muzejski ravnatelj Ljubljana jugoilavtj iHroi Trat (3), dio« & Frmac««eo d*Aa«W 30, Tm Moa 11-ST. DopM aa| m potifclo hkljufino urtMN, oflarf. r«kU> In dtoar p« uprsvmlfitva. Rokopisi «• m vračajo. Ndraakinai s« a« tprafnaslo. — Urt, zalolb« m tUk Tiskam« «Edino«** Pndaratfaattvo ▼ O o * i e i: uHca Glom* CarAiool M. 7, L n. — ToUl. H. 09, Glavni in odgovorni urednik: prod. FiHp Peric. bo v ne Stabilizacija lire Seja ministrskega sveta od Zl. decembra, na kateri se je sklenila kcmčnoveljavna stabilizaciju lire na podlagi zlata, je s^ckovinskega pomena za italijansko gospodarsko življenje. Ni pretirano, če se reče, da se ta dogodek navajal v gosposki zgodovini Italije kot iz-išče dolge gospodarske dobe odočnosti. Denar je najvaž-Ša podlaga vsemu modernemu gospodarskemu življenju in ni si mogoče zamisliti trajnega proč vit a in gospodarskega ijči-predovanj-oi naroda, ki nima denarja, kateri naj bo sposoben v najpopolnejši meri opravljati vse različne ekonomske in socijalne funkcije, katere si je pridobil v teku stoletij. Najglav-nejši predpogoj za dobro funkcioniranje denarja pa je ta, tla ima narod vanj zaupanje. Najmanjša negotovost povzroča o-gromno Škodo in ovira normalni gospodarski razvoj. Lira si je zamogla priboriti zadnje leto po dolgih letih, polnili preizkušenj, dobro, trdno stališče, a ta zadnji odlok o stabilizaciji napram zlatu bo njeno stališče še bolj okrepil. Primerno >e, da skušamo razjasniti čitatelju najglavnejše točke tega odloka in novo stanje emisijske banke po njega izvedbi. Najpomembnejša je gotovo točka 1), katera obvezuje emisijsko banko* da mora izmenjati predložene bankovce v zlato ali pa v polnovredne devize, to je v denar tistih evropskih držav, kjer vlada zakonita možnost zamen javan j a bankovcev v zlato, n. pr. v Združenih državah dolar ali v Angliji funt. V sak posestnik bankovcev bo torej mogel v bodočnosti zahtevati od barke «Italia» zamenjavo v zlato, oziroma v polnovredne devize, in sicer na podlagi 19 lir za en amerikanski dolar, 92.46 lir za angleški funt, 3.G6 lir za zlati frank in 12.627 lir za kg čistega zlata. Emisijska banka bo morala ugoditi vsaki zahtevi- po zamenjavi. Dana ji je na razpolago samo možnost izbire med zlatom in devizami, liadi tega je nemogoče, da bi dolar zapustil v veliki meri svojo sedaj fiksirano vrednost napram liri, kajti ako bi dolar veljal dosti več kot 19 lir, bi mogel vsak posestnik lir spremeniti lire v dolarje po ključu 19 lir za en dolar, nasprotno bi mogel posestnik dolarjev spremeniti dolarje v lire po ključu 19 lir za en dolar, ako bi dolar veljal na trgu manj nego 19 lir. Izrecna obveznost, naložena emisijski banki, da mora biti vsak čas pripravljena zamenjati izdani papirnati denar v zlato oziroma dolarje po navedenem ključu, bo torej držala v bodočnosti vrednost lire stabilno. Emisijska banka prevzame s tem težko nalogo, katera bi se ji pa ne naložila, ako bi ne bilo že v naprej pre skrbljeno z največjo sigurnostjo, da bo tudi v stanu izvrševati vedno svoje obveznosti glede zamenjave papirnatih bankovcev po navedenem ključu. Bilančno stanje in predvsem ono, ki se nanaša na kritje izdanih lir Banke d'Italia. bo po iz vedbi stabilizacijskega odloka podvrženo sledečim izpremem-bam: sedanje kritje v zlatu in inozemskih devizah, nahajajoče «e v zakladnicah banke, ki figurira v iznosu okoli 2.900 milijonov zlatih lir, se re val u tira v nove papirnate lire na okoli 10.640 milijonov lir. Sedaj je v prometu okuli 17.500 milijonov dir bankovcev in nekaj čez 1 milijardo lir drobiža in srebrnega denarja. Bankovci so torej kriti v višini 57^ z zlatom oziroma devizami, ki so last banke, v o-stalem z drugim imetjem banke, n. pr. s trgovskimi menicami. Ugotoviti se mora, da je bilančno premoženje banke skupno dosti višje, kot ves krožujoči denar. Razlika, katera izvira iz izvršene re valut aci je zlatega kritja, se uporabi za popolno odplačilo državnega dolga pri Banki d'Italia. Do sedaj je izdala emisijska banka 4.227 milijonov lir bankovcev na svoje ime ali na račun državne zakladnice. Ta dolg države se črta in v imetju banke, katera jamči za izdani denar, se bodo nahajale samo kvalitativno visoko cenjene postavke: zlato, devize in trgovske menice, izginejo pi državne zakladnice. Banki se nalaga obenem tudi dolžnost, da ne sme dopustiti, da bi šlo kritje v zlatu in devizah pod 403? izdanih, bankovcev. Kot rečeno, je sedaj to kritje dosti višje, dosegu namreč 57%. Preden se je vlada odločila za ta pomembni korak, je morala vsestransko dovolj preskrbeti za potrebna sredstva v inozemskih vrednotah. Poleg gori navedene množine zlata in inozemskih deviz, katere so last emisijske banke, dobi ona na razpolago za obrambne svrhe še sledeče vsote: od Istituto dei Cambi 3.138 milijonov lir, imetje v inozemstva 344 milijonov lir in ravnokar odprte nove kredite pri angleški in ameriški e-misijski banki v znesku 125 milijonov dolarjev ali. 2375 milijonov lir. Vsega skupaj torej razpolaga banka z ogromno maso vrednot 16 milijard 497 milijonov lir, tako da more držati stabilnost 17 milijard 500 milijonov lir izdanih bankovcev. V tehničnem oziru je torej preskrbljeno nad vse popolno v vsakem o-ziru in to dejstvo bo moralo nad vse ugodno vp-livatt na mednarodno mnenje o liri. Predvsem bo v bodočnosti nemogoče mednarodni špekulaciji, da bi se zopet lotila lire kot igralnega predmeta. V tem ozira je tudi važno dejstvo, da so se vodilni svetovni finančni krogi, kot angleška in ameriška emisijska banka, zavezali, sodelovati na stabiliziranju lire, dejstvo, ki mora radi ugleda dotičnih zavodov jako dosti koristiti stvari sami in odvrniti vsako nakano kake špekulacijske ofenzive. Gospodarski in trgovski svet je sprejel odločitev vlade o končni stabilizaciji lire nadvse u-godno. To je tudi povsem naravno, kajti neoporečno je, da bodo imeli vsi delovni, produkcijski sloji prebivalstva od tega o-gromnih koristi. Šele sedaj bo zadobila produkcija v svojih kalkulacijah ono sigurnost, ki se je izkazala vedno tako neobhodno potrebna in ki je manjkala že celih 12 let. Borze so o-cenile ta korak vlade že prvi dan s tem, da so zvišale tečaje industrijskim delnicalm, ker1 se pričakuje, da se bo gospodarski položaj izboljšal. Tudi državni papirji se ocenjujejo boljše, ker bo večja sigurnost v denarju vzpodbujala k štedenju pri prebivalstvu in nalaganju prihrankov v vrednostne papirje, ki se glasijo na gotovo vsoto lir in imajo nespremenjeno obrestno mero, sicer pa tudi za to, ker bo imel ta stabilizacijski odlok za posledico znižanje notranjih državnih dolgov za več milijard lir. Državni papirji, kot konso-lidat in vojnoodškodninske obveznice, so že prvi dan po objavi odloka pridobili precej na borznem tečaju. Splošno zadovoljstvo radi stabilizacije lire RIM, 23. Davi je sprejel načelnik vlade finančnega ministra on. Volpija, ki mu je naznanil, da se je ravnatelj banke «Italia» Stringher povrnil iz Londona. Tekom razgovora je poročal on. Volpi ministrskemu predsedniku, da prihajajo glavnemu ravnateljstvu državnega zaklada iz vseh delov sveta ča-stitke spričo definitivne stabilizacije lire. Tudi predsednik vlade je prejemal tekom današnjega dne brzojavke mnogih organizacij, v katerih izražajo te poslednje svoje veliko zadoščenje nad izvedeno stabilizacijo lire. Danes je sprejel on. Mussolini med drugimi tudi predsednika faši-stovske konfederacije industrij-cev on. Bennija, ki mu je tolmačil veliko zadovoljstvo, s katerim so sprejeli vsi italijanski industrije! stabilizacijo lire, od katere si obetajo velike koristi. Današnji rimski listi posvečajo še vedno velik del svojega prostora izvedeni stabilizaciji, katere veliki pomen skušajo pojasniti s poljudnimi članki, ki bi bili dostopni vsakemu čitatelju. Poleg tega priobčujejo obširne izvlečke iz inozemskih listov, iz katerih izhaja, da je bila stabilizacija lire sprejeta povsod v inozemstvu z veliko pohvalo. Stabilizaciji posveča kratek komentar tudi današnji «Os-servatore Roma«, ki pravi, da se smatra stabilizacija vse- pOfMMl kot apevkov k gospodarskemu preporodu ne samo države, marveč vse Evrope. In baš ta ofcotaost, nadaljuje glasilo »v. Stolice, do-prinaša v domovini dejansko žrtev k om povojni obnovi, od katere so odvisni ne samo posebni politični, ampak tudi splošni človečanski interesi. V nadaljnjem delu svojega fclan-kja označuje «Osserveitore Romano* pomen stabilizacije, ki je bila dosežena z odločno finančno politiko in z veliko požrtvovalnostjo in žrtvami. Pohvala, s katero je bila sprejeta stabilizacija in ki je predvsem namenjena. načelniku vlade, zaključuje list, pomeni ne samo politično, ampak patriotično in moralno ocenitev dogodka. Pravično in dobro je, da prevladuje v takem trenutku tako čustvo. Kadar se namreč zaznamenjuje uspeh, je za nadaljnje uvel javljen je vedno mnogo obetujoča zavest, da so sodelora!! v bitki ne samo materialni interesi, ampak tudi individualne in kolektivne vrline, ne samo sile, ampak tudi duh, in ne samo suhi računi, ampak tudi vera. Račun drtavnefti zaklada Deset mittjofiiorv prebitka RIM, 23. Račun drtavnega zaklada je izkazoval 30. novembra prebitek 10 milijonov lir, izvirajoč od razlike med ugotovljenimi dohodki (7794 milijonov lir) in prevzetimi obvezami (7784 milijonov). Tekoči račun z zaivodom «Ban ca d'Italia« je izkazoval istega dne prebitek v znesku 230 milijonov v prid državni zakladnici. Celokupni državni bančni promet je znašal 18.864 milijone lir. Promet državnih bankovcev se je znižal za 103 milijone, bančni pa za 107 milijonov lir. tajava raiiJikatPi listin o zvazno-obrambni pogodi«! med Italijo in Albanijo RIM, 23. Danes ob 19. uri je načelnik vlade v palači Chigi sprejel albanskega zunanjega ministra in sta si izmenjala ra-tifikacijske listine o italijansko-albanski zvezni in obrambni pogodbi. Včeraj je posetil minister Vrioni grškega zunanjega ministra Mihalakopulosa, s katerim je imel daljši razgovor. Albanski minister je podal uredniku rimske «Tribune» sledeče izjave: «Zelo me veseli, da sem prišel takrat ne samo kot zastopnik prijateljske države, marveč tudi kot zastopnik zavezniške države. Izmenjava ratifikacijskih listin predstavlja definitivno za-ključitev dejanja, s katerim so bila potom medsebojne iskrene zveze potrjena čustva in interesi obeh držav. «Prepričan sem, da goji italijanski narod napram nam enaka čustva, kakršna jih mi gojimo napram njemu. Istotako čutimo iskreno veliko občudovanje za Nj. Eksc. Mussolinija, katerega sem v enem izmed svojih govorov v parlamentu označil kot genija italijanske politike. V ostalem bo bodočnost dokazala, kako resnična je naklonjenost in kako realno je sodelovanje, ki druži Albanijo z njeno veliko zaveznico. Takrat je diplomatična pogodba zares izraz duševnega razpoloženja o-beh narodov.» novi francoski poslanik bo prispel v Rim koncem Janu-< arja RIM, 23. Kakor doznava agencija «Infoimatore della Štampa«, prispe novi francoski poslanik pri Kvirinalu v Rim tekom prvih dni v drugi polovici meseca januarja. Novi francoski poslanik je takorekoč že nastopil svojo novo službo, kajti neprestano je v stikih, z italijanskim poslanikom v Parizu. Združevanje občin. RIM, 23. Današnja «Gazzetta Ufficiale« prinaša med drugim tudi kr. ukaza z dne 1. decembra 1927., s katerima se združujeta občini Breginj in Sedlo y eno samo občino pod imenom Breginj, ter občine Osek-Vitov-lje, Ozeljan in Šempas v eno samo občino pod imenom šempas. ▼lede bo tekom pros-estai t Rim« RIM, 23. Včeraj zvečer je prispeto v Rim žena on. Mussolinija donna Rac bele s hčerko in tremi sinovi. Načelnik vlade bo preživel praznike v krogu svoje družine. Korejski princ v Rima RIM, 23. Danes ob 9.25 je prispel iz Turina v Rim Nj. Vis. korejski princ Grim s svojim spremstvom. Nastanil se je v Gr and hotelu. Ustanovitev videmskega ar-madn&ga zbora " RIM, 23. Uradni vojaški list .prinaša kr. ukaz, s katerim se ^ustanovi 1. januarja 1928. vi-demski armad ni zbor, katerega področje bo obsegalo sedanja področja padovanske, videmske 5n goriške divizije, ki postanejo s tem deli videmskega armad-nega zbora. Od onega dne dalje bo obsegal beneški armadni zbor veronsko in bolzansko divizijo, tržaškega pa bosta tvorili diviziji v IVstu m Puli. Plače uslužbencev pri pomorskih podjetjih RIM, 23. Včeraj zjutraj so se sestali v prostorih prometnega ministrstva pod vodstvom ministra on. Ciana zastopniki faii-stovske konfederacije prevoznih podjetij, da določijo plače podrejenega osobja, katere bodo veljavne od 1. januarja 1928. dalje. Po daljši razpravi so zastopniki obeh pogodbenih strank priznali potrebo, da se obrnejo na prizivno sodišče v Rimu, da to kot delovno sodišče določi bodoče mozde uslužbencev pri pomorskih podjetjih. Uslužbenci teh podjetij bodo dobivali do 15. februarja svoje dosedanje plače. Sestanek fašistov skih vseuči-lišk.ih skupin RIM, 23. Tiskovni urad faši-stovske stranke sporoča.: V Rimu so se sestali odbori 62 faši-jstovskih vseučiliščnih skupin, ki so se razdelili v politično, finančno, kulturno, športno, potovalno in prireditveno sekcijo ter pričeli svoje tozadevno delo. Zasedanja posameznih odsekov so trajala do 14. ure. Ob 15.30 so bila on. Turatiju izročena poročila komisij ter so mu bili obrazloženi zaključki raznih političnih tajnikov. Ob 18.30 je glavni tajnik stranke reasumiral zaključke razprave ter začrtal smernice, po katerih se bodo morali ravnati italijanski vse-učiliščniki pri svojem bodočem delovanju. On. Turati je poročal načelniku vlade o tem delu, ki so ga izvršili posamezni odseki na svojem rimskem sestanku. Vojvodini a aremberška v Rimu RIM, 23. Danes zjutraj je prispel v Rim prestolonaslednik Humbert, kr hoče v krogu svoje kraljevske rodbine preživeti praznike. Istotako je došla danes iz Pariza v Rim vojvodin j a Hedvika d'Aremberg v spremstvu svoje hčerke princezinje Lidije in svojega sina. Ugledni gostje so se nastanili v Grand-hotelu. Njihov prihod je po vsej verjetnosti v zvezi z zaroko princezinje Lidije z vojvodo di Pistoia, drugorodnim sinom vojvode di Genova V teku popoldneva se je podala vojvodi-nja s svojima otrokoma v vilo Savoia. Ob 15. uri sta, Njihovi Veličanstvi povrnili obisk. Nemška krfžarka r Genovi GENOVA, 23. Včeraj je prispela v tukajšnje pristanišče nemška šolska križarka ((Berlin*. Poveljnik kriiarke kapetan Kolde je obiskal prefekta, poteptata in poveljnika vojažke divizije. Križarka a je v veljavi prepoved, da se močne alkoholne pijače po 23. uri ne smejo prodajati. Kolednice Izšle so kolednice. Književna družina «Luč» nam je podarila ravno za Božič drugo skupino knjig, in sicer: Roman Slavka Slavka: Ubogi Uštin, ki se odigrava v goriški okolici. Kmetsko povest znanega poljskega pisatelja Reymonta «To-mek Etaxan» v prevodu in z uvodom Franceta Bevka, ter II. zvezek pol j ud no-z n an s t ve -nega zbornika «Lu6» s sledečo vsebino: J. Wilfan: Politika in etnika. J. Agneletto: Gospodarsko stanje podeželskega prebivalstva v Julijski Krajini. A. Širok: Pri naših upodabljajočih umetnikih. I. Gerbec: Nekaj podatkov o glasbenem življenju po vojni. A. I.: Hrvatske publikacije. F. Kleinmay-r: Naša šolska književnost. F. B.: Nabožne publikacije. F. B. Knjižne izdaje v 1. 1927. L. Č.: I. dodatek k razpravi «Politična in upravna razdelitev Julijske Krajine za dobo do 30. novembra 1927. Zbornik prinaša tudi eno pol o s slikami našib umetnikov. Knjige na prodaj v vseh knjigarnah in v tiskarni «Edinost». Cena vsem tem knjigam L 4. iz Božične In novoletne skrbi Vse polno skrbi se priklati s prazniki v družino: skrb za o-bleko, snaženje hramov, pripravljanje peciva itd. Tudi take skrbi so na mestu, toda nečesa ne smemo pozabiti: priskrbeti družini zdravega čtiva za prihodnje leto. Radi tega naj se vsaka družina koj naroči na e-dini družinski mesečnik, ki stane borih 15 lir letno in je vsakemu najboljši prijatelj, svetovalec, učitelj in vzgojitelj. Naslov: Naš glas — Trieste, casella postale 348. Himen. Poročil se je v Gorici notar g. Miroslav Premrou z gdč. Hribar iz ugledne goriške družine. — Bilo srečno! IZ UREDNIŠTVA JutriL-ija številka «Edinosti* izide na šestih straneh in bo vsebovala literarno božično pri-1oqol Galerije slik Michelazzi v plamenih Marsikomu naših čitateljev je zibana tižaška tvrdka umetnin Mielielazzi, ki ima svoje prostore v ulici Mazzini. Ta tvrdka ima tudi stalno razstavo umetnin v palači št. 6 na trgu Unit&, prav nad kavarno Specchi. Včeraj zjutraj, krog ene ure po-polnoči, so bili obveščeni tržaški gasilci, da se iz dvorane, ki služi za razstavo, vali gost in dušefi dim. Tenente Uxa je koj prihltel na lice mesta z dvema gasilnima av-tomobilima. Gasilci so morali vdreti v dvorano. Toda du.^eč dim jim ni dvovolil vstopa, tako, da so naposled morali pričeti gasiti skori okno. Gasilci so se trudili, da rešijo, kar še ni bilo postalo žrtev mogočnih plamenov. Gašenje je trajalo nad eno uro. Ogenj se je že razširil na strop dvorane in popolnoma uničil tla, tako, da je vročina pokvarila precej pohištva v kavarni Specchi. Škoda je velika. Požar je uničil mnogo znanih slikarskih del. V seznamu teh najdemo Cignaroll-jevo «Vstajenje», eno Magnascoje-vo «Pokrajino», več del Tiepola, Riccija, Bassanoja in mnogo drugih. Razen tega, je zgorelo več dragocenih preprog, stenskih pregrinjal, nmogo pohištva itd. Skoda presega MO.OOO lir, a jo za pol mili jona za po pad en a v zavarovalnini. — Vzroki požara niso znani. Domneva se pa, da je požar zanetil kratki stik. To domnevo podpira dejstvo, da je električna napeljava bila slaba in zelo podvržena mokroti, ki že sama po sebi lahko povzroči kratki stik. Umreti je hotela v morja Včeraj zjutraj je bila obveščena tržaška rešilna postaja, da se na pomolu Audace nahaja nezavestna ženska, katero je neki čolnar povlekel iz vode. Ženska je sama skočila v vodo, a je kmalu po skoku začela klicati na pomoč. Zdravnik rešilne postaje je dal nesrečnico prepeljati v mestno bolnišnico, kjer se je kmalu nekoliko opomogla. V bolnici službujočemu agentu javne varnosti je samomorilna kandidatinja povedala, da je hotela v smrt, ker se je skregala s sestro, pri kateri je bivala zadnje dni. 14-letna deklica sita življenja 14-letna Katarina Matcovich, stanujoča v ulici dei Gelsi, je vče^ raj izpila precejšnjo količino li-zola. Prihiteli zdravnik rešilne postaje je dal mladenko prepeljati v bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo tako spravili iz nevarnosti. Ostala je v bolnišnica. Ne ve se, kaj je deklico pritiralo do nepremišljenega koraka. Tržaško sodišče Kaj je iskal v vrtu dvorca? Včeraj je stal pred sodniki pete sekcije tržaškega kazenskega sodišča star znanec kvesture in sod-mje, Armand Viezzoli, star 22 let, po poklicu težak, obtožen tavvine sedmih kokoši in njihovega glar varja, lepega petelina, na škodo družine \Verk, stanujoče v lastni vili v ulici degli Scaglioini. Dne 30. julija t. 1. je namreč služkinja omenjene družine, El- u. V Treta, dave 24. decembra 1927. vira Jop, precej zgodaj vstala in fiFa na vrt. V svoje začudenje je v vrtu zagledala človeka, ki se je Meto mirno sprehajal med redkim drevjem. Služkinja je začela vpiti, da je tat v vrtu, kar seveda ne-snancu ni prijalo. Zbežal je. Jopova je veo zadevo povedala gospodarju, ki je seveda takoj po-sledal v k urnik In konstatiraj to, lesar je obtoženec obdolžen. Nastanil je zadevo komisarijatu in služkinja je op i sad a neznanca. Iz tega opisa »o ageutje javne varnosti spotnaH, koga morajo poklicati na odgovor. Vie«2rk>i pa trdi, da je nedolžen. Ne taji. da je bil v vrtu vile, ki je last gospoda Werk. pravi pa, da be je v vtu le sprehajal, brez ni-kakega zločinskega namena. Oškodovanci in Jopova izpovedo v smislu obtožnice. Branil je obtoženca od v. Ris-mondo. Viezzoli je bil obpojen na 7 mesecev in 15 dni je&e. od katere je moral eno šestino odsedeti v preiskovalnem zAporu. POROTA ^ft Prihodnje zasedanje Predsednik tržaške porote, eks-celenca cav. Ferri, je razglasil te dni seznam obravnav, ki bodo zaposlovale v dobi od 16. januarja dalje tržaške porotnike. Iz seznama izvemo: Dne 14. in 17. januarja se bo vriila obravnava proti Viktorju Bosio, obtoženemu zlorabljanja javnih zavodov. Brani obtoženca od v. PftJ-iS Itake IS. do 21. j sonarja bode porotniki odJotovali t obravnavi proti Štefanu Tom tu k, Alojziju Fur-lan, Andreju Glater, Antonu Ve-kar, Iranu Penoo, Ivaxru Vek ar, Ivami MottM, Gadparju Bergoc, Antonu Mada in Alojziju Zenko. Obtoženi so nortameravanega umora v prepiru. Branijo odvetniki Robba. Kezieh, Zennaro, Glannini in Berton. Dne 23. in 24. jan. bo obravnava proti Petru Mi col is, obtoženemu zločinov proti nravnosti. Brani odv. Zennaro. Dno 2t>. in 27. januarja se bo zagovarjal Cir Aielk), obtožen poskusnega nameravanega umora. Brani odv. Poillucci. Dj i p 25. in 26 jan. bo pred porot-iiji. i ulija Schaffer, obtožena de-tomora. Brani odv. Robba. Največja obravnava zaključi prihodnje zasedanje. Pred porotnike pride io Jakob Geržlej, Rajmond Samsa, Peter Ze)a, Ivan Kogen in Silvester Smerdu. Ti so obtoženi roparskega umora in izvršenega umora na postaji v Prestranku. Branijo obtožence odvetniki Berton, Zennaro in Robba. Vesti z Goriške mestne vesti Avtomobilski promet za praznike V nedeljo, na Božič, bo na vseh progah, po katerih se vrši avtomobilski promet, vožnja prekinjena. Tudi ;orijera na progi Gorica-Poetojna ne bo vozila. Istotako bo prekinjen jutri, v nedeljo — toda le do poldne, meeani avtomobilski omet v Ločnik, Solkan itd. Za-el k« pa bo takoj opoldne ob 12. V pondeljek. na praznik sv. Štefana. se bo znova začel redni avtomobilski promet na vseli progah. Na novo leto pa bo zavzel avtomobilski promet značaj nedeljskega. Požar na Svetogorski postaji V noči med petkom in soboto je nenadoma začela goreti žaga, ki se nahaja ob ulici Svetogorske železniške postaje — in je last železniške uprave. Požar se je pričel v petek, zvečer ob 10. in tri Četrt in je trajal zjutraj do osme ure, ko so goriški ognjegasci zapustili pogorišče. Požar je bil tembolj nevaren, ker se nahaja žaga sredi nakopičenega lesa, izrezanih tramov, ki služijo za železniško progo, — ter velike množine za kurjavo pripravljenih drv. — Največja nevarnost pa je pretila velikanskim skladovnicam premoga, ki ga je železnica nakopičila tam v bližini. Ogenj je zavzel takoj precejšno dimenzijo. Takoj so dospeli na mesto ognjegasci pod vodstvom inž. Del Neri-ja, na pomoč je bilo poklicano tudi vojaštvo 23. pešoplka in četa alpin-cev. Pomagali so pri gašenju o-rožniki, miličarji, železničarji in drugi. Veliko je tudi pripomoglo k gašenju jako slabo vreme in dež, ki je padel celo noč. To je bilo »lasti važno radi tega, da se ogenj ni tako razširjal kot bi se sicer. Škoda, ki jo trpi železniška u-prava, je precejšnja. Nesreča pri delu Zeleni križ je moral prepeljati v mestno bolnico nekega Ivana Graunerja, starega 48 let, stanujo-čega v ul. Camposanto. Pri delu mu je padla na desno roko železna prečnica in mu odtrgala kazalce. Padel je po lestvi. Neki Peter Budan, star 63 let, iz štandreža, je moral v goriško mestno bolnico. Ko je lezel na hlev je padel tako nesrečno z lestve, da si je zlomil kolčno kost. Božična darila Kaj boš kupil oče svojemu otroku, mati svoji hčeri, fant svoji deklici, dekle svojemu fantu za božično darilo? Stopi v knjigarno (prej Narodno knjigarno) v Gorici, kjer boš našel lepo in koristno zbirko knjig, ki so na prodaj in ki jo navajamo spodaj. Knjige iz založbe Narodne knjigarne (sedaj knjigarne G. Car-ducci - Gosposka ulica - via Car-ducci št. 7) se prodajajo s popustom 15%. Knjigama ima na razpolago sledeče knjige: Ivan Cankar: Karlu Di l o- Tč KO v j hišna, ukz*adla zlato iglo precejšnje vrednosti. Odne-sia jo je domov in jo podarila svojemu zaročencu, s katerim je skupaj živela. Ta pa jo je potem, ko sta se nekoč poileno spria — saj pravijo nekateri. da se šele ona dva ljubita, ki se prepirata. — naznanil. Pokazal je iglo sestri Di Lorenza, ki jo je spoznala, da je bratova. Obtoienka trdi, da iglo ni u-k radi a, pač pa. da jo je našla na tleh. Će bi hotela krasti, bi lahko kradla že poprej vsa štiri leta, ko je služila pri Di Lorenzu in imela vse odprto. Oslale priče, Di Lorenzo in sestra, povedo, kako so zapazili tatvino. Jožef Bottari, ki je bil takrat, ko se je zgodila stvar, ljubimec obtoženke, pripoveduje, kako je zapazil, da ima Ines zlato igio in kako i« nato vse povedal Di Loren-zovi setri. Sodišče je obsodilo Ines Sirk na tri.mesece in 10 dni zapora, toda le pogojno za dobo 5 let. Vojaška kava in ona, ki )o Je kupovala Neka Kristina Jevšček, rojena v Batali in sedaj lastnica majhnega bara v Gorici, se je morala zagovarjati včeraj pred goriškim kazenskim sodiščem, ker je bila obtožena, da je kupovala od vojakov iz vojašnice ukradeno kavo po znižani ceni.- Dva vojaka, kuharja pri okrožni četi v Gorici, sta ji prinesla okrog 7 kg kave, ki jim jo je Jevšček plačala po 17 lir kg. Temu je prišel na sled marežjalo goriške kvesture, znani Palumbo, kateremu je Jevščekova svoj prestopek priznala. Vojaka sta bila radi tega naznanjena vojaškemu sodišču v Trstu in kaznovana s pogojno kaznijo enega leta zapora; kot vo--jaška kuharja sta namreč kavo, ki bi jo morala porabiti za prehrano čete, polagoma odtrgovala ter jo v večji množini prodajala Jevščekovi. Nastopijo priči Palumbo in kapetan okrožne čete. Drž. pravdnik zahteva tri mesece zapora. Odvetnik razgrinja pred sodniki žalostno sliko obtoženke, ki da je vdova, ter pravi, da -jo je potreba privedla do obtoženega dejanja ter da jo je k temu silil znani Vouk, s katerim' je imelo sodi.^ že toliko opraviti. Sodniki so obsodili JevSČekovo na tri mesece zapora, toda dovolili so ji pogojno kazen, ki se ne vpiše v kazenski list. Le kavo mora vrniti vojaški upravi. SV. LUCIJA Dne 21. decembra t. 1. se je poročil nad znani rojak inž. Milan Mikuž z gdč. Rožo Lenardič iz Kojskega. — Obilo sreče! CERKNO Premestitev Mesto učitelja Avalio-Al cesta, ki je imel funkcijo tajnika tukajšnje sekcije Anif-a (Associazione Na-zionale Insegnanti Fascisti), je sedaj zasedel dosedanji didaktični ravnatelj duhovnik in profesor Peter Cella. ŠEMBIJE Zelo nas ima zima, da se ne upamo iz hiše. še malo snega in gozd bo za več časa zaprt. Sicer bi bilo bolje, da bi se ne ukvarjali z gozdarstvom, ki postaja z dnem večja nesreča. NaS je le trud. Bolje bi bilo, da bi se posvetili obnovi svoje zemlje, ki smo jo doslej prezirali . Travništvo, živina, dobre krave-molznice, gnoj, večja gnojilna moč zemlje, to bodi naša skrb. Več dni bo sedaj le za taka dela. Moški zunaj, ženske — v kolikor ne pomagajo pri teh delih — pa v hiši, kjer tudi ne manjka dela. Posedanje, govoričenje in premlevanje dnevnih novic — to ne spada v resne Čase in je v škodo poedincu in skupnosti. Domislim se dveh pridnih deklic: ravnokar je ena izvršila lepo ročno delo, a ko s loti pletenja s travo (rafijo), Ima v načrtu malo ve$fi košek od enega, ki ga j« srplela: lepo dkumo delo z vpletenimi trakovi, ki dela deklici fest. Deklici molče tekmujeta, zadovoljni nad uspehom. Tako se uči mladina iskati krjacsr pod vsakim grmom. Žled nam je napravil nekaj Skoda na gozdnem drevju, a upamo, da ce bo hudega, če le ne bo burje. — Te dni smo zavarovali svojo govejo živino pri vzajemni zavaro-valmci v Knefcaku. Večina gospodarjev je svojo živino zavarovalo. Težko se plača, a to je davek iz jrevidnosti. DOLE PRI IDRIJI Te dneve se je pojavil v gozdu v Jeličnem vrhu blizu «Vrii Zale» nasproti Jelenka divji prašič. Izsledil ga je v pondeljek, dne 19. t. m., lovski čuvaj Franc Lapajne, vršeč s-vojo službo v tam revirju z namenom, da po naročilu lovskega kluba v Doleh pregleda, če ni morda ugodni sneg izvabil kakega divjega lovca na prepovedano zalezovanje divjačine. Kodeč po gozdu, opazi po snegu močan poplazen sled, ki se je radi suhega snega slabo poznal. Čuvaj je sledil temu sledu in prišel do velike razkop-nine v obsegu kakih desetih kvadratnih metrov. Na tem mestu je bila zemlja do pol metra globoko razrita, korenine izruvane in razr-grizene. Čuvaj je bil ves iznenađen, ker ni bil do tedaj še nikdar kaj takega videl, a kljub tenru jo maha s puško in psom krepko naprej po sledu. Dospel je do nekaj manjših in do ene večje prejšnji podobne razkopnine. Čuvaj se je končno uveril, da je ta sled nekaj nenavadnega, začel je misliti in ko se je spomnil, da bi bil to lahko kak medved, se je okrenil in jo odkuril bolj naglo kakor pa pes za njim, kakor je sam pripovedoval. Drugi dan se je zbrala četvorica lovcev, ker se jih večje število ni moglo zbrati radi smrti posestnika in lovca, 74-letnega Franceta 2ak-Ija iz Dolov št. 5, p. d. TrevnA. Ti neustrašni lovci so se v ram uri odpravili na lov na napovedanega medveda. Sli so skozi Dole, pokro-ptti mimogrede umrlega tovariša Trevna, nadaljevali pot črez «Vrh Zale» v g«ozd, kjer je čuvaj prejftnji dan našel sled. Na poti proti prvi razkopndni so našli lovci stopinje v obliki parkljev vediko večjih od srn. Na vprašanje je izjavil čuvaj, da tega sleda ni bilo prejSnjl dan, nato je takoj popravil svojo domnevo, da bi bil to medved, in tako se je njegov včerajšnji medved spremenil v bolj krotkega jelena. Pri razkopnini so se prepričali lovci, da ta ni bila dek> jelena, še manj pa medveda, ker ni bilo najti nikjer nobene šape v snegu. Ugotovilo se je na tem mestu, da mora biti to le divji prašič, in sicer so sklepali to po parkljih v snegu, po razkopninah, ki jih je utegmil prašič napraviti s svojim močnim rilcem in po odpadkih, ki se jih je našlo precej v bližini. Lovci »o dobili pri nadaljnem zašle dovanfu več že opisanih znakov, ki so pričali o mrjaSčevi Milini in o njegovem večdnevnem bivanju v tem gozdu. Medtem se je čuvaj ojunačil in šel na svojo pest za sledom. Ostali trije so komaj dohajali mladega, urnega in hrzega čuvaja. Dospevši po sledu do goste do tal obrastle igličaste meje, je čuvaj zajčul izredno močan ropot in tudi neprijeten duh mu je udaril v nos. V tem je skočil mrjasec iz .svojega loža pod košato smreko, a čuvaj ni mogel streljati, ker je bil mrjasec takoj izginil v bližnjem jarku. Le toliko ga je videl, da je »poznal v jem starega, močnega mrjasca. Ce se mrjasec ni preveč ustrašil čuvaja in jo odkuril drugam, se morda posreči lovcem pri drugem pogonu, da jim prilomasti na strel. V ta namen: lovski blagor! RAZNE ZANIMIVOSTI Iffhnsl ta taiio Is Bukarefita na Romunskem poročajo, da je dobil mladi kraljiček Mihael za božič frakih pet tisoč dar ril, obstoječih iz sladčic in igračk. DtmfH so mu te darove zasebniki. AM Js to čista vest? Ured sodnijo v Firenci so se morali zagovarjati štirje mlade-nftči, obtoženi tatvine. Med govorom dr*, pravdnik a se je opazilo, da so obtoženci na svojih sedežih v zamreženecn prostoru sladko in trdno zaspali. Predsednik jih je moral z zvoncem zbuditi. Temu prizoru se je navzoče občinstvo prisrčno smejalo. Da je to izrabil uradni zagovornik, nI treba omeniti. Botaaztfki vrt v Ze din jenih državah Zedinjene države Sev. Amerike nameravajo prirediti v Kaliforniji botanički vrt izredne velikosti, in sicer med Los Angelesom in obal jo Tihega oceana. Prostor, namenjen za ta vrt, bo obsegal 1400 ha, od katerih bo ena tretjina določena edino le znanstvenim rast- je doba na razstavi v Tokiju darilo, toda to pot še za naravne bisere. Kmalu nato je pa začel proizvajati bisere na ta način, da je vtihotapfcjal v Školjke maj Ima tuja telesca; žival je začela boj b tujim, njen organizem motečim vsiljivcem, okoli katerega je odlagala razne snovi in tako je nastal takorekeč naraven biser z umetnim jedrom. Največja taka vzga-jališča ima Mikimoto ob malem skalnatem otoku Takoku blizd rojstne vasice, kjer je sedaj središče njegovega velikega in sve-tovnoznanega podjetja; njegove proizvode ščiti sedemnajst patentov po raznih državah. Mihimoto-vi biseri so trikrat cenejSi od naravnih biserov, t. j. od onih biserov, ki nastajajo brez človeškega delovanja. Ni treba omeniti, da je postal Mikimoto s svojo obrtjo bo-1 gataš, posebno odkar se mu je odprl evropski in ameriški trg, kjer so postali japonski biseri moderni. CoolMge in prihodnje volitve V beli hiši v Washingfconu je sprejel predsednik Zedinjenih držav Sev. Amerike člane republikanskega nacionalnega odbora, katerim je začrtal temeljne točke krat sunil svojega. tovariSa. V svoje razbremenitev je prodiagal obtoženec, naj se zaeKžijo njegovi otroci, čemur je sodni dvor ustregel. In res so prišli otroci na prihodnjo razpravo. Pripeljali so se na dveh kamijonib, kajti bik> j« vseh skupaj osem in Štirideset Sodniki so razsodili v tem smislu, da so Chavesa oprostili, kajti kdor je vzgojil in prehran i 1 tako številno družino, mora biti odgkodovan. Chaves je star sedemdeset let in je bil trikrat poročen. linam, ostali prostor se pa upo-^tto^anj© In zunanje politike, ka- - tarih se bo morala stranka držati v volilnem boju za predsedniško mesto. Coolidge je.izjavil ponovno, da on ne bo kandidiral za predsednika, zato je pa priporočal odboru republikanske stranke, kateri tudi sam pripada, naj se takoj loti dela in naj si takoj izbere kandidata. Kakor znano, se bodo vršile drugo leto volitve predsednika v Zedinjenih državah. Nevarna shramba za Igle V Frattamaggiore (neapeljska pokrajina) je držala mati svojega devet mesecev starega otroka Carmelisa d'Anvbroiso-ja v naročju. Ker je bilo otroče precej nemirno, se je z iglo, ki jo je imela mati na prsih pripeto, težko ranilo. Mati je takoj odhitela z otrokom v bolnišnico, toda kljub takojšnji pomoči in o-peraciji je umrlo v nepopisnih mukah. Oproičec radi številne družine Pred newyorškim tribunalom se je moral zagovarjati kmet Cha-ves, obtožen, da je z nožem dva- Reška pokrajina TRNOVO Minuli četrtek se je vreme skremžilo tako, da je bil petkov semenj precej bel, ker je zapadel sneg. V soboto pa je začel pritiskati sever in v nedeljo smo že imeli 11 stopinj C (11 stop. Celzija pod ničlo), v pondeljek 13 in v torek 15. Prenaglo je pritisnila cima in če poj de tako resno dalje, bosta januar in februar prehuda. Bomo videli, koliko bo resnice na prerokovanjih starih mož, ki trde, da bo 1. 1928. huda zima. rabi za krasne vrtove. Ker je ta površina zavarovana toliko proti slanemu zraku, ki prihaja od oceana, je popolnoma pripravna, da se razvije na njej tropska vegetacija. Do svojega popolnega razvoja bo rabil ta botaniški vrt najmanj pet sto let. Kdor i£Če, najde • V VercilKju (novarska pokrajina), je imel dva in dvajsetletni Josip Maloeso kar Štiri ljubice. — Vsem tem štirim ljubicam je določil sestanek na istem mestu in ob istem času. Ali je imel že peto Tjubico v srcu in se je hotel izne-biti hkratu vseh dotedanjih štirih, ali se je pa hotel prav sadistično radovati nad izbruhi ljubosumnosti, se m ve. Na sestanek je prišel seveda tudi sam. Ko so pa spoznala dekleta, kako se norčuje njihov ljubimec z ljubeznijo in kako jih je potegnil, je v«em štirim zavrela kri in lop! po ljub-čku. Tako so ga zdelale, da je Josip Malosso obležal nevarno ranjen na tleh in so ga -morali pripeljati v bolnišnico. Proti zaročenkam ae je uvedlo sodnijsko postopanje. 6ras Gibraltarsko ožino Mercedes Gieitze in Hudson, obe strojepiski in vztrajni plavalki, sta došli v Tanger z namenom, da preplavati morsko ožino med Afriko in Španijo. Med vožnjo 9ta sklenili na par-niku prijateljstvo. Prej sta si bili namreč zelo v laseh. Hud-son se je bila ujezila, da hoče tudi njena tekmovalka Gieitze preplavati morsko ožino pri Gi-braltarju, ko je bdi ven daj* to njen načrt. Svojo spravo sta potrdili z neštetimi objemi in brez-gtevilnimi poljubi, da je morje kar vidno naraščalo, taio so izstradani mornarji cedili sline v morje. Bof »oper miši in podgane V medicinski akademiji v Parizu je imel te dneve prodavanje profesor Petit, v katerem je med drugim naSteval ogromno škodo, ki jo povzročajo miši in podgane tako v mestu kakor m. deželi. Samo na Francoskem se ceni škoda na eno milijardo vsako leto, pri čemer se niso u-poštevale razne bolezni, ki jih ti glodalci prenašajo, kakor steklina, kuga in druge. Predavatelj je priporočal na koncu svojega predavanja vztrajen in neizprosen boj zoper to nadlogo. Japonski kralj biserov Kokihi »Mikimoto«, znan kot «kralj biserov na Japonskem», je bil odlikovan od mikada z redom svetega zaklada četrtega reda, kar je za ti^govca redko odlikovanje. Vsekakor je Mikimoto to zaslužil, saj je dal svoji domovini nov in dobičkanosen izvozni predmet, ki dona&a Japonski nad dva milijona jenov na leto. Leta 1858. se je rodil Mikimoto v ribiški vasi Tobi v sedanji Japonski kot sin revnih star-Sev. Najprej se je bavil s trgovino sadja in aočivja, toda kmalu se je lotil trgovanja z biseri. Leta 1892. BEiilTZ-SML vodi v v»eh jezikih. Via F&bifr Filzi 23, pouk in prelo« BA&iCA, diplomirana, govori slovansko, sprejema not-cč«. Bodulich Ana, Aiadnn-na del Mare 19/11. 1696 UČENKO 14—15 let staro, iščem za lr-tfovino z mešanim blagom. Anion Ličan« II. Bistrica. 1697 TRTE ccpljene in drugo sadno drevje prodaja Rudolf Tavčar — Ivanjigrad pri Komnu. Na zahtevo pošilja cenik. (1695) MLEKARSKA zadruga v št. Vidu pri Vipavi ima na razpolago dnevno vcO j količino pasteriziranega mleka. Reflck-tanti naj se obrnejo osebno na načel-ništvo. 1694 KRANJSKE klobase, tvrdke K. Jarc v Ljubljani, dvakrat tedensko »eže, se prodajajo v Via S. Ma.urizio (gosiimn Maria ►). PAZITE! Najboljše, najlepše, najcerv obuvalo dobite pri Rebcu - Trirt - Cai-ducci 36. 115; ZLATARNA Atbdi-t Povh | Trst, Vin Masziul 4C. Kupuje zlato, srebro in krooe. Po- r*«*^ i j in prodaj« z lat en ino. — Cene 2inti.it f MODNI SALON 934 ..... k Kart; Trst, Via XXX ottobre 15 Izbera klobukov od L 30 neprej. ZEHUARO & OENTILLI-TRST Skladišča: Via Pier Lulgi da Paloahrina Si. 3 in 7 - Tel. 225 Prodajalna na drobno: Plazzaln Via Renato Iiabriani (prej S. Oiovanni) tel. 2689 Prosia laka: Skladišč« št. 4, tranzit. Prosio erarične carin«. Največja skladSšža Julijske Krajine in bogata na izberi nacionalnega in češkega porcelana vsake znamenite tovarne in Starodavne iu odlikovane tovarne RICHARD GINORI di Doccia (Firenze) 1 skladiščem tranzita za izvoz porcelana, lončevin, kristalov, stekia, namiznih in to!-etnih servisov, damižan, velikih Crnlh butlljk, belili in zelenih za lekarne kakor tudi damlžan s pipo. — Bokali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L 6.— komad. Imitacije kristala vseli vrst krožnikov. Velike izbere majoličnih In kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potrebščine za razsvetljavo, cevi za ročne in stenske svetiijke, tulipani in zvonci za električno razsvetljavo , kovinasti predmeti, alpak.1, jedilno orodje itd. Kozarci (Čaie) v raznih oblikah iz finega stekla za družine in javne lokale po izrednih cenah: ČaSo : za likerje L 1.—; čaše za vermouth, majhne L 1.20; za vermouth, (velike) L 1.30; za konjak L 1.—; za vino, L 1.40; za vino, velike L 1.50; za vedo L 1.60. Namizni kozarci za gostilne: «/.» 1 lir —.40, 11 lir -.45, 1it i lir —.50, >/« 1 Ur —.55, V, l Hr —.60, V6 1, večji lir —.65. Za likerje lir —.30, za pnnch lir — 40. Velikanska izbera najHnejSih vrst steklenic (za gostilne) vsake mere s pfMfeis&oifti Mtatem. VI9 1 lir 1.80, V8 I Hr 2.50, 1 «r 2.50, \2 1 lir 3.25, 1 I Hr 4.20. 2 1 lir 5.40. Za večje oddaje cene po dogovoru. Krožniki in lončevine I. vrste, okraSeni po L 1.- , kitajski L 1.50. Steklene šipe, prozorne, barvane vsake mere in debelosti. Ornamentalne šipe, bele In barvane, katedralne, kristali vsake velikosti in debelosti (do 40 mm), } arabrises za avtomobile, navadno steklo za pode in Dalles (steklene plošče) vsake velikosti in debelosti do 40 mm. Imitacija kristala do 2 metrov §lro!:osti In 4 metre visokosti. 4-6 mm debelega. Zaloga dijamantov za rezanje, lastni tovarna Izdelovanja In brušenja zrcal, vezave s svincem in medjO, neprozorne šipe. delane s kislinami in peskom. Lastna stavba v Rojanu. Najnižja cene. Proračuni in ceniki brezplačno. N?hečja prikladnost. PODLISTEK trni lovec Zgodovinski roman is kanadski prošlosti (80) Spisal James Oliver Curwood Prevel France Magajna. Ves omamljen je David poslušaj njene stopiij^ ki so se Izvabljale. Nato je počasi odkorakal skozi njegov zunanji svet. Le napol se druga vrata, vrata, ki so vodila v je zavedal, da se mu mil obraz sa-mostansRs sestre nežno smehlja. Mrzel decembrski veter mu je puhnil v obraz. Solnčna aveitFoba mu je igrala v očeh, a on je gledal proti kraju pred njim, kjer je v oni temni noči videl Anico vstopiti z Bigotom v kočijo. A ne privid tistega temveč nekaj drugega ga je zdaj osupnilo. Vide! je, kar je zapazila Anica skozi samostansko okno. Brzih korakov, z radostjo in ponosom v očeh?"je hitel proti njemu Pater JoeJ, Crni lovec. Ko je dospela Anica v svojo sobo, je čutila, da ji je v srcu ugasnilo poslednje upanje. Vsa zlomljena in plakajoča je obležala na postelji. V prvih trenutkih bolesti Je mehko Idicala Davidovo ime. Pozneje 00 izmučene ustnice samo molile zanj. Med molitvijo za Davida je bil zopet Bigot, ki se je vrinil v misli. Higot, iz katerega so prišle tako mrke In grozne resnice, da je trepetala pred njimi od strahu. Bigot, ki je prvi svaril in se trudi! pozneje, da bi rešil Davida. Bigot, katerega so neSteti sovražili in pred katerim so jo nežno svarile celo saoMotanske sestre. Bigot 9 svojo nesebično ljubeznijo do nje in še z yečjo ljubeznijo do Nove Francije. Bigot, ki je vso svojo dušo razgalil pred njo. da jo ie morda edi- na iHnela. Ta Bigot je kontno v njenih mislih zmagal, v mali, skromni samostanski sobici je bil zmagovit on. in ob njegovem zmagoslavju je luč v Aničini duši ugasnila in pustila za seboj črno noč. Dvignila se je na postelji in njene motne oči so blodile po sobi, v kateri ji je duša gledala najbogatejše in najlepše privide o Bogu in življenju. Sobica grličine čistosti je to bila, sobdca, ki je dihala ljubezen, zvestobo in dobrohotje vsetmu živemu na svetu. Še dv>e stvari sta v duhu božjem drhteli tu in nad-kriljevali vse drugo: upanje, na prvem mestu, sa njim dolžnost Šepet dolžnosti je bil najjačji in premagoval je glas upanja, ki se je oddaljeval. David se fl je lagal. Toda laž sama na sebi jI ni toliko vzbujala groza: namen, ki se je skrival za njo, je bil grozen. Lažnik je postal, s tem da nekaj skrije. Ono, kar je skrival, ji je te Bigot z nežnimi besedami razložil. V skritem prostorčku je poiskala šop Bigotovih pisem in poiskala med njimi ono. ki je dospelo zjutraj, da ga yJe enkrat prečita s svojimi motnimi izmučenimi očmi. Najlepše in najnežneje od vseh njegovih pisem je bilo to in vendar najbolestnejše. Kar ie vsebovalo na poslednjih su-aneli, mu je služilo v zlato priložnost, da ji pove, česar se doslej še ni drznil, kar ko neskončno in vdano jo obožuje. «Za vašo ljubezen,» je pisal, < bi žrtvoval vse, kar imam na zeniljl. Trepetam v bojazni, da bi se zanjo odpovedal celo svojemu Bogu in svojemu upanju na večno izve-ličanje. OjaČen z vaSo ljubeznijo je ni viSine, ki bi si je ne upal doseči. Ko bi Bog določil, da M ta ljubezen postala moja, bi va«Ša du-Sa postala duša vse Nove Fran» cije in skupno bi razširjala slava cerkve in domovine do najoddaljo-nejSih mej pustinj.