstojnikov v posamičnih srenjah svoje občine, le tukajšnje volitve se ni hotel udeležiti in je le imenoval svoja namestnika v osebah gg. Dragotina Siškoviča in Ivana Paviiča. Ta posledni in njegov starejši brat Jože sta protestirala, češ, da Siško-vič ne sme voditi zapisnika volitve, ker da ni Črnikalec. No, vzlic tein neopravičenim protestom je g. Šiškovic vodil zapisnik, kajti on je postal pravi Ornikalec po 12-letnem bivanju i tukaj kakor trgovec, krčmar, posestnik, poštar in občinski odbornik, ki plačuje več obrtnega davka in dohodarine ter na občinskih dokla-dah, nego oba brata Paviiča skupaj. Res, tako postopanje proti Šiškovicu more izhajati le iz-osebne mržnje in zavisti. Ali zapomnijo naj si vsi nasprotniki : kost je postala pretrda v vsakem pogledu, da bi jo mogli oni pogoltniti.
X Iz B r e r o v i e e pri M a t e r i j i j nam pišejo:
Dne 20. t. m. se je imel vršiti ol»čni | zltor čitalnice v Brezovici, ki pa se ni mogel vršiti radi nezadostne udeležbe. To je! žalostno tembolj, ker so to zakrivile neke zlohotne osebe. Ko so se udje in neudje začeli zbirati j*» | »opol u danski službi božji, da odidejo na zborovanje, prišel je mimo neki »velik« neti d ter začel nagovarjati: »Kaj tudi ti si tak *osu«, da se mešaš v te reči ? !«
Sram ga bilo! Ne bi zamerili, da je take be:»ede izrekel neveden človek, ki ne ume pomena narodnih društev, ali to je človek, ki se hoče šteti med prvake v vasi. Torej na ta način smo mi vsi, ki smo vpisani v naše društvo in ki (»odpiramo narodno stvar, sami — osli ! Ne moremo torej druzega (da tega pleraeuitega moža ne bomo motili v — inventarjanju}, nejfo da se mu zahvalimo na le|»em priimku. Vendar pa bi mu svetovali, naj v Intdoče lualee premisli, kaj govori, ker bi sieer utegnil doživeti kaj nevšečnega in utegne dobiti hujšega tobaka (tod nos!
Mesto poštnega odpravnika na r. kr. |w»štnem uradu v Ivvku (III. razreda 4. stopinja) politični okraj Tolmin, je razpisana prot jiogodbi in kavciji 4<)0 K : letna plača 550 K : uradni povšal 140 K ; letna odškodnina 520 K; za vzdržavo jedne tovorne živali za vsakdanje prevažanje poštnih pošilja te v med Livkom in Kobaridom in letni pavšal 63O K za «nsebo, spremljajočo tovorno p<-što in za dostavljanje poštnih po-šiljatev v kraju {»oštnega urada.
Prošnje v teku treh tednov na (»oš t no in brzojavno vodstvo v Trstu.
Sleherni narod mora imeti svojo srce, čevega »Desetega brata» ter tako ustvaril svojo prestolnico. Kaj bi bil francozki narod 'novo narodno igro v petih dejanjih s petjem.
brez Pariza?! Relativno je za nas Ljubljana isto, k-tr je za Francoze Pariz ! Stvar vsega naroda je, da se prestolnica razvija in po-vzdiga! Le slepa strast (»a more tajiti to, kar je Hribar storil za Ljubljano in nam je bila že opetovana prilika, da so nam strogi
Ker se je g. Govekarju dramatizacija Jurčič-Kersuikovih »Rokovnjačev« tako vrlo posrečila, upati smemo za trdno, da nam je tudi z « Desetim bratom* podal igro, ki bo Slovencem jednako k srcu prirasla. Saj upamo, da bo to tako pristna narodna igra, kakoršna
pristaši katoliško-narodne strauke v pri vat-.je mogoča pač le ua podlagi Jurčičevih del. uiti (»ogovorili priznavali brezpogojno, tla ta- Glasbene točke je izvršil g. Lav. Pahor, ko agilnega, podjetnega in neumorno delu- j Na slovenski umetniški razstavi v jočega župana Ljubljana še ni imela!!	| Zagrebu so doslej nakupljene sledeče umet-
To je neoporečno dejstvo in radi tega i njne : Antona Gvaica «Moti v iz Kolezije» dejstva obžalujemo toli nizke osebne napade j (v Ljubljani) in «Po zimi» , Rikarda Jako-in za sramovanj a — da, pisava nekega ljub- I j,jča »Močvirje«, Mateja Strnena «Selce», ljanskega lista je taka, da bi mogla pri ne-1 Henrike Šantlove «Furlanka» in tri študije razsodnih ljudeh vzbuditi skoro mnenje, ka-1 (akvarelne slike), Ferda Vesela »Študija* in kor da je Hribar občino za ne vemo koliko R. Pogačnika dve vazi in jeden relief. Vse tisočakov — okradel. Tako pisarenje je tako te predmete so nakupili : Dr. Kršnjavi, dr. nizko, da se niti po vseh političnih in stran- | Mallin iu »Društvo umetnosti*. Razstava se karskih diferencah ue tla opravičiti, in kaže zapre dne 27. t. m. le, kako zdivjani so kranjski od noša j i sedaj
— na vseli straneh ! To je sad domačega	_
prepira ! — Trezuejim pripadnikom katoliško-
Poslano.
Knjiga »Naši narodni grehi« se dobiva v Trstu pri Janku Troštu. V nobeni slovenski hiši ne bi smela manjkati ta knjiga, iz katere se moremo učiti, kako živeti res slovenski in kako se ogibati narodnih grehov. Baš sedanje volitve (»o obmejnih slovenskih pokrajinah so zopet pokazale, kako potrebni smo še narodnega pouka. Zatorej Slovenci, ne izogibajte se tej prekoristni knjigi in naročajte si jo ! Cena knjigi je 50 st., po pošti 5 st. več.
narodne strauke Iti bila — p,t našem mnenju — naloga, da bi skušali blažiti, svariti ter opozarjati, da s takim postopanjem si stranka nikakor ne množi simpatij marsikje, kjer bi jih sicer lahko mnogo uživala !
*	Redek slučaj (t o s e I s k e z v e-st o h e. Predsinoči je v visoki starosti 91 let umrla v Ljubljani Marija Vogelnik, ki je celega pol stoletja služila v rodoviui Plautz-GregoriČ.
*	Požar v R u d o 1 f o v e m. Glasom (»oročila v »Slovencu« je prediniuolo noč v Novem mestu nastal požar, ki je vpepelil 13 poslopij z vsemi stranskimi pripadninami.
Vesti iz Kranjske.
'Ljubljanske občinske volitve pred upravnim sodišče m. Kakor smo že javili, je upravno s<tdišče na Dunaju na pritožbo dveh katoliško mislečih ljubljanskih občanov: knjigoveza Breskvarja in trgovca s premogom Kr/.ma, razveljavilo občinsko volitev za III. in II. razred v I. 1899. Po zahtevi objekti v nos ti hočemo omeniti tu, kako »Slovenski Narod« pojasnjuje stvar.
V pritožbi je bilo mnogo jako težkili obtožnih t«»čk, a upravno sodišče je odbilo v~e razini jedne. I godilo je le točki, ki se tiče t'or malne n a p a k e. Kakor že skozi trideset let. tako se je namreč tudi o zadnjih občinskih volitvah v Ljubljani vršil skrutinij tajno, kar je v navadi skoro povsod o obč. in tudi drugih volitvah, ne da bi se vsled tega vlagale (»rit »/be, dasi je tajni skrutinij faktično v nasprotju z zakonom. No, upravno sodišče se je seveda držalo zakona in ne navade (a to ni vselej rjegovo načelo) ter je izreklo, da mora b ti tudi skrutinij javen, ker določa občinski red, da je volilno opravilo javno in je tudi skrutinij tlel volilnega opravila.
Obč. volitve v Ljubljani so torej razveljavljene le vsled formalne nepravilnosti, ki pa je obstajala skozi več nego trideset let o vsakih obč. volitvah, ne da bi bili vladni zastopniki kdaj prigovarjali. Vsled te razsodite n (»ravnega sodišča je izvolitev dotičnih oltč. svetnikov kakor tudi žu(»ana Hribarja neveljavna. Vendar (»a imajo vsi ti občinski svetniki z žnpanorn vred (glasom obč. reda) dolžnost, da opravljajo svoja pridodeljena opravila dotlej, dokler se ne izvrše nove dopolnilne volitve.
Tako (m» «Slov. Narodu». Ne moremo pa drugače, nego da pridadamo nekoliko lastnih opazk.
\ saka stranka ima ftolno pravico, da se poslužuje vseh pravnih sredstev, kadar meni, tla «e jej kriviea godi. Vsaki stranki je neo|to-rečna pravica, da skuša uveljaviti svoja načela in (taineten človek ne more oporekati tudi katoliško-narodni stranki na Kranjskem, ako si prizadeva, tla dobi upravo ljubljanske občine v svoje roke. Ali, kar inora žaliti vsakogar, so osebna psovanja, s katerim glasila te stranke obsipljejo sedaj gospoda Hribarja. Ne, za nas je gospod Hribar nekaj več aego — agent! S čem da kdo hraui svojo ekzisteneo, nas ne briga — da j« le pošteno — in ne spada v javnost; oni Hribar (»a, katerega gledamo v javnosti, je za nas od-ličnjak, katerega svojstva mu ne sme odrekati tudi politični nasprotnik.
Mnogokrat se nam je že očitalo, da tiramo s Hribarjem osebni kult. Nas pušča ut hladne — za nas govore dejstva iu drugi razlogi.
Razne vesti.
Kraljica Margerita, udova italijanskega kralja Fiuberta, je napisala v spomin svojemu možu pobožno pesem, katero je papež Lev XIII. sprejel ined cerkvene pesmi. Kralj ica-iidova spise tudi življenje svojega soproga (»o listinah in dnevniku kralja Umite rta.
Lev Tolstoj ml. umrl. Iz Moskve poročajo, da je tamkaj umri za vnetjem možganov errof Lev Tolstoj mlajši, najstarši sin ,	i .. . ,. » . « . ^ j - j je („j vedno prijatelj Avstro-Ogrske.
slavnega pisatelja iu človekoljuha. Tudi Levi	„ .
, ? \ ... J . .. * . ..	Vojna v južni Afriki.
r» 8U,j mlaja, je .„»atelje« al; „jeg ,va knjiga I	LONDON 22. (K. B.) Keuter javlja
-»Chopinov preludij« je slavnoznana po vsem
Brzojavna poročila.
Sin rt angleške kraljice.
LONDON 22. (K. B.) 10. ura zvečer. Po vsem mestu globoka žalost. Gledališča in ostala zabavišča st) zaprta. V Citv so takoj ko je prisjtela vest o smrti kraljice, začeli v vseh eerkvah zvoniti. Novine so priredile posebne izdaje s črnimi robovi, s slikami kra-ljiee, s pesmami in nekrologi. Ni možno popisati žalosti, ki se izraža povsod.
DUNAJ 23. (K. B.) Cesar je obiskal v znak žalosti angleškega poslanika iu soprogo ter je ostal pol ure na poslaništvu. Minister za vnanje stvari je izrazil sožalje osebno že o polnoči. Grof Golucho\vski je, kakor je izvedela Pol. Corr. tudi kralju ang ežkemu (»oslal sožaljno brzojavko ter naročil a v stro-ogrskemu poslaniku v Londonu, dakondolira na angleški vladi.
DUNAJ 23. (K. B.) Tukajšnji listi so priobčili tople uekrologe o kraljici Viktoriji ter so zeltf simpatično pozdravili novega kralja.
»\Viener Zeitung« (tiše, da je cesar Fran Josip izgubil v kraljici Viktoriji zvesto prijateljico. Ob njenem odru žaluje narod, ki
Trgovinske vesti.
Budimpešta 21. Pšenica za april K. 7.52 do 7.53 Pšenica za oktober K. 7.60 do 7.61 K. Rž za oktober K. .— do .— Rž za april K. 7.33 do 7.34 Oves za oktober K. .— .— Oves za april K. 5.— tlo G.Dl Koruza za september .— tlo .— Koruza za oktober .— do .— Koruza za maj 1901 K. 5.02 do 5.03
Pšenica: ponudbe zadostne,--
j povpraševanje srednje, mlačno. Prodaja 15.000 m. st., nespremenjeno Vreme: milejše.
Hamburg 22. Trg za kavo. Santoa good average za december 31*—, za marc 32.75 za maj 32.25 za september 33.— Denar.
II a V r e 22. Sautos good average za december po 50 kg. Frcs. 38.50, za aprjr po 50 kg Fres. 39.—
Dunajska borza dne 22. januvarja.
Državni dolg v papirju „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu
kronah 4°/0 Kreditne akcije . London 10 Lsr. .
20 mark.....
i Napoleoni.....
100 italijanshih lir. . Cikini......
\-čersij	■luuea
98.25	98.25
98.10	98.10
117.4;")	117.35
98.30	98.30
6«)U 50	662.—
240.55	240.55
23.53	23.53
19.15	19.167-
90.45	90.50
11.34	11.34
iz odlikovanih in svetovnoznanih to- ^ varn v Solkanu in Gorici	^
v
svetu ter zanima zlasti zato, ker se je v njej
včeraj iz Kimberleva: Spremstvo nekega an-
, , . . ,	j glezkega voia za nabavo živil e imelo bitko
sin postavil glede naziranja o zakonu na' ..... „ . „ ~	.. . ... .
1 .	I v bližini Booshola. Sovražnik je bil odbit z
povsem nasprotno stalisce od svojega	očeta. _ T
' . . T ,„ . .	. ... zeubo lo mrtvecev in ranjeneev. Na an-
Kakor znano, priporoča Lev 1 olsloi	mlajši ? , . . ,.,.-.,,, .
. ' . . , ,	glezki strani so bili trije lahko ranjeni,
samo zakon v dobi inoei in mladosti.	__ m ' , ,
Ustaja na kitajskem.
B K KOLIN 22. (K. B.) Wolff javlja iz
.... , . .	. .. Pekinga: Cesarski ukaz imenuje ravnatelja
zaslužka. Na vec rudarjev ima Anglezka, 1 .	...
^ „.. brzojavov Nienga pomožnim ministrom za
* Prva slo?, žalna pltva
K
Antona Cernigoj-a
se nahaja
v Trstu, Via Piazza vecchia ^ (Rosario) št. 1.	^
<na desni strani cerkve st. Petra). ^^ Konkurenca nemogoča, ker Je blago
X
x *
XKXXXXKXKKKXKXKK
iz prve roke.
Nekoliko statistike iz rudarstva. Rudniki dajo na vsem svetu 4,355.204 ljudem
namreč 875.603, za nio piide Aemeija s 498.569 rudarji, ameriške združene države s 444.57S, Indija 318.888, Francoska 292.821, Rusija 239.434, Avstro - Ogrska 219.227, Belgija 1 <50.150 rudarji. V minolem letu je bilo na v^m svetu izkopanega 449.000 kg.
trgovino.
LONDON 22. (K. B.) Časniki priobčit-jejo brzojavko z Malte, da sta vojni ladij i «Canopus» in «Ocean» dobili ukaz, da od-plujeta na Kitajsko.
PARIZ 23. (K. B.) «Agence Havas*
zlata, 5,695.000 kg. srebra, 75.563 ton ko- , ....... , .	.
. . , fonnn i i i javlja včeraj iz Pekinga: Poslaniki so skle sitra. 471.000 ton cinka, 442.000 kg. bakra,\J .i.J , (.. , , ___
790.000 kilogr. svinea in proizvelo se je 11.353.000 ton Soli ter 15,771.000 klg. petroleja.
Avstrijske Železnice. Dolžina vseh avstrijskih železniških prog je 1. 1899. znašala
18.738 kilometrov, in sicer državnih ž«leznic
nili v današnji seji, da odgovore na zahte-vanje pojasnil o skupni noti še-le, ko Kitajci j dokažejo s sklepi in v dejanju, da so priprav-| ljeni izpolniti sprejete pogoje. V prvi vrsti gre tli za kaznovanje krivcev. Poslaniki so se bavili s kaznovanjem glavnih krivcev ter si pridržali, pogajati se s princem Ćingom
proga je dolga 7584 kilometrov, privatnih (ta .	. .
, i • . . 1 in	Lihungeaugom o pogojih, pod katerimi se
ll.lo4 kilometrov. Kolodvorov postaj je ,	r " J- r
Lilo 41<)2. hišic za čuv;
Zalop i tovarna
IV pohlitva vsake vrst*
Alessandro Levi Miozi v Tnti
Piazza Rosario 2. (iolsko poalopjt).
Rorat Izbor ▼ tapetartjah. sr««Mh In slikah. IluMtriran etalk fratin la fraako vaakeaia na zahtevo.
& Cene brez konkurence.
Pre«laietl iUtIJ« »e mm krod ali iti«* znic« krea da bi se sa to kaj uriiuM.
v ue<leljtt zapustili Tientsiu, a včeraj so dobili nenadoma ukaz, tla se vrnejo.
* ., ... ima to kaznovanje izvršiti, aie in »irutrih mah ti	_____ ____„	, .
i •• inoflfl i- i L • i -i i LONDON 23. (K. B.)	cStandard*
i»o«l«ipi| 10.988, bis za uradnike in usluzoene • r_	.
' ^ - . . .... . .. i lavna iz lientsina z dne 19. t.	m.: Kusi so 1361. Lokomotiv |e bilo Diod, osebnih vo- J J
z<»v 11.165, tovornih (>a 113.100. Na avstrij. železnicah se je leta 1899. prevozilo 142 m i lij. Ijudij, v tovornem (trometu pa se je vozilo 114 milijonov ton. Prometni dohodki so znašali 296 milijonov, izdatki 193 milijonov gold. Nesreč je bilo 2015, potnikov je bilo (toAkodovanih 215, od katerih je bilo 15; usmrčenih. Pri železnicah uslužbenih oseb je bilo 91.172 o*eb in sicer 17.699 uradnikov, 11.172 poduradnikov, 1906 ženskih uslužbenk, 60.335 ^lng in 101.657 delavcev je bilo pla-čanih na dan. Vsi ti so za svoj trud dobili plačila nad 107 milijonov gld.
Trgovina in promet.
Arstro*ogrska zunanja trgovina.
(jrlartom statističnega iz'taza o zunanji trgovini Avstro-Ogrske je znašal uvoz decembra meseca m. I. 145*3 milijona kron (-J- 10.7 milj. prošlega leta), izvoz pa 166*2 milij. kron (-{-22*5 milij.). Naša trgovina je bila torej aktivna za 20*9 milij. kron proti 9*1 v prejšnjem letu. Od januvarja do decembra je dosegel uvoz 1683*5 milij. kron (-j-74-6), izvoz pa 1911*9 (+50*3). Ves ak-tivum trgovinske bilance je torej znašal 228*4 vodu izda gosp. dr. Fran Vidic na DuJaju. j milijone kron, proti 252*7 milij. v prošlem
Jurčičev <D« setf brat> dramatizovan. Kakor (tosnemamo iz »Naroda*, je gospod F ran Govekar dramatizoval slavnega Jurči-
Književnost in umetnost
Prešernove poezije v nemškem pre
OBUVALA!
P EPI KRAĆEVEC -
pn nrtn it. Petri (Pluta ioiario pol misli nit) priporoma svojo bogato zalogo raznovrstnogra obuvala za gospode, gospe in otroke Pofttne naročbe m izvrie v tistem dnerm. OdpožiljateT je polfeniae pro«tm.
Prevzema vsako delo na debelo in drobe* ter izTrfuje iste s največjo natanjčnosfc)« ta točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojes aaročb« M prlporeča
Joaftp Stantifl
■•jstm
letu. —
Velik* zaloga 4
■lilutt BoMStva in tavecarll
OOOOOOO od OOOOOOO
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Tr^ Sau Gtovanui bit. 5. (htla Dlana). Absolutno konknrtnčne cone. Moje pohištvo donese »re&t*.
Dunajska filjalka
▼loge na ksjižioe m 4%.
ca, torzno posredovanja, posojila na vred-papirje, menični eskompt, vinkullranja in razvinkuliranje obligacij.
ŽivnostenskA banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnica v akcijah 20,000.000 K. Reservnl zaklad nad 7,000.000 JL.
Centrala v Pragi. ^
Podružnic« v Brnu, Plznu, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi, Iglavi, Moravski Ostravi.
Važno za vsakega!
ILizproihija !
1*«» nečuvenu nizki ceni se <|«d»i za samo
2 g-1. 95 nč.
krasna garnitura obstoječa i z
14 krasnih dragocenih predmetov
in sieer :
1 ura « »t r k 'j*, kliker i* nuni. (na željo tud |M»-iei.i.j / Ief»o ra/.rezlja ni m |m.krovom. točno urejena s 3 letnim jamstvom in škatljieo. 1 kr:t-na <r«>I<lu ali u i kljasta ukropna verižica
s pri ves« i m. 1'arižki si~t«m. 1 poldin igla. 7a kravate 7 imitir. briljanti 1 par gumbov za manšete. znamka »Garcmtie«. 1 garnitura (.*> komadov| gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno punci r.
1 goldin prstan S krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju.
\ s«*h 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kernoiit vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. - |»ov/ctjem ali |»o naprej poslanem denarju, tvrdka
BRUDER HURVIZ
K rakovo - St radom IT. - k rakovo
Neodgov-tijaioće nprpjim v H dneh nazaj in povrnem denar. * i-led če*ar nima kupec nikakega rizika, lfc^ato ilustrovani cenik raznovrstnih drago-
CfBOMi brezplačno in franko.
Razprodajalci in agenti se sprejemajo.
\ -ak kti|>e<* vdohi v dar brezplačno krasen žepni album - 1"» razglednicami mesta K rakovo.
Zaloga pohištva in ogledal
RAFAELA ITALI A
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva za jedilnice, in spalnice »prejemnice, iimnic in peresnic, ogledal in ieleinih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
II'
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja t PralTk«-—
je že već kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast i u odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
[ Ta rilo! Vsi tleli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-
je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S!
Iožeao varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in ii dvornega zalaiatelja „pri črnem orlu''
Praga, Malastran, <>trel Spornerjeve tuiee.
Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah : G. Luciani, E. Leitenburg,
■I
P. Prendini. S. Serravallo, A. Suttina. C'. Zanetti, A. Pra\marer.

Mala oznanila.
Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plaća po 1 nvč. za hesedo : za večkratno insercijo pa se cena pumerno zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava ."tu nvč.
V Trstu.
Inženjer Živic
se priporoča svojim rojakom želeč, da ne bi nosili dobičkov našim nasprotnikom, kateri nas hočejo uničiti.
Prosi torej obrniti se za nakup strojev in tehničnih predmetov do njegove, stnr«'. poštene, slovenske tvrdke.
SchivitZ e Comp i , Trst ulica Zonta št. 5. pri novem sv. Antonu.
Krojač.
Aninn lario krojm; v ulici Torrente
MIIIUII JOI	5 te v 34, I n. se priporoča-
slavnemu slovenskemu občinstvo, posebno pa častitljivi duhovščini.
Zaloira likerjev v sodčih in
Perhauc Jakob
buteljkah.
ulica Acrjuedotto ii Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Fondo Coroneo
K' reme.
Pn-fnorilf/	ima gostilno v ulici Ireneo
roiooniK rrdn H 2to,. istrsko dal_
matinsko in belo vipavsko vino ter Steinfeldsko pivo vsaki čas mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči-
absolutna, novost za. Trst!
Podzemljska električna železnica
na električno gonilno moč.
Velikanska dirka v krogu.
Razsvetljena * Ton električnimi svetilnieami v raznih barvali in S svetilnicami-lu.euieami. Na jkrasnejšt- oki urana z mnogovrstno opremo.
Edina zabava za vsako osebo obojega spola. ^ ^ 4-4- 4. j* Slavnostno odprtje jutri v nedeljo. Jak. Perhauc
Oblivala.
Rphnr Ppfftl* u^'ca Kiborgo št. 2b. Velika ■ ■'-'■IC*! ■ v/lv/l zal0ga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Pekarne in sladeiearne.
HC4iKinl Piazzetta S. Giacomo št. 3 [Corso . OllUiei filijalka ulica Riborgo 15. ima veliko pekarno in sladčičarno. Vedna zalogo vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih biškotov, različnih likerjev in vin v buteljkah za poroke, birme, krste in druge slavnostne prilike. Vsakovrsten, vsak dan večkrat pečen lin in navaden kruh se razpošilja po pogodbi in naročilu franko na doni in trgovcem v razprodajo.
Ulica Stadion št. 20, pekarna in sladčičarna. svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna.
.lavljam slav. občinstvu, da sem
odprl
krčmo
v znanem prostoru pri Lovrencu, sedaj »pri Zvezdi« v Sežani. Toeil bodem izvrstni teran, vipavec in prošeka r. Za postrežln) tanle na razpolago vedno iz-boma kuhinja jm> primernih cenah. I><>-bivajo se tudi vsaki čas spalne sobe, kakor tudi hlevi za živali. Za obilni obisk se priporoea u da ni
Ivan Lisjak
„pri Zvezdi-* v Sežani.
rillhnv/Pn V mmotD^m kr Ju	*D sprejme
1/UIIUVvll takoj priletno in varčno kuharico.
Već pove uprava _Kdino*ti~ v ulici Molin piccolo
št. 3. II. nnlt«tropje.
Nabirajte že rabljene
poštne znamke ^ " "" ,uii
i	, najnavadnej^e. > tem jm>
majra:«- ubogim dedkom pri vzgoji za duhovski stan. I>epr nabožof s|»ominke. zlasti križevniške rožne vence.
svetinj k* -v. Antona iu praškega Jezu^-ka dobite za marke. — I"i-ati in poslati je pi-arni „Metlehem" v Bregenc Pre-larel-so*.
Varstvena znamka : SIDRO-
LINEMENT. GAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Pragi
priposnmno izvrstna, Imlvt-inv itlažrvt* mazilo dobiva se po stot., 1.-40 K in po "i K po vseh lekarnah.
Pri vkupovaiiju tepa po\x»d priljubljenega doiujK-ega zdravila nuj «** pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z našo var-*neno znamko „SIDRO*4 iz Richterjeve lekarne ;n le tedaj je gotovo, da -e _ fprejm originalni izdelek.	yj
žicitsncTi i-:j
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu ohcinstvu v Trstu in okolici kakor t h «li po deželi, svojo
bogato zalogo pohištva.
\ zalogi ima vsakovrstnega pohištva liajtineje in tlruge vrste, i/ .trdega in helega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena.
N e p resror I j i ve ni rež i ee.
_	v Trstu, Piazza Negozianti št 1
W I lOfci U» priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Auer."
Kavarne.
Anton Šorli
priporoča svoji kavarn »Commercio« in »Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Oarlje in drva.
|M||Uo Inom v	Torro štev. 12'
IIIUIIU JUOip priporoča svojo dobro pre--skrliljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor pre-• moga, koka, trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Pohištvo.
Prva slovenska
Slovenec
izdelovalnica in zaloga zazno vrstnega, pohištva lastnega izdelka. Sprejemam uaročbe po. načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoči« svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla „svoji, k svojim." Andrej Jug v Trstu ulica S. Lucia 1± (zadej c. kr. deželne sodnije.)
pn
Eliza.betrne ulice 5.
Chief-Office: 48, Brixton-Road, London, SW.
§ fi. £hierry-ja pravo stolistno mazilo %
je liajjaee mazilo, ki ublaži bolečine, jih
liitro /jimvi ter odpravi na človeškem
telesu vse prirasle i zrn stke. To unizilo je
gZ«i hribolazce, kolesarje in jezdece lie-
hf)?	obhodno potrebno.
Vdobiva se v lekarnah.
Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskusnjo s cenikom ter|seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.:
Marnarja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu
(Rohitsch-S&uerbrunn).
Naj se iz<.giblje ponarejanj ter pazi na rgoranjo varn. znamko, ki se nahaja na lončku.
h S^ iT! W iT/ W jTi S—/ i
priporoča svojo veliko prodajlnico in izdelovalnico vsakovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta. Za obilne obiske se priporoča Ivan Cink, ulica S. Daniele št. 2.
V Gorici. Civilni i n vojaški krojač.
C. Kr. pritiligirani kroji
vsakemu koj razumljiv krojiti
Martin Poveraj v Gorici na Travniku št. '111, n
ima izborno zalogo vsakovrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, dežnikov in sobnih plasčev za vsako sezono. vse po najnovejši modi.
Voščene sveče. I Knnap svečar v Gorici ulica .Sv. Antona ■ »Vr|JClw	7 izdeluje .sveče iz pristnega
čebelnega voska. Za pristnost jamči s 2<XX) k. Za obilne naročbe se priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvoni ter slavnemu občinstvu*
Velika zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okviijev, ogledal j stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam j in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsako
i vrstnih naročil v vso to stroko spadajočih de Anton lireščak, Gorica, Gosposke ulice št 14 Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Novoporočenci pozor!
,.Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani |C SpitaUke ulice št. 2.
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valu* itd. po najkulantnejšlh pogojih.
Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim. zavarovanje proti kurzni izgubi. Promete k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih vlog
na vložne knjižice, na tekoči*račun in na girokonto s 4-'/.°/0 obrestovanjen do dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje Borzna naročila.