si./ • - 1 . t j, ■•• Naročnina mM ati na letp^ ■ / HralMW '^ii't*.* "-fki »T s / '' ' : A "Clevelandska inerikall «9 ST. can AYE.nt cumin, «* §||| B" 1 I / . . *TEV. 3- NO. 3. ^ •> , CLEVELAND, OHIO, V TpftEK, 13. JANUARJA, 1909. - LETO tt Kraljica Hslena je radi velika nesreča ki je zadela vso Sicilijo in lialalirijo, odložila slavnost svojimi rojstnega dne H^j ^ ) '' •■*'/ fjjvv f v; ' |S! ' 'K ..-.i- • •/:.■»/,!•• • \y; . . J|i..:v4.> 1 I Potres se je ponovil. Strah in obup med ljtid-stvom je bil nepopisen. prihajajo nesrečna po-potresu in o povodnji, la Sicilijo in Kalabrijo* Janik v Rimu g. Gris-z večjo družbo Ameri-Jal iz Rima v Mesino, i osebno prepriča o ne-i izve kaj natanenejega mrlem konzulu Cheneyu rodbini. Zraven pa sprej-veljnika našega vojnega idmirala Sperry-a. čeni profesor iz visoke sini, zatrjuje, da se bo ►onovil in to-v najkraj-Preživeče ljudstvo /xl-i, kavo in goveje meso-n zahteva — makarohe da je njegova jed. Ve-iz Amerike v denarju, ivežu. !)čimo najnovejše brzor ima, Mesine in drugod. jan. — Kraljica Helena i> da se naj opusti slav-edina, na čast) njenemu dev«. Rekla je" clobe-: "-Mirni to ni mogoCfe,' deleži la kakega veselja, narod tako težko zadet akote in stoka pod razjedala bom. da Tlom po-noj rojstni dan storila dobrega. Srečna'"bi bila, ala obiskati iti tolažiti n njih otročiče in z no-tavdati vsakega ranjen- >. jan. — Tukaj so zo-utili več močnejših po- < Irov, ki so trajali jaEo aj se je pojavir v me- i gen j, ki je popolnoma i e ostanke mestne hiše. je vsa knjižnica in več irredne stare listine. i jan. — Danes je za- ! iki poslanik g. Griscom žbo Amerikatyrev naše ! podal v Mesino, da \ in sprejme naše vojno J ima ha iadijah velikd a in hrane, k^r se po- Ijudstvo v Siciliji "in * V Mesino pride z po- * djo "Connecticut" ad-jnik našega vojnega ? crry. Iz Mesine se po- ' lj. Druge ladij e pa o- f razpolago italijanskim 1 r tako je sklenil senat F m. — Profesor Riccio le y Mesini, in ki je * času potresa sam namestil je izjavil kot v ;j stvari sledeče. Leta ravri^ tu velik potres. ;rtega me9eca zOpet še ^ a meseca po drugem si etji, ki jp razdejal vse, ejšnjih dveh še ostajo. I torej najhujši. A * prepričan, da se i se- j< i, ker Sicilija irv Kaia- k i to dober patent. v nleone v Kalabriji se k ; bil zadnjo noč zopet -n potres, ki io ljudstvo »resenetil in Uko še š njihovi nesreči. z ^^^^ jo je povzročil potres c ^B^togoče še ceniti. Tydi mnogo h '' '' '' ^ >- poro Italijanom v Siciliji in Kala-l, briji, koder je divjal potres. ). Seveda, ni še to vse. Tudi Rdeči »- križ nabira z vso vnemo za ranjen-i- ce, vdove in sirote. ), Sestavil se j ekomite uglednih gospa v Washingtonu, katerih na-a men je nabirati za nesrečne Itali-u jane/ Pač lepa slika Amerike, a San Francisco, io. jan.'— Danes tu nabrali $72,231 za ranjence e v Italiji. 0 Washington, ip. jan. — Italijanski delavci tega mesta nabrali za svoje brate v bedni Italiji $3.500. -o- « Mestne novice. . DOPIS. Cleveland, O., ir. jan, 1909. Slavno uredništvo clevfelandskega L lista: 1 Z upom in strahom sem se v , nHeijo zvečer (le. K 111.) podal v i Knausovo dvorano *k Triglavovi predstavi "LEGIJONARJI," ker i* večja in najlepša slovenska I igra ter zahteva veliko truda, in J marljivosti od igralcev. Pevsko in izobraževalno društvo "Triglav" je . sicer zuanrl po svojih diletantskih 1 inočeh in po vsakovrstnih lepih i-?rali ki jih je kazalo slavnemu ob-j Činstvu tekoni 5 let svojega ob-. stanka. vendar sem*bil skeptičen. 1 . če bwlo dal? igri pravo lice in ja : obdržali na stališču umetnosti in 1 lepote, ki jo ta igra zahteva. Zagrinjalo se dvigne.. Krasno opremljena soba v hiši g. Raka. 1 i Prijateljica Ana (ga. Marija Haff- J ner) poje Lavri (gdčna. Antonija ' 1 Ordinova) z lepo donečim glasom. ' Lavra prizna Ani. da ljubi — ne komisarja Brnjača, ampak Ferdi- ' nand pl. Basaja. skromnega inže- ^ nirja. ki ne pozna zvonečih fraz, ampak zna ljubiti iz cele duše^ s •Lep j)rizor! r Obe sestri igralki sta izvršili ta nastop popolnoma v duhu s snov- Ih jo. ' r Nato nastopi "oče Rak" (g. A. i Trošt). Kot zadnjič desetem bratu.-je njegov kortiem jjastop vz- h budil buren smeli j^lpS^aiije. , r Nastop Brnjača v r. dejanju je s bil dober; g. A. Jerina je pokazal, da zna igrati tudi bolj resne vloge, n Kako strastno prosi Lavro za lju- Jj bezen, ki jo mu odbije. Z dobro j, pogojenim zlobnim lahkoživnim p nasmehom odide iz prizorišča- ko ]< vstopi Ferdinand (g. Vinko Kenič) S1 Sklenil je Brnjač, da se lyxTe rna- ■ ščeval nad tekmecem Ferdinandom. Prvo dejanje je bilo najboljše ^ v celi igri. Vse osebe so igrale do- z bro. ^ Drugo dejanje pri gostiltiičlirju Medvedu (g. T van Gornik). Na- ^ stopijo Medved, RalT In Jež (g. J.1 y Yerhovc). Igrano živahno. Nastop y I-egijonarj^v- ki odhajajo v voj- ' skp na Iraško in meščanskih deklet, je bil dobro grupiran. Bahatost n krojača Ježa in strah pred njego- ti vo Barbo je delal lep kontrast. De- j< kleta so bila napravljena v narod- ( obleko in oživila celo sliko. tu Prizor na Rakovem vrtu. Lavra šiva poročno obleko in se veseli " z zaročencem Ferdinandom. Gospi- si ca Antonija Grdinova ni napravi- ^ la preslabega vtisa kot nevesta in rr marsikateri slov. fant je morda za-'d< vidal Ferdinand^ Brez par3orial g i\veftka tatvina in da je obdolžen pri-I jatelj nekega častnika le malo moti I veselje Lavre in Ferdinanda. Brezskrbno se ločita. P, Ferdinand je obdolžen tatvine. I ženejo ga mimo vrta, kjer sedi I Lavra. V vojsko mora kot kaznjenec* Rrnjač dobi Raka š pijačo na svojo stran, in oba pregovorita Lavro, da se poročita. A le malo časa ji je udan. Zapusti Lavro, kateri umrje dete ter odide na Laško. Tretje dejanje nam je kazalo pravi vojaški tabor tistega Časa. Legijonarji so rešili svojo nalogo. - Prihod Ježa je vzbujal občen smeh ( iji pohvalo. Posebno je občinstvu i ugajal, ko se je začel boj in je naš - junak zgubil pogum. Rečem, lahko je biti strahopetecTa strahopetca ti j 'grati ni lahka stvar. Ferdinand se - nam je zdel pa v tem dejanju pre- - malo junaka-bojevnika. Tudi govorica je bila pomankljiva. Najlepše in pohvale vredno Je - bilo njegovo igranje v 5. dejanju, i ko se vrne z bojišča k Medvedu. Zadnje (|)Cto dejanje) pa je Igro _ prineslo d v zadnjem dejanju je pokazal,, da se je zateflcl svoje ulogc kot poslanec Ferdinandov. 1 ' Na to pride v soho Rak. Vidi, da je tudi njega z vinom omamil lo- < |x>v Brnjač — prosi odpuščanja svojega .zapeljanega otroka, ker vi- 1 di, da je tudi on dosti pripomogel v k padcu Lavre. Prizor ko nastopi i Ferdlnad je bil nad vse ginljiv. In | nazadnje ko so vsi izprevideli, da f je Lavra v zadn jih izdihija j ih- in i ko to posebno čuti Ana, nje zvesta t prijateljica, in začne plakati po iz- 1 Tubljeni prijateljici iz za mladih ^ nog, ni bilo pač v dvorani človekf, 1 ki ne bi imel n)šiiejja očesa. I Gospodična Anica Svete, je kot l / t stara mati izvršila okusno svojo h nalogo. i Presenetil pa me je nastop. Bar- v be gdč. Jan žel. Njeno Igrarije,' ob- r našanje kot razborite ženske fe bilo izvrstno pogodeno. Tako se je končala igra. N& o-brazih gledalcev je sijala zadovolj- 1 nost in veselje na lepem'vzitku, ki K so ga imeli ta večer. r To predstavo lahko štejemo med najboljše, kar smo jib" tukaj vide-li. z "Desetim bratonr vred- ki ga ^ je igral dram. odsek Slov. Sokola ^ pred nekaj tedni, napravi ta igra SJ letošnjo gledališko sezono prve vr-ste. ' n Dvorana je bila jiolna občinstva, kar moramo pohvalno omenjati- & ker to kaže, da se ljudje zanimajo n za predstave bolj kakor po drugih 7( "slovenskih naselbinah. tT Od Triglava pričakujemo zopet j, kako lepo predstavo in mu kličemo \ v imenu občinstva: "Slava.Trigla- s; vu!" Criticus — Očitalo se nam je nedavr.o, da 1 niso naše kritike o predstavah na tC tukajšnjem gledališkem odru ob- 5! jektivne, da preveč radi hvalimo . (ali grafamo), tudi ako predstava ^ ne zasluži pohvale. ' , | O nedeljski Triglavovi predstavi ^ "Legijonarji" smo si radi tega pre- 1 skrbeli daljšo kritiko od sposobne- ( ga moža. Omenimo naj sami i sa- n mo to, da se nam je igra izredno dopadla po vsebini in nastopu i- J gralnega osobja in da nas veže i- bila dvorana lahkp bolj očedena in ti lično opremljena. }• I Staršem pa priporočamo, da po p «Bri peljejo svoje otroke domov, ne pa da so dc^poznega jutra pričujoči pri plesu. & Geveland n. jan. Sirom sve-a ta kjer se čuje slovenska govorica, 0 se nabira za spomenik slovenskima t- mučenikonia, ki sta bila ustreljena x od c. kr. vojaštva 20. sept. 1908 0 v Ljubljani. Tudi v Clevelandu sč je nabrala lepa svota v isti.na-5- men in tudi odpollala na pristojno II mesto. In to prispevanje za vredni " »{»omenik našim irtvam ni preso-lS jafi samo iz stališča splošne rado- darnosti, ampak sbditi se mora i; a stališča narodne iavednosti, da tu e govori i| tako moc- - no žaljen, tako kruto udarjen, da - tega udarca ne~ botfc nikdar pozabli - Ranjena duša Slovenska bo poin- - nila kedaj je p|jnedolinem prelivala kri slovenskiji sinov, pomnili it bodo rodovi kedjij se je kri po - ljub. tlakih prelivala, kedaj so bila - okrvavljena slovenska tla z krvjo - nedolžnih žrtev. Auli med ameri-:, škimi Slovenci ni nw^Ke zbrisati sledu, ki ga je aipraviliužalostna BHvica: ^Slovižinililiiii j 11 šla ilim 3 20 sept. 1 (>08 v Ljubljani, dve slo- - venski žrtvi ste padli vsled divjanja - in sovraštva nemškega vojaštva ra-s di zagrizenosti nemške avstrijske vlade poti vsemu kar je Slovansko; 1 Da teh Zgodovinskih, žalostnih ■ dni ne bodpmo ameriški Slovenci 1 kmalu pozabili, vstanovilo se je v - niMelj? po|/ildne na prijateljskem I sestanku društvo "Adamič-Lunder" i v spomin na 20., sept. 1908, ko so t padle nedožne žrtve vsled brutalno-1 sti nemškega vojaštva. To društvo 1 ima namen buditi v Slovencih na-1 rodno zavest zbujarf narod k samozavesti in ohraniti blag in neveljiv 1 ipomin onim ki počivajo sedaj"na tx>ko|tališču pri sv, Križu v Ljubljani v najlepši inladeniški dobi ko je mlado življenje so tvegati za borni naro<| slovenski. Dolžnost naša je. da iz prelite mučeniške krvi VftHJIje tudi med nami Slovenci mirnejše in plodonosnejše življe- 1 nje, ki bode v čast in korist naroda. 1 Ne pustimo, da bi bila zastonj pre- ' lita kri. zavedajmo se, da so drugi ! tvegali za proHlijo nar^a, najdragocenejši zaklad, to kar je vs?ke- . mu najljubše — svoje mlado živ- ' I j enje. Naj[ tudi med nami Cleve- ( landskimi Slovenci vsklije ljubezen do naroda — bratska ljubezen, ki ' je že toliko trpela, a tako malo 1 sadu obrodila. ( To narodno društvo vprizori v , mesecu februarju veselico- katere t dobiček bode namčnjen, ranjencem 1 zaprtim žrtvam in spomenik nutče- f nikom. Pri tej veselici se bode vpri- 5 zorila ravnokar spisana drama v treh dejanjih "Krvava noč v Ljur bljani" nanašajoča se na krvave | Ljubljanske dogodke. Igra je spi- 1 sana nalašč zato priliko m vselju,- ' je: začetek in vzrok nemirov v * Ljubljani, kdo jih je povzročil: po- ( tem na večer 20. sept in kočno dru- S gi dan po tisodepolmh dogcvlkih. 1V igri nastopijo same znane poli- t tične osebe kakor: Dr. Tavčar- dr. s Triler, dr, Kokalj, župan HribAr; k zverina v človeški podobi- poročni* r Mayer kakor tudi Adaimič in Lun-der ter nebroj druzih oseb. Čas in natakni program se naznani v r najkrajšem čas«: Za odbor društva "Adamič-Lumler." * h A'Svigel, F, Haetror, R. Per dan. • •N • i 'ftišmL*! iL-iJi Jii r V našem u«dnAf> j n — Politiki našega mesta vidijo v gospodu Teodoru Burton nič kaj dobrega senatorja. County-komite 0 bo iz svoje srede izvolil kandidata c. za zbornico. | Vendar bodo proti Hurtonu malo naredili, ker je jako priljub-. i j en. » • ' — Pri drsanju na drsališču John ■ D. Rockefellerja na griču Forest Hill bi kmalu izgubil življenje vi-^ sokošolec William Klemont, ako ga ne bi prijatelja, ^tudi visokošol-ca Homel in David rešila izpod 0 ledu. 11 Iz New Yorka se nam |)oroča, - da so tamošnji Slovenci us|anovili * "Družbo sv. Rafaela za slovenske u izseljence v Ameriki. a Namen družbe je pomagati iz-c seljenccm pri njih vstopu v to de-I. želo, obvarovati jSh pred raznimi * sleparji, preskrbeti jim začasno c stanovanje ter jih podpirati v na- 1 daljnem potovanju; glavna in/zelo 3 važna točka te dobrodelne družbe " pa je- da hoče novodošleccm preskrbeti tudi delo. Vsakdo ve, kako težko je tako-^ zvanemu 'grinhornu' v tej deželi. . Izpostavljen je nevarnostim v vsakem oziru. Revež tisti, ki nima kakega prijatelja ali sorodnika v ka-. kem kraju, na katerega 4bi se vedel z zaupanjem obrniti. Če pa- že * dobi kako magati in ga za nekaj ' časa tudi preskrbeti z vsem po-. trebnim za življenje. Poglejmo n. pr. Nemce v New Yorktl, ki imajo iste vrste društvo. ! Koliko in koliko njihovih rojakov jim je hvaležno z ato Samaritansko delo. Marsikateri se bi pogubi! v tej deželi ako mu ne bi stalo ob desnici imenovana družba. Za s tega del j pa naj bo naš namen družbi pomagati, da razpro-stre svoja krila jx) vsej širili Ame- l riki. Opozarjamo cenjene rojake, da se mnogoštevilno priklopijo k tej družbi. Pogoji družbe so za vsa katoli- ( ška in podporna družbe posebnega , pomena in zaltoraj svetujemo gtr. predsednikom iti gg. tajnikom, da | društvene člane privabijo v pomoč svojim sobratom. , Vsa 4 nadaljna pojasnila izda | "Družba sv. Rafaela za slovenske | izseljence v Ameriki" v teku n'etfaj dni. , Družba hode tudi izdajala' svoj j list pod impnom "Ave Maria''. k> IxhIc prinašal poučne- verske in druge novice. I čestitati moramo rojakom v New < Yorku nad tolikem napredkft. Kaj- ' ti nova dnu^a že sedaj rodi obi- r len sad in ^ v pomoč in na razpolago vsakemu Slovencu ali sploh Slovanu: priseljencu. : , . %. c — Ta teden se je vršila v neka- I terih angleških ljudskih šolah "preiskava zob mladojetnih dečkov in deklic. Soški zdravnik Hager ie 1 konštatiral. da ima 77 procentov dečkov slrfbc zobe. Od deklic pa 55. odst. Navajal je- da se mora tem o-trokom ki nimajo sredstev na mestne stroške dati zobe popraviti, . ker to jako pogubonosno deluje v ^ mladih telesih. KJaj se ukrene se še ne \^elik požaf na Marvin Av. je naredil $10.000 škode. Posestvo je last Singletary Lum- v ber družbe. — Gledališka predstava v korist p T, • n« l..<; • xr « t. it« Italijanom v Siciliji m Kalabriji VaUILI * . ».'rt-Ji, L 0' Tudi druga gledališča bodo ime-j la predstave v. ta človekoljubni na-t men. — Slovenska Narodna Čitalnica je dobila od dr. Alojzij Kokalja v Ljubljani, ki je načelnik Združenega narodnega odbora, zahvalno pismo za svoto, ki so j'o cleveland- 1 ski^SIOvenci darovali za ljuhljati-t ske žrtve. - •Priobčimo istega »1« drugi strani, > BODE POMAGALA \ NESREČNIM. Pennsylvania železnica je dala svojim agentom navodila, da se j prevažajo vse stvari za italijanske . ponesrečence zastonj v New York, Philadelphia ali Baltimore, ako je blago naslovljeno na ameriškega konzula državne oblasti ali druge j pooblaščene osebe. > MESTNI KANDIDATI. / > — Kandidati za mestne urade se • žc pripravljajo za jesenske volitve po novi postavi, ki zahteva prvotne volitve. • Vsak kandidat dobi pole, katere . da podpisati raznim znancem in somišljenikom ter jih pošlje na.vo-livni odbor. Ti se smejo podpisati ijamo na eno polo. Volitve se vrše novtmbra. PRORAČUN. • — Proračun za 1. 1909 še ni sklenjen. Zupan se je skrivaj pogovarjal z raznimi odseki. $20,000, ki jih je zahtevala po- mobile, j* bilo odklonjenih. Porabil se bode denar za tlakovanje 1 cest. Stroški ^a parlfe bodo isti. — .Slovenska Narodna Čitalnica priredi v soboto 23. januarja družinski zabavni večer v čitalniških prostorih. Vstop bode dovoljen članom in njihovim sorodnikom in prijateljem. Večja veselica se vrši v nedeljo dne 18. aprila (na Belo nedeljo) v Knausov idvorani. — Čitalnica naroČi več novih knjig, ki bodo brez dvoma z veseljem či-tane od članov. TOM L. JOHNSON V SENAT? r- Domneva se, da se misli žu- ' pan odtegniti političnemu polju v , tem hiestu ter si poiskati kako častno mestf) kot zvezni senator. Večkrat se je sicer izjavil, da Ixwle zopet kandidat za župana pri , jes?nskili volitvah, od prijateljev -se pa čuje, da so mu zadnji udarci | pri pocestni železnici vzeli vso voljo še javno nastopiti". ^ Kot senaotr bi nasledoval senatorja Burtona- kateremu kmalu ^ poteče doba. / — Župan Johnson in Ct00 demo- 1 kiW>v je odšlo včeraj v Columbus, 1 da so bili navzoči pri instalaciji 1 novega guvernerja Judson Har- mona. : 1 1 * t Hitrost 200 km na uro bo imela ' nova električna želznica- ki jo gra- « de na progi New York-Philadelphia Pittsburg. ' t i -o-— j Ameriške vesti. ... i T » , - r NOČNI JEZDEČI OBSOJENI. \ i Union City, Tetin., n. jan. — c Porotniki so spoznali osem nočnih 1< jezdecev krivih umora kapitana Rankina in drugih. ^ Arthur Cloar, Fred Pinton, Sam Applewhite, Garret Johnson- Ted Burton in Roy Ransom so krivi umora prve vrste z olajševalnimi r okoliščinami. Od sodišča je odvis- n no- ako jih obsodi na vislice ali u pa v dosmrtno ječo. > q Bud Morris in Bob Huffman, b zadnji obdolžen, da je njegov streli k usmrtil Dmlfina * 1 ki In I "• '■ ___________■■-^^■■■■■■MMIOTl - SE ŠTIRI VOJNE LADIJE.fi Washington, 9. jt„. — TjMi Newberry je od zbornice zahtevah,'j 1 štiri nove velike bojne ladije Jtt f poleg še štiri nove križarke/d^M^ - rušilcev, štiri podmorske čolne, ftl j tovorne ladije, ena popravljalkafl - ena amunicijska ladija in dve vM ■ diji za polaganje min. Ni bilo še sklenjeno, ako U voli posebna svota zraven navSlH nega vsakoletnega proračuna jH mornarico. J!« l 1 • J J ' ItlOZfettIStVO. 1 e SVETOVNI SLEPAR. 1 e London, 9. jan, — Po Pa||H in drugih mestih Evrope se je HM tjl nek (pustolovec po imenu Louis Hamon, ali "Cheiro the f9| mist". Ta grof se je vedel nriniti.il j prve družbe Pariza. Bil je tudi|H ? dvornih plesih. Pri tem pa je prišel naš M v razne male zadrege in kof J^H 1 je dobil krasne svqtc od ' dam. ' Ogoljufal je n ata nači Čez $300.000 in kar izginil izJH riza. Sedaj pa poročajo iz LonwH da ga je ondi prijela tajna v nekem prvem hotelu tega rngfl - in ga oddala v hišo pokore*Mfl njem niso našli stran par'li(WH cev nič. GOVOR SRBSKEGA MIN« r RA MILAN MILAMOVtSf ČA PROTI AVSTRIJI. Dunaj, 8. jan. — Vse tnkajH nemško časopisje je jako r|||H jeno radi smeri gov«ra< srbskega ministrskega predsednika Mifaufl viča v narodni skukini v du. Milanovič je zatrje#t, 'JH Avstro-Ogrska te nove ne podanike naredila sužnjem cnl ke. Nemško časopisje zahteva, Jh ako Milanovič tega ne pr^jBH mora Avstrija napovedati fifl Srbiji! Srbija je poslala posebnoi«d|H in govor ministra Milanoviqfl^M posebnim odposlancem namreč JH fu Forgah, avstrijskemu, zastbp^^H v Srbiji. Milanovič je zatrdil groftll Forgah. da listi njegov pačijo sami sebi v pogubo. < Avstrija je danes molilfl|^H tudi 44 regiment gorske artileeijcifl Tudi so vojaške vaje in učenje stjH Ijanja na brzo topove vse bolj nfl gogo nadzorovane kot kedaj prej. Iz vsega se vidi, da brez -ni£ ilfl bo...... Dunaj, 8. jan. — Milanovi$e|n govor je povzročil takoj|njo dialaH matsko krizo med Srbijo in ioiH stro-Ogrsko. Avstrija zahteva, da Milanovi« prekliče besede, da je Avstrafi^H tem, da je proglasila Bošnjake^fl^ Hercegovce za svoje podanike n«9 redila iz njih sužnje. Milanovič je sedaj izjavil, da teh besed on ni rabil, pač pa- 4a ; je rekel, da jih Avstrija zatira, «9 je gotovo bolj milo rečeno. Ta izjava je na dunajsko« vja<)H napravila dober utis, in s tem fljttl misli, da je spor poravnan, i Seveda Ijndstvo spričo teS^f izjave ve, da so Bošnjaki m |JH cegovci še več kot sužnji XX, aH| let j a. — .'^U ftj PODRUŽNICA NEMŠKE MB KE V CARIGRADU. J Berlin, 10. jan. — Nemška resno misli na ustanovitev podruiH nice v Carigradu, da se ta^fofi dl tdi nemški kapital. Tui$j*|||l| i c<»v'f»r1"t J t-L-1 11 l^tii \ ''inrmlM A »rnoir A ■ "AMERIKA- ■pi slov. dvo-tedni k v Ameriki. Bfife^ ■ — I lldaja: SIot. tiskovna dru*b» Izhaja v torek in petek. — Naročnina: Ameriko ............ $2.00 PKivropo .............. $3-00 PoBameine ftUtvlIka po 3 cente. BfcA^H-——--— HLVbh |K)«IIJatTe, pisma, dopUl in Etenarne nakatnlce (Mon« Ordsra), Blu} •• pošiljajo na: 9 Kpfotft* družba "AMERIKA." «11» St Clair An. N. B. Clareland, Ohio. Myg** 111 ■" K. Dopisi broi podpisa lo obaegajoJU S aaftbso polemiko, s« n« sprejamajo. f; Rokopisi se o« rrtčajo. JrClevelandska Amerika" * The Leading Slov. Semi-Weekly ^ Issued Tuesdays and Fridays. Publlahed by fc THE AMERIKA PUBL. CO., 611» St Clair Are., N. B. Cleveland, Ohio. r Subsrc r iption $*.oo a year. MjfeX............. ,-;- i Application for entry as second-||ui matter at the post office at K Cleveland pending. —f---t- ^Bwd by 11,000 Slovenians (Krai* Hp) to the City of bleveland and t| Advertising rates on request. w- f, 3. Tuesday, Jan. 13:09, Vol H1 ^Ljubljana, dne 21. decembra 1908 iP*vna "Slovenska narodna Cital- ||itica", Cleveland, 0, — llf^avoji lastnosti kot blagajnik H|Združenega narodnega odbora" BpMjani vljudno potrjujem, da nm poštna hranilnica v so- dne 19. decembra 1908 vro- ■tunesek 1040 K, katerega je Hj naslov oddala Anglo-avstrij- H9pft£a na Dunaj i vsled naloga Bp 'The Hanover National bank* RS New Yorku. • v," ' % ■ l)d vposlane svote 1040 kron $e K v »milu Vašega Cenjenega na- iftinc 2. decembra 1908 pora- Hpež 300 K za spomenik pad- Wk pučenikoma Ivanu Adamiču iKMfu Lundru in delež 400 K Hpt'l 20. septembra 1908, osta- |Buo K se je pa izročil že bla- ■ptvu "Družbe sv, Cirilo fe H t , ,, Ba ta velikodušni in nepričako-H 1040 K izrekam v imenu Hfttienega narodnega odbora" fiem plemenitim darovalcem lz ■me Slovenke naselbine v A-Hpfci- kakor tudi vsem rodoljub-■i'Nabiralcem svojo najrčnejio ^fe tem znamenitem darilu sem Hul danes obema ljubljanskima Hppfcoma sledeče poročilo? I&jOVENSKI AMERIKANCI 7t\ STARO DOMOVINO. — IjMttltki Amerikanci so po ialo-Btfiih septemberskih dogodkih si-iilo izpričali, da niso Se pozabili < RBvoje stare domovine in posebno« Spa imajo odprta srce in odprte ro-Bff# za nesrečne žrtve nepozabnega septembra 1908. V izkazih "Združenega narodnega odbora" ■b bili že izkazani znatni prispevki < »naših amerikaskih bratov za spo-Knetiik in žrtve 20. septembra 1908. | fflfe - prispevke je treba tem višje lliflfttl1, ker je splošno znano, da HKub naši slovenski bratje v Anie-Prilci za seboj težke (ase. ko je mar- , IVtifedO izmej onih, ki so prispevali titai spomenik in žrtve 20. septem- • Ktfa 1908. počival vel mcsccev brez , mUteJa! Za drugimi slovenskimi na- | Bifejjbinami seveda ni smela zaostati |%asa največjo slovenska naselbina Clevelandu (Ohio). Ko so za-naši rojaki v Clevelandu za , R-4fe0e strašne dogodke, ki so se odi-feeravali usodepolncga dne 20. sep- 1 Btenbra 1008 v naši beli Ljubljani, jpsklicala je "Slovenska narodna Čitalnica'' v Clevelandu za dan II. , ipjkiobra 1908 protesten shod. Tega | ■sjlioda se je vdeležilo veliko število H^iiaših amerikansklh rojakov, ki so Jpfrvojenhi gnjevu nad septemberski- „ KrMl dogodki dali duška na način. o Katerem radi naših tiskovnih raz-Bpiel' ne smemo pisati. Na tem ve-*fJečastnem shodu so pa naši ameri-jrkanski rojaki lakoj i/volili odbor- , Eki naj pri naših rojakih nabira da-Srtnie za spomenik narodnima mu-I iVnikoma Ivanu Adamiču in Ru- r rdolfti Ludru ter 1 a žrtve. Izbrani 1 Ijfjso pa bili v ta odbor naši rojaki 1 gWan Lah star., Lojze Uvar. Josip K^Calan. Fran žele, Peter Pikš, Fran J BMLeinaršič in Fran Čcrne kot na- t Piralci i„ Tosip Gornik kot blagaj- t fc. Marljivi (»dbor j skoro .uibral t 1 . ■! •• "V rojakih v Clevelandu znamenito svoto 217.07 dolarjev. Po odbitih stroških je Ostalo ^istih 2o8 dolarjev ali 1040 K našega denarja. To svoto 1040 K je posla rodoljubni * xlbor dr. Alojzij Kokalju kot blagajniku "Združenega narodnega odbora'' v Ljubljani in določil' da 3 se ima od nabran esvote 1040 K 0 porabiti 300 K za spomenik našima narodnima mučenikoma in 400 K - za /ftve, 340 K pa izročiti naši pre^ 11 notrebmi "Družbi sv. Cirila in Metoda". ko beležimo ta rodoljubni čin naših slovenskih Amerikancev, smatramo za svojo sveto dolžnost, da v imenu nesrečnih žrtev in v 1 imenu celokupnega slovenskega' J naroda izrečemo tu javno zahvalo [našim plemenitim rojakom — da-: rovalcem v največji slovenski tiar-sclbini amerikanski za njihov ve-V UkoduM dar i/i marljivemu odboru za njegov rodoljubni trud. liog živi Cleveland, našo največjo slovensko naselbino v prosti Ameriki.'. Imena posameznih darovalccv . bodem ravnotako vposlal obema ljubljanskima slovenskima dnevni- * koma, da jih objavita v spodbudo ;si'm 1'a.Um tukajimm bratom. r 1 1 V teh težkih časih, ki so navalili na ubogi slovenski narod, nam je " \'aše dejansko sočutje tudi v res-I nično tolažbo. Vsaj Vam je znano iz časnikarskih poročil, kako kruto in nečloveško se sedaj preganja in zatira t' vse, kar čuti slovenko in to tudi ' dejansko kaže, \ (lovor i m naj le nekoliko o posto-. panjžu ljubljanskega državnega pravdništva in naših sodišč. t O tem govorim tem lažje, ker ' leži pred menoj na mizi obširna { obtožnica, katero je ravno sedaj . državno pravdništvo vložilo proti . 22 slovenskim mladeničem'in mo-5 žem. In kaj so zakrivili ti "1 ludodel- 1 ci ' Ti "hudodelci" so se namreč u-verili, dn ljubljanski posili-nemci . žive izključno^le od slovenskih gro- * 1 1 sev. Vsled tega so bili mnenja, da se ima prodajalec v tem oziru ravnati 1 po narodnosti svojih kupcev. Temu svojemu prepričanju so če, ki je s krvavimi žulji skrbel \ /.a njih vsakdanji kruh, zdihoval '.a prostostjo mej tesnimi stenami naših temnic I In takih žrtev imamo že obilo, | ker je bilo do sedaj obsojenih že mnogo takih rodbinskih očetov, ki , so zapustili svoje žene in kopo ne- V 1 ( iTodnili otročičev v največji revšči- . s 'ii m pomanjkanju I Ker je znano, bilo je mnogo teh . . . t žrn-v obsojenih na podlagi nezadostnih dokazil, vsled česar je splošno ' prepričanje, da se je marsikoga ib sodil o po krivičnem. In te krute kazni še le! Človeku zastaja pero- ako to pre- mišljuje................* Kakor izprevidite iz tega krat- 1 Vega opisa, vladata pri nas povsod žalost tli nesreča. Skleniti pa ne smem tega svoje- s sya dopisa, ne da bi omenil vese- s lega gibanja, ki je tudi sad tiso-fcpolnth Septemberskih dni. S t en k mislim gibanje pri gospo- 1 'iarski osamosvojitvi milega naše- ' slovenskega naroda. V prvi vrsti občuti to gibanje ^ stara naša sovražnica in trdnjava ^ vsega kranjskega posili - nemštra. 1 to je "Kranika hranilnica". .t Oktobra in novembra se je dvignilo iz nje toliko, da so njene vlo- v ti ( , , ge po njenih lastnih izkazih padle 11 ca deset milijonov kron! t1 Vsled tega je mprala v naj slab- z šem času, ko stoje kttrzi radi pre- r teče vojne skrajno nizko, prodati toliko svojih papirjev- da je isgu- 11 bila gotovo en milijm kron. <1 * .-Jmmi* I J'I'oZ To^mKA V>l1" 1 Kakor se po Ljubljani splošno - govori, se bode ob novem letu vz- > dignilo kar naenkrat petnajst mf-i lijonov kron! . Koliko bode tedaj izgubila Kranj-x ska hranilnica pri svojih papirJTTi, 1 ki jih bode morala prodati, se la-; hko izračuna. / 1 Sploh r>e govori v Ljubljani ja-^ ko čudne stvari o onem "velikem rezervnem zakladu", katerega si je • baje nakopičila "Kranjska hranil-i hica" tekom desetletij. Vlagatelji so se namreč začeli brigati za ta 'rezervni zaklad" in po-r sledica te brige je bila. da so tnnnoma začeli jemati sv6j denar > iz "Kranjsko hrdhilnico.'' Vsaj ni čuda, ako se izmisli, da . so mej aktivaini "Kranjske hranil- - nice", s visokimi številkami našteta 1 taka poslopja kakor n. pr. staro strelišče i. t. d., o katerih ve pač vsak otrok, koliko so resnično vredna. Istotako igrajo čudno vlogo O-patija, I'ulj- Trst tn Dunaj, koder . ima "Kranjska hranilnica Tclikan-ske svote investirane v hipotekah in hišah. Pri nas je splošno prepričanje, . da se bode, če se ne bodo vlagatelji "Kranjske hranilnice" v najkrajšem času pomirili, zgodilo nekaj nepričakozvnega, nekaj čudne- S"...... ! To gibanje jh) gospodarski osamosvojitvi slovenskega nartxla se pa ne obrača samo proti "Kranjski hrapilnici"- temveč tudi proti raznim drugim, našemu narodu sovražni di podjetjem in rodi tudi tam zaželjene sadove. Vsaj je to tudi naravno, ker je bilo s krvjo zapečateno! Po nedolžnem prelita kri nam pa daje tudi jamstvo, da to gibanic ne bode prenehalo, temveč od-'frilo 1 m št mu narodu boljšo in lepšo bodočnost! Da se to uresniči, v to pomozi-bog I In s to rodoljubno željo sklepam o svoje pilmo/ S slovenskim pozdravom Vam vdani Dr. Kokalj, btag. "'/At. narodnega odlwra." 1 1»i. — NEKAJ IlESED IN MISLI O (ILHDALlSKl TALIJ1 V clevelandu. že nekaj let sem se goji v Clevelandu želja po slovenski drama- ( fiki, to je pO svojem lastnem orega občinstvu? Kako se bode s gledališče razvijalo? Nekateri op- ^ timisti v Clevelandu tudi o])ore-kajo k temu koraku- kjer se Slo- t venci preveč izšel j a vajo iz kraja ^ v kraj, Drugi imajo zopet ponoČno delo, tretji imajo pa —1\ osebna sovraštva. Gospoda moja pustimo vse to na stran. Slovenska Talija naj bo ognjišče napredka in narodne za- ' vesti meri nami. Ravno slovenska Talija ima moč, nas vsaj v nekaterih stvareh zjediniti, namreč med v medsebojnim podpiranjem enega \ in drugega dramatičnega odseka v tega ali onega društva. z Temeljna stebra sta nam dobro 1 znana in potem nam manjka samo r še dobre podpore od strani sloven- $ skega prebivalstva v Clevelandu in ti okolici, namreč njih navzočnosti 1' pri vsaki gledališki prireditvi, kaj- č ti gmotno moramo biti vsaj za silo v podprti. r Tudi nam že ne manjka lepih č kulis in druge gledališke priprave, ii Videl sem že mnogo drugo narod- z nth predstav v Clevelandu in dru- ii god, in lahko trdim, da stojimo y ti tem naprej,"^ Ko sem videl prvič v svojem bi- s vanju med Slovenci v Clevelanclu s neko narodno igro v Knausovi s dvorani, sem ponovil sam pri sebi s znano govorico "Slovenec je vstva- o rjen z.) vse Povprašal sem se po tem in o- n tlim igralcem (ki se mi je j ako n dcpadel) in odgovorilo se mi ji, n 0 vlog- a & drugi igralski zbor 'ne - vrši svoje dolžnosti in ne podpira dovolj izvajanja glavnih igrakev 1 ne more priti do viška dotične igre - (to je tudi/naše mnenje, op, ured.) it Oglejmo si torej napOprej na- - še žensk oosobje. (Sliši se t|icli mnenje- da bi igrali v začetku lo - še bolj igre kjei1 nastopajo satiro « bolj možki.) Temu mnenju pa e gotovo z mano vred ne bo naše - ljudstvo pritrdilo? Vidim in pripoznam, da ima- - mo v Clevelandu mnogo v to spo- - sobnih gospa in gospodiČen, in je > treba le besede in malo povabila r dotičnih dam, in prepričan sem- da se bodo rade volje odzvale. Tudi 1 so nam zadnje igre SI. Sokola in - pcv. dr. Triglav pokazale, da so 1 naše igralke na pravem mestu, se-3 veda ne to brez pogreška, Vprji-ž samo se pa, je sploh kak umetnik - na svetu brez pogreškajtki zasluži javno krtiko? \*e, gotovo nef Slo- - vensko clevelaiidsko igralsko žen-r stvo, se bliža z rapidnimi koraki - pravemu čutečemu igralskemu ci-1 lju. Od predstave do predstave napreduje in se bolj izpopolnuje. Vi- , di se, da ima pravi smisel za to. -' Moški so ravno tako na svojem - mestu, in ne smejo gledati samo - na igro, gledajo naj tudi na do- - bre maske- da se.vedno prav prilegajo vlogi in duhu igre. , Torej kaj nam manjka? : Manjka nani skupnega drama-i ličnega odseka, igralk in igralcev ■ posameznih društev združene v eni ■ falangi. To je gotovo tista mora. 1 da se slovenska Talija ne more še bolj razvijati in iti naprej, nav-zgor! — To v premislek. — Občinstvo sc tudi želi, (bil sem i priča mnogim takim pogovorom.), ■ da bi nekateri dobri igralci glasne- ■ je govorili- in tudi bolj pazili na dobro izgovorjavo in povdarek kake bolj važne besede. i - Res je to važna stvar, dober glas, a če se pomisli na naš oder. na slabo akustiko Istega,' se to ko-' likor toliko igralcem oprosti. Saj ne more človek narediti dobrega koraka po njem, da se ne bi bal 1 da ne bo prevrnil,kakc kulise! Ka' ' se da bi plesal po njemu. To po-lovo pripoznate M&i cen j. zahajale' slovenskih! igram v Knausovo 1 dvorano. ! Povdarjati tudi moramo, da do- " stikrat (če ne vedno) gledališki zbor kvari celoten litis na višini 1 ostalih igralcih. Dobro bi bilo, ko bi se sed ij 1 pogojila dramatična večerna šola, 1 kjer naj bi se posebno gledalo na ' začetnike. t / Tako šolo imajo1 Slovenci vj.jv. 1 bljani, v Trstu (uči moške g. Anton Vfrovšek- ženske ga. Danilo- J va, seveda oba učitelja — »muMf.*.* ' ka). ! Vsak začetek je težak, to vemo. ! Vendar naj se to poskusi, ker po J mo-jem mnenju bi to rodilo obilo uspeha. Prosil bi zajedno druge gospode- ki se zanimajo za napredek 1 slovenske Talije v Ameriki, da bi ' v "Ameriki" ali kakem drugem 3 slovenskem listu v Ameriki izreki' l. svoje misli o tej stvari. Eden nekaj J • l ve, vsi vse. Ti pa. naša Talija se razvijaj narodu, in posameznikom v ponos in veselje! Diletant. — \ i -o- KULTURNI OBZOR. Vzgojevalni vpliv katoliške cerkve hvali v istu „Sch\veizersche Theologi.slice Zeitschrift" znani pro- ? fesor vzgojeslovja F. W. Foerster s v Curihu. Akopram protestant, il vendar z občudovanjem proučuje 1 ustanove katoliške Cerkve in pri- j znava njih velik Vzgojevani vpliv, z Kaže na neizmerni pomen askeze 1 pri vzgoji, brez katere je vsaka vz- < goja votje in plemenitega značaja s nemogoča. Izobražati sanio inte- v lekt Človeka, kakor se na veiki ve- li čini šol godi, pelje večkrat na kri- k vo pot. Tam- kjer govori nebrzda-' n ni nagon ali strast, mri ^edno mol- d či. Nagon in strast sc mora zajeziti s in to se zgodi po askezi- to je z s znanjem premagati se. — Drug 1' imeniten pripomoček vzgoje v Wa- ž toliški cerkvi.je češč^nje svetnikov, v S tem katoliška"cerkev predočujc z svojim udom velike junake čedno- V sti; v žardeč^ni izgledu le-teh ver- 1 skih junakov počiva močna suge- n stija, kateri podlega slaba »ti ne- z odočna človeška volja. Dalje vz- d gojevalno sredstvo pri katolikih je p njih cerkvena umetnost. 1. njo se n odstranja iz domišljije človeka vse g nizko in polteno in domišljija se k 'h Cl ti je pTsekWlni >e lo važno. Tudi nMo autoritete, •a ki ga katoliška cerkev z vso od(oč-l y npstjo brani, ima velik vzgojevalni | e jjomen. Subjektivizem protestan-) tov je ze uničil vse meje enot^in i- osvobodil vse struje. Names tu poli nižnosti je pri protestantih nastopile la svojeglavnost, precenitev in obo- 0 zevanje samega sebe. KoneČno tudi >a izjemno stanje katoliškega duhov-ie niiitva v družbi se more le hvaliti. Nič ni na potu protestantskim pa-i- storjem toliko, kakor da se družbe-)- no ne razločujejo od drugih ver-e nikov. Ljudstvo^v svojem duhov-a niku noče videti sebi enakega, am-a pak višjega, izven sebe in nad seli boj stoječega, skratka Hoče imeti n služabnika Božjega. , 0 Odpravljenje poštnih znamk. Na Angleškem se prizadevajo odpravi-^ ti poštne znamke ter jih nadomesti-„ ti z "avtomati" in tako olajšati poštno ekspedicijo. Ali kako? O-glejmo si kratko celo zadevo. Ako j lo! Tisk znamke, prodaja, prilep-v Prago, mora kupiti poštno znamko. prilepiti jo na pismo ter pismo vreči v poštno skrinjicoi Uradnik dobi pismo v roke, pogleda, ali por-n toštni pečat in pismo pošlje v določeni kraj. Tam zopet uradnik pritisne na pismo poštni pečat in pismo pride v roke adre-sata. Kakšno nalogo pri tem delu ima poštna znamka? Dokazuje, da se more pismo odposlati- ko je v j redu. Ali bi ne zadostoval samo poštni pečat ? Ko se v automat vrže ^ 10 vinarjev, mora isti na pimso pritisniti j)ečat, cela odprava se olajša in eden poštni uradnik je odveč. Koliko dela bi se pri tem prihrani- 1 lo! Tisk znamk, prodaja, pnlep-ljanje itd. bi odpadlo. Stroški za tG ^ bi se mogli lahko dati v druge namene! Prav — poreče nekdo — to bi lahko šlo pri drobni zasebni ko-re^pondenci ali zelo težko pri velikih pošiljatvah, pri pošiljanju časnikov itd. Vprašamo samo, ali s^ j pri takih pošiljatvah rabijo poštne skrinjice? Gotovo ne, cela pošilja-tev pride na pošto že opremljena s I poštnimi znamkami na poštni urad ali pa naravnost k vlaku in tu se : zopet lahko rabi avtomat ^ svrho. i da se kontrdlira. ali se je poštnina plačala. Tvrdka ali upravništvo lista dobi od poštnega urada pečati-I lo, s pomočjo katerega se oiiore na- , j praviti gotova množica jK)štnih pe- ^ čatov za gotovo' svoto na primer 10 ( to bi se plačalo 2 kroni. Kadar bi poštnih pečatov po 2o vinarjev. Iz-| pečat i to, kupilo bi s jih na ( novo. -h Ako bi bilo pe- , čatilo urejeno na pr. za pfitisnetije. 1000 poštnih pečatov po 20 vinar- ^ jev- njegov naročnik bi plačal zanj ^ 200 kron ravno tako, kakor da bi | kupil 1000 znamk po 20 vin. Take ^ štampilje se morejo lahko napravi-ti za poljubno število poštnih pe- ^ čatov in !svot. Kakšna bi to T>ila ( olajšava ni treba dokazovati. — j Poštna znamka je izpolnila svojo nalogo, Sir Rowland Hill, ki jo-je iznašel, ima gotovo veliko zaslug j za postne reforme ali — time vis money — pravijo Angleži in 1ioče- . jo postno znamko nadomestiti s | poštnim avtomatom. £e pred neko- ^ liko leti je to misel sprožil neki bavarski inženir, a njegova misel ni našla odmeva na Nemškem. Sedaj jo Angleži nameravajo uvesti v živjenje. --o.-— l O VZGOJI ZENE. * f Ko se je imela proti koncu 1 X\T1I. stoletja odpreti na Franco- t skem ona vstaja- ki je prinesla to- r iko solza in krvi, je Mirabeau, naj- < mogočnejši pospeševatelj one vsta- 1 je klical v zboru: ,Čc ne pridobimo r zase žena, ne 1>omo mogli doseči j ničesar.'' -In res s6 se tudi te pri- 1 družile nesrečnemu namenu. Ker r se ješirilo mnenje, da je izobrazba a vsemogočna, so jim povsod odpira- 1 li šole, sklicevali shode, ustanavljali r knjižnice in jih polnili z brezbož- 1 nimi časopisi in knjigami ter jim 1 dovolili pristop do najvišjih učtelj- ( skih stolic, in tako so zrasle v o- r šabnosti in izgubile nežna čuvstva, \ lastna le ponižni . ženi. Tako izo- 1 žena žena, kaj je postala ? Nam po- f vesta Thiers in Cantu, največja r zgodoVinarja minulega stoletja- ki j jHivzdigujeta Francosko in Laško, j Ta dva pripovedujeta, da so se že- r ne na Francoskem in zlasti v Pari- r zu povspele do takih grozovitosti, s da so premagale grozovitost mož: ?, j>rvc so onečastile kraljevo palačo« l nosile v sprevodih glave obešenih, r grdile pošteno in ljubeznivo mater, t kraljico Marijo Antonietto: bile so 1 j (jc|| pred nekaj ^et i v istem - obleki, s pesnico in učiteljico na 1 čelu, ki je noiila na kopju glave - tistih, ki so padlj mučeniki vstaje; - slišali smo najgrše psovke, ki groza - jih je izreči ; videli smo srkati kri, i izhajajočo iz ran^ So dogodki- ki - pretresajo fcree. Toda, bo kdo rekel: ali naj vza- ■ memo ženskam _pouk in jih pusti-" mo nevedne? Nikakor: pouk je - potreben ženi. kakor možu. Rog ji ■ ie dal fizične, duševpe in" moralne * zmožnosti, zato je dolžna vzgoje- ■ vati zmožnosti- zato ima pravico ' do izobrazbe, primerne poslanstvu, katero ji jfc odločil Stvarni^- z eno besedo: ona ima pravico do izobrazbe, pravico, ki izvira i i njene zmožnosti do Izobrazbe in Iz drur . žabnih zahtev sedanjega časa. Saint Marc Grandin pravi, da je drjiž-ba toliko vredna .kolikor so -vredne žene. Dasi se zdi nekoliko pretirano. moramo vendar reči, da je vsled tega, ker žena izvršuje troi-no poslanstvo: kot hči, nevesta in mati, vpčina od nje odvisno blagostanje posamnikov in družin, in da je za izvršitev tega visokega poslanstva izobrazba neobhodno potrebna. Istočasno pa moramo reči, da i-zobrazba sama ne zadostuje, da ločena od krščanske vzgoje postane pot do popačen j a- natrib k hudobiji- morilno orožje. Izbistriti razum in nc utrditi volje proti zlu, taka izobrazba- pravi Motesquieu, naredi iz žene žival, ki ne pozna svoje prostosti. Ali pi celo' Spencer, prvak evoliucionizma, spoznal, da sp je treba vrniti v prve £ase. m koncem življenja je preklinjal pouk katerega je častil toliko časa, namreč pouk, ločen od vsake nadnaravne misli. • Baron Moesina, japonski minister, je pred nekaj leti rekel na nekem shodu: „Jaz mislim- da mi potrebujemo neke vere, ki bo temelj našemu zasebnemu in narodnemu napredku. Lahko imamo močno vojsko in velikih ladij, toda če ne l>omo postavili pravice kot temelj našemu ljudstvu, ne borfkr dosegli nikdar srečnih izidov. In kadar gledam okrog- da bi videl, na katero vero bi se lahko boljše naslonil, se prepričam vsak dan bolj, da je Kristusova vera najbolj polna moči in kreposti, najboljši vir sedanjega in prihodnjega napredka.'' Medtem pa vidimo, kako1 je potrebno, da skupno s poukom stopa vzgajanje človeikega življenja v i svojih prvih treh dobah: v otroški, deški in mladeniški- vzgoja, kf začenja iti se razvija v domači družini, nadaljuje in se utrdi v šoli, dopolni v družbi. Vsletf pomanjkanja te vzgoje "vsak dan bolj vidimo potrebo onih zavodov, kjer se na lz~ 1 daten in reben način deli vzgoja, j ki istočasno ustreza -tudi 'družbini zahtevam, zavodov namred kjer se z izobraževanjem razuma izobražuje tudi srce. Danes moramo reči, da stoji tudi ženski svet, na visoki stopinji izo-brazbe. Prve so gotOvo v tej vrsti Francozinje in Američanke. j OKO-DVOJEN ORGAN. j Najnovejše raziskave so dokazale, da je človeško oko dvojen organa; ima namreč dve pripravi za ' gledanje, eno za gledanje v svetlor J bi, drugo za gledanje v mraku in temi. Za gledanje v mraku so prirejene takoimenovane palčice( Stab-chen), ki so razvrščene bolj na periferiji mrežnice, proti središču so redkejše. Njih edina funkcija je, da : posredujejo občut motne belobe-kakor se nam n. pr. kaže#ob luninem svetu; s to pripravo ne zaznavamo barve ampak le motno svet- • lobo in senco. Navadno se imenuje 1 , 1 mračni aH mračno vidni aparat ' (Dammer-apparat). funkcija svet-lovidnosti imajo takozvani stvržki ^ (zapfen), ki izpolnujejo sredino mrežnice, proti periferi vedno bolj izgubljajo. Ta aparat (svet- t lovidni aparat (Hellseh-apparat) i deluje samo po dnevi in ob primerni razsvetljavi; z njim razločujemo brave in natančnejše obrise ' predmetov, tfer v mraku ta aparat ne more delovati, zato v mraku ne razločimo barv in natančnih obri- . sov. Pričloveku sta oba aparata j združena- včasih pa vsled kake bo-lezni ollabi ena iz med obeh priprav, potem človek ali ne razloči 1 1 Pravi jako razviti in imajo > tudi; » oko temu primemo urejeno ; v mrap » ku se jim zenica razširi, da more-delovati mračno vidni aparat, ki je - - najbolj razvit ob periferiji mrežni-■ ce, podnevi se jim pa zenica $krči, J da more bolj delovati svetiovidni-' aparat. — Tako modro urejeni ču- i - ti pričajo o modrosti Uma ki je vse ! Fonografi v szerinjaku. Nedav-> no je pnslo v berohnski zverinjak . društvo s fonografom, da dožene . delovanje godb na posamezne živali . Napravili so fk>skus « raznimi ži-t valimi fh konštatirali, da posamezne . živali na različen karakterističen • . način reagirajo na nenavadne gla- .;y sove. Splošno se reče lahko, da so . na vse živali brez razlike najbolj delovali jasni in glasni glasovi- S'| katerimi se odlikujejo n. pr. voja-4 Ške godbe. Razn tega so delovali ' visoki glasovi tunintam na živalske slušatelje bolj nego globoki in sred- . nji. Najnaravnejše ali z drugimi besedami najbotj človeško so se obnašale opice. Kadar so postavili fo-nograf pred šimpanzovo kletko, nehal je takoj skakati po kletki^ čim je začul prve glasove; prislonil se je na železno ograjo, dal roko svojemu čuvaju in se pogladil par-krat po glaVi. Ves čas je poslušal fonograf z največjo pozornostjo, Od časa do časa je zasijalo nekaj v njegovih očeh- kakor da res ra-^1 zume godbo. Slon se nasprotno nf obnašal, kakor da razume muziko. Zanimalo ga je očitno bolj, da bi "dognal , odkod prihajajo ti glasovi, } ' Z rilcem fle jako oprezno otipaval from bo foiiografovo vendar ne. ta-' • ko, *a vso silo navalil na že- $ lezno ograjo. Trije mladi levf'90 poslušali začudeno nenavadne fcla- i sove. Ko je zadonela vojaška koračnica, zbežali so v kot kletke, od kjer so preplašeno gledali v fono- ' graf. Kadar je bila na njem zaigrana druga nekoliko blažja pesem, izšli so zopet iz svojega pribe- " žališča in jo poslušali z velikim zanimanjem. Ti poskusi so tem interesa ntne j ši, ker je dosti zoologov, % ki trde, da akordi in melodij ne delu jejo na uho živali drugače nego vsak drug hrup ali šum. Koliko velja je voitve v Zjedinje- • nih državah. Volitve v Zjedinjenjh j državah pogoltnejo vslej ogromne ' vsote* in sicer naraščajo te vsote odjll leta do leta. Leta 1868.« je potrošši- . la republikanska stranka 802.500 1 K, demokratska stranka pa 401.250^! K. Leta 1872. so izdali republikanci -! I,337-500 K, demokrat je pa samo ^ 267.500 K. Leta 1876. republika«-ci 5,082.500 K, demokratje pa' ^ 4815 K. Leta 1880. republikanci ^ 885.000 K, demokratje 1,899.2156^ kron. Leta 1884. so republikanci iz- '1 dali 7,490.000 K, demokratje pa 6,955.000 K. Leta 1888. so republikanci prekosili demokrate- ker so V| potrošili 7.222.500 K, demokratje f; pa pa samo 4,574.200 K. Leta 1892^ so Republikanci že podvojili izdat-ke, izdali so namreč 16,050.000 K, S demokratje pa 12-572.500 K. Letal 1896. so veljale republikance volit-« ve zopet dvakrat več, namreč 32;^ t00.000 K. demokratje pa so stfo- K ške zmanjšali na 3,611.250 Največ so republikane veljal#|^B litve leta 1900. namere 50,825.000 -K. doČim so demokratje potrošili V) 3,210.000 K. Predzadnje volitve ta 1904. so veljale repubikance 26- % 752.000 K, demokrate pa 6,687.500 J — t Umrl je v Žužemberku gos-tilničar g. Fortunant Fifolt, p. (ki Straus v starosti 69 let. ' ; | Zapušča 3 sinove v Ameriki, m|| no in 3 hčere pa v stari domovini.^ Bil ^e dober oče svojim otrokom. V Pokojni Rifolt je tijidi vojščak k iz leta ^866^ko se je boril proti La- | je tisk knjig Bf*ačele dostavljati, poro- r ^ i • i « H; je ob ooletnici ce9arja iieželneifm prcdsedništvu, H smrti skladatelja Ipav-Kpesnika Strahim. Kranj-■jnormalnost naših razmer Ha je mogel pesnik z zna-Hlbimira Kranjčeviča pri Miežnan. 'Matica" je iz-Bijblikacij, eno v družbi z Hfrvatsko". "Letopis" je HS )po8 opuščen. Klišeje K>zen štirih izdelala na KdOvoljnost in točno "Di-«l" v Zagrebu. Kolikor Hpi manj beletristike, to-Keba prihodnje leto več; Btristika ije bo smela iz-H|e r zgodovino in s po{-■pem našega naroda ttr HLroblemi. — Za leto '09. BiS?: ti Bleiweisov 'Zbor-B|?abavno knjižico" (dra-■pCristana: "Katon Vran-^E,?. "Knezova knjižnica" Hram najbrž R. Murnika HgTfrancoske dobe: "Lepa Hppca"); 4. "Hrvatska nja"; s. Opis slovenske ^Koroška'' (z jezikovnim prt, spisal dr. M, Potoč-K "Narodne pesmi"; 7. K" (prevel iz ruščine g. di*. K Za rok 1. maja 1909. Hnuia častna nagrada 200 i Costove ustanove na naj-■ttjoslovni spis katerekoli K^i naj obsega vsaj štiri HI, za rok i- decembra Hgv Jurčič-Tomšičeve ust^-p častni nagradi po yoo Bjborjšaš leposlovna spi-Hfeki dobi, ozirpnia o ilir-pt. Vraza in Lj. Qaja.— Kbo ob koncu imel name-■grafi j t' smotro o znanst-HBt* r zlasti slovanskih. Za Bj se pripravlja knjiga o Bobi, ki bo med drugim Bptdi -o še ohranjenih spo-Hpega naroda na Francoze, ^^B^r. B. Drechselrja o Bo" pisatelja, ki hi o-jpersko. Za leto 1911. je H||38 hrvatskega ozemlja BfftV Za "Umetniško Ko-libbiti denarni^ virov, za B^' slov. umetnosti" je Hmzo t našišmi umetniki. ^Bfetjnljevid" bo po Ntiver^ ■pisno dodelan; za tehni- F-V T w ■v se v svrho končne redak-Bpje gradivo. ^Kj^iskega društva9j(.jusi K: BI1 ■m/o pri Južni železnici.— Hfc so imenovani: pristav Bjbfijel pri obratnem nad-B, Trstu Fr. C vek. posta-B v Postojni. Ivo Arhar, Hnuk v Divači. Josip Go-Bjenačelnik v št. Petru,— m postal Franc Rcpič. WmČinska cesta se bo spotrv 1 Krila od mosta na državni ^Mfe' z Jesenic na Savo, 1 ■bi progi na Savo v No- 1 i? vet je tovarna dala za-Bffiivavccm v Novi vasi bo Hntce po ti cesti zelo Bpi gotovo' bodo hvaležni Ep;, se je tako zavzel za B'ceste, kakor tudi ta Bi?,,. , . j mt dratre volje svet od- Ba občini celo darovala. ^^HHSp m Wfi Mayer j a so v Gradcu Bf>azova1nice za umobol- , Bsluži pri 27. pešpolku v ' Iker je proglašen za nor-Ejtoamo, da ta' lopov ne ^^^Bfittženi kazni. 1 ■ Bfičm' a teli je Landau v ' Mri ulicah je prevzel 7 < Bm Viktor Kune, doseda- ( jfai porterist v Bertholdo- , Bnfičnem zavodu, in ga 1 Bije pod imenom "Ate- Bfet ' . J'a ■r ;V Ljubijani sbira- I Mskih častnikov, se je 1 Klico '^Dic Wacht am } Ko patrijotično hišo ljub. t''I.- vojalki krogi ne silijo ^ Bkov> sedaj zahtevajo j ^^^BKnornle pohajati v kazi- ■ ^astnUkimi krogi I • Kiji. novo zablesketalo samonemško z ■ velikimi črkami na Mfdrrovi tr-} govski Šoli. Zavod poseta obilo T11-' goslovanov. V Ljubljani ima'o ' zdaj že tistanovljeno slovensko tr-1 Gfovsko šolo, v katero-bodo Ju~o-1 slovani gotovo radi pošiljali svoje sinove. Deželni zbor gotovo pre-1 skrbi, Ma dobi sčasoma slovenska trgovska šola internat. s Bosič je našel Ljubljano precei zdravo. Na nalezljivih boleznih so samo štiri slučaji škrlatice. Oklofutani kapelnik nemškega gledališča. — Znano je, da je kapelnik neinškeca gledališča v Ljubljani Mueller jako predrzen človek. Uboge žrtve nemške umetno; sti muči kakor, le more. Posebno na piki je imel tenorista nemšVep^ gledališča Lesarjd, ker je ta slučajno iz Galicije. — Pri skušnji Mueller na noben način ni hotel 1 Leserjem ponavljati v < Trubadurju neke točke. Ker je bi' Mueller povrh še razžaljiv, je tenorista prešla potrpežljivost. Planil je na kapelnika, vrgel ga na tla, zmešal mu umetniške "štrene" na glavi, prijel ga za vrat. da pokazal Mueller sloviti nemški jezik. Mueller je upil na pomoč. Ko ie prišla pomoč je Mueller Icričal, da mu je Lescr grozil z revolverjem in mu s tem nevarno grozil. Prišla ie polfeija, ki je razburjer nega laserja aretirala in ga odda- 1 la deželnemu sodišču. .4rctiran je znani krojač Franc Reisner, v Novepi mestu l 1877 1-ojen. Reisner je bil zasačen v nekem prenočišču v Kolodvorskih ulicah, ko je ongavil z vžigalicami. Zjutraj je pa opazil neki pre-nočevalec, da mu je ukradenih 8c kron. Osumljeni Reisner je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan. 1 Stavka v Zagorju. — V Zagorju ob Savi so pričeli stavkati pretno-garii, ker vodstvo noče odstraniti inženirja Pietsca. Železniška xvesa Reke s Suša-kom je gotova stvar. Reški guver-nat izdeluje že načrte za železniške proge, ki bodo vezale reške in sušaške pristaniške naprave. , , V'* 1 i Umrl je dne 16. decembra na = Suhoru po kratki bolezni g. Janez Težak, vulgo Makolc, gostilničar, član k rajnega^ šolskega sveta in občinski odbornik. Rajni je bil star 53 let »n obČespoštovan od vseh ljudi. "Cerkveni Glasbenik". — Vele- t zaslužni gospod Anton Foerster se poslavlja kot urednik glasbene priloge "Cerkvenega Glasbenika", ka- , terolje urejeval 31 let. Imenovanje. — Miltisterstvo za ? nauk in bogočastje je potrdilo dr, 1 f. Jeršeta, stolnega vikarja v Ljubljani' za katehetaf na gimna s ziji x nemškim učnim jezikom v I Ljubljani. . | ■ 1' ' I"'"'i.M >■■ t i' Kako delajo Nemci. — Okrajni ž zastopa v Medilingu in v Jože- li fovem na Dunaju sta sklenila, d" i, se morajo z dunajskih ulic ristnega Nemca .Slawit-scha, ki ga je pisal v tej zadevi. Pismo se glasi: >,Vw sind so frei J h ne tt mitiuteilen dass bei uns die Sehrift Leiterstelle sogleich sn bese t sen 1 ere. F rage ti uns daher hoe-flichst an, ob Sie nicht geneigt veren bei tins als SchHftliter e\nzu-tretten. Die Tendenz unsercf Blat-tes ist Umen. l ie vir tvisstn si 1 sehr bekannt. Den Monatsgchalt wurden vir /hnn gern mit. . Kronen f est se-tzen und sil/en Umen noch frei Ne-beferdieste, Vollen Sie 11 its daru-ber, venn moglech promptest Mit-tel i un g inachen in cntpfelen 11 tis in der Brwartung. Hochactend Die VnwtHg de s Staferc. Slauntch m. p.u — In taki ljudje, ki tako slabo znajo svoj namišljeni materni in svoj občevalni jezik, naj sodijo, ali smo Slovene zreli za vseučilišče! Zaroka. G. Star Franc iz Tržiča- sedaj uradnik v Žalcu, zaročil sv je z gospico Kristino Kavčič, u-iitelico v Zrečah, hčerko gospoda nadučtelja pri Dev. Mariji v Polji. Zdravniška vest. V Hrastnik se preseli kot občinski zdravitik dr. B. Žižek iz Vojnika. Brzovlak se bo od 1. maja 1909 ustavljal tudi v Hrastniku. Za'ccljska mestna deželnosborsha mandata kandidirata dosedanji,poslanec Moric Stalner in dr. Gustav ] Delphi. Tako jfc določil shod/ nem- , ških zaupnikov. -o—- ' 1 Raznoterosti. ] 1 RtJSKK RAZMERE. Petro grad, 8. jati. — Ravnatelja 1 policije in detektivov v Vladivo- , stpkti polkovnik Zavricki, je olv- ( toženv da je izdeloval napačne do- | kaze proti politično sumljivim ljudem in jih potem obsojal v večlet- , no prisilno delo in v izgubo službe, j To je delal že nekaj let sem z 4 vsakim človekom* ki mu ni bil po-volji. t Pri obravnavi protiN tem junaku , se je dokazalo, da je čes^okrat dal \ prinesti v stanovanja onih ljudi. < catere je črtil bombe, orožje in re- £ )lj»či|onatne spise. Te nedolžne žrtve so bile potem obsojene v več , letno težko ječo in delo v rudnikih -in to po nedolžnim. Med temi se f je nahajalo tudi več oseb ženskega f ■ Topov' je ponaredil tudi spise- iz katerih so bili policijski o^i 1 prepričani, da sta bila kapitan Fer- ■ sen in general Flug v tesni zvezi z anarhisti. Izgubila sta sVbjo službo in bila pahnjena z mnogoštevilno rodbino v bedo in pomanjkanje. Sedaj še'e so prišli na sled pravemu lopovu. 1 namreč samemu tožitelju polkovniku in šefu detektivov Zavarničku. , Mnogo politično preganjenih dalo odnesti; nakradene stvari so . spravljali v svoj "wigwam", to je v nek neporabljen pokrit cesten kanal. Napravili so si tudi duplino iz I slame in ločja, kjer so obdržavali f svoje pojedine. Pri sprejemanju ■ novih članov so bili zelo previdni ' ifi so sprejeli le onega, kateri je 1 prišel k njim s kako ukradeno 1 stvarjo. Policija je končno prišla "tndijancem'r na sled in zasačila r "lazečo lisico" ravno pri zajuterku; to je bil res fin zajutrek: preslani-njena jegulja, jastog v majonezi, i kokosovi orehi itd. Pri jedi so se ' ti evropski Indijanci posluževali finih srebrnih nožkov. Seveda ni manjkalo niti takemu zajutreku pri-1 merne pijače in smodk., Da so se „Indijanci" hoteli vedno bolj izpopolniti. je pričala bogata indijanska knjižnica,, ki jo je mej drugim policija konftscirala v "wigwamu "—-Moralo te zgodbe bi trebalo vpo-števatj tudi pri nas! Od mizarskega pomočnika do dvornega svetlika. Ogrski velein-dustrijec Andrej Thek je imenovan za dovrnega svetnika. Svojo kari-jero je pričel kot navaden mizarski pomočnik, pozneje je šel v Pariz, kjer se je tako izpopolnil v svoji stroki, da je vrijivši se v domovino postal kmalu tovarnar! ■ 1 ' -o- DELO. Odlomek. Bled odsev luči je objemal v zaspano jesensko poljutro zavito neokusno tovarno. Sto velikih okenj se je leskelo v mračni svetlobi; le tupatam se je pojavila ob oknu mračna senca, zverižena človeška figura. V ozadju tovarne pa so se dvigali proti nebu vitki in visoki dimniki iz katerih se je leno. kadi* lo; dim se je izgubljal v oblačno nebo in le sempatje se je v zraku zalesketala neznatna iskrica. Cesta pred tovarno je bila blatna in na gosto pokrita z lužami. I mazana voda je pluskala pod težkimi konjskimi kopiti, 2elezne o-graje, ki je delila tovarno in cesto, (ta se je v tem času krČpvito sprije-nulo kakih sto dolgih in ozkih ženskih rok, Roke so bile od mraza že na pol višnjeve in na nekaterih so se prav močno izobčile nelepe pla-ve žile. Same ženske. Večinoma še zelo mlada dekleta z zdravo rdečico na icih. močnih in pojnih teles. Sempatje je bilo opaziti med njimi tudi če starejšp žensko z lici, ki so se že videle gube na njih. Tam zadaj, na dolenjem koncu, se je vspenjala pokonci noseča ženska ; stala je na prstih, odpirala zardele oči na Široko in skušala se prerjti do prve vrste. Vse te ženske sp imele ta tfeno-tek eno samo,željo, Priti v tovarno in delati za velikimi, v mračni svetlobi se topecimi okni. Mlajše punice 1 so postrani, zavidno gledale starejše ženske in se tud^ norčevale iz 1 njih. Tem se je pri tem storilo milo in marsikatera se je ta žalostni 1 trenotek zasmilila sama sebi. Toda jeza in pa ponos, ki je menda pr<; rojen vsaki ženski, jim ni dopustil, ' da bi na izzivanja molčale- pa so ' odgovarjale torej na posmeh s pi-. I krinii besedami. ; „Ve ste mlade pa lahko delate ' na polju!" je pripomnila noseča ženska, ki ji je mlada soseda nasve- " to vala iti domov. „Takot Mladih ljudi potrebujejo tu notri« žilavih in močnih I" je odvrnilo komaj petnajstletno dekice in pokazalo s prstom proti vhodi1. 1 Stoječa na kamniti plošči tik vrat, se je ponosna ozrla množid. »Kakšen otrok! Komaj je ušel materi in že hlepi po lenarjenju.' Ženska štiridesetih let, ki je stab , poleg nje, je izpregovorila te bese-j de z rezkim, pojočim gUsSm. Jpz- no je zamahnila z* roko in potegnila z vso silo zlobno kratkokrilko s plošče in je v trenutku tudi že sama stopila na njeno mesto. Smeh in vpitje sta sledila temu naglemu početju. Posamezne punice, ki so zavidate štiridesetletnico za ugodni prostor, so kričale zelo glasno: ,.Vrzite jo doli!" „Bij nfcsraraico!" „Kje se je potepala doslej!" . Začelo se je živalno prerivanje in suvanje s komolci. Gruča se je zazibala. Posameznim ženskam' so pri tem močnem gibanju in prerivanju« ušle rute z glav. Lasje so se vsuli po licih in čelu. Hote? Izrabiti Ugodni trenotekr so se nekatere ženske, ki so stale zadaj, pripognile in silile z glavo naprej. 1 Prepir pa se je razvnemal bolj in bolj. Sedaj so padale že hujše besede, časih naravnost sirove in prešerne. „Postopačke! Ne ljubi se vam deTati in mislite- da teste v tovarni lenarile!" ..Usojeno vam je, da postanete cestne vlačuge!" ..Kmalu umrjete, mati, molimo 1" «e je oglasilo več nežnih ženskih glasqv in punice so se vrgle na starejšo žensko. K malo so bili obrazi opraskani do krvi. Domov pojdite; tam- cvilijo črvi. Vaši črvi!" „Tiho. staruha; molči in na smrt misli. Zapovedano je tako!" Stiridesetletnica,' trdno stoječa na plošči« se nikakor še 'aii mislila u-dati. Roki vprti v bok, je krepko vpraševala: ,.Kaj pa vaši ljubčeki? Zapuste vas. ko boste smrdele po tobaku." ..Beštija!" ' Tridesetletna holehna ženska, rumenih las in telo velikih oči je, držeča se z eno roko železne ograje, začea besno pljuvati okoli sebe. Hrup se je začel zqova: besede so podale ha gosto: tudi psovk ni manjkalo. Min^o so prihajali težki tovarni vozovi s pijanimi vozniki. Sedeč visoko na zabojih so se škodoželjno krohotali prepirajoČim se zen-sknm. Ker fe-enemu teh voznikov noseča ženska odvrnila zelo pikro n pri imenovala siroveža in pijanca, se je ta zelo razburil, ponovil ivoie trde besede po duši ter jo hiočno oplazil z bičdn. Vsled tega ie je prepi^ med ženskami poostril. Del žensk se je zavzel za tepno, Irugi pa za pijanega voznika. Ze se je grozeče dvignilo kup pesti. Mnoge ženske'so to izrabile in so škušale kar po vseh štirih se pre-riti v. prvo vrsto. Tam so se nenadoma vzdignile stal« kakor bi zrasle iz zemlje. To pa je seveda dajalo nov povod prepirom in jezi. Med tem so luči po tovarni že |M>gasnile. Nastal je dan.''Sedaj se je vsaka Izmed žensk bojevala kalna svojo pest. Krik ni prenehal niti za hip. Že so si ženske segle v las, praskale po licih, grizle, cvilile. ..Hinavka!" „Vlačuga f" ..Nesramnost f Množica se je neprestano zibala, vspenjala se kvišku in zopet padala. Naval zadnjih je postal sedaj naravnost srdit. Velika gnječa je nastala. Vse upehane so že bite ženske- zasople in pordele v lice. Lasje razmršni, oči avjetle« usta odprta. Druga se je druge oprijemala za roke ali pa krita Zdelo se je, da nastane mir. Toda kmalo se je vnelo pri zaprtih vratih čopet silno prerivanje- suvanje, ~~cvilenjc.. Vrata so škripala, nekdo je vpil nad ženskami: „Živina ste, ne ljudje. Proč! Napravite prostor!" Prikazat se je star uradnik s čepico na glavi. Malce je odprl vrata in jih takoj zopet zaprl. Kakih petdeset žensk je o stalo na dvorišču; vse posvalkane; z zmočeninu lasmi, lesketajoČimi očmi; težko dihajoč od silnga napora. Uradnik s rumenkasto brado in čepico na glavi, je ogledoval ženske ki so se pririle na dvorišče. Kmalo popisal njihova imena. Ko je zapa zil naposled tudi nosečo žensko, je izbulil oči. Konec prihodnjič.• VABTLO. 1 Uljudijo vabim vse prijatelje in 1 znance pa zabavni večer dne 16. t. 1 , 1 m, Dobra godba in dober prigrizek. Točilo se bo najboljše pivo in pristno domače vino. An t. Potoniti, 8110 East 81 st. Street. S. E, Izgubljen fountain pen med 91. in 62. cesto. Kdor Je naSel, naj «a od-: da prt ttWdnUtm. M , J ■ ' ' V A OTI ' »ABILO. Slovensko tamburasko društvo - A D R I j A ~ priredi v NEDELJO DNE 17. JAN. 1909. J., v Knausovi dvorani VELIKO JAVNO VESELICO — z IGRO in PLESOM — Igrala se bode veseloigra v enem dejanju: PRI VRATARJU Peter Skrlica, vratar na dež. pose stvu.............. Ivo Špehek Neža. njegova žena .Zofka Vilhar Vida, njena hči........Fani Noč Ivan Krop. učitelj na Visokem____ ..................Ivan Arka Deželni šolski nadzornik .....;.. .......,....... Ant. žgajnar TAMBURASKE TOČKE: 1. "Izza valova" 2. "Hrvatsko kolo" 3. "Vojaške narodne pesmi" 4. "Tamburica". koračnica. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 25, 35 in 50 centov. Društvo se je dobro pripravilo za veselico z vsakovrstnimi okrep Čili in z židano voljo- tli bode bre dvoma ysakega zadovoljila. Ne zamudite le|>ega večera. Vse rojake vabijo uljudno ^lniii^ki lamuuraš MILJONE AKROV DRŽAVNIH .... ZEMLJIŠČ ZASTONJ..... Kdor hoče 160 akrov dobre kmetijske zemlje zastonj naj naroči slovensko knjigo, ki opisuje vladno zemljo vseh Zveznih držav, kakošna je, kje je, koliko jo jfc, kako jo dobiti, itd. Knjiga ima tudi načrt iti opis nameravane slovenske kmetijske vasi Slovenia, ter več važnih in zanimivih podukov, katere je dobro vedeti vsakomur. Knjiga (drugi iztis) stane le 6oc v gotovini, ne v znamkah; če se jih naroči nad 5 skup- računi se vsaka le 50c. Dobi se pr i prodajalcu kmetij WM. BRUNSHMrb,' 708 So. 10. St. Minneapolis, Minn. ZAHVALA. Hrv. petf. del. in pod. društvo "Prosvjeta," se zahvaljuje vsem posetnikom na dan 31. decembra 1908 v Popovičevi dvorani. Posebno se zah valu jemo šla v. Slovenskim društvam, kot pev. izo. diuštvu Triglav in društvu SI. Sokol. Zah valu jemo se zajedno na krasnem užitku naših narodnih pesmi pod vodstvom g. John Zormana ml. Ravno tako se zahvaljujemo za ubrano petje cen j. Članic in Članov SI. Sokola, poti vodstvom g. Holmar. Najprejme* srčno zahvalo pod. dr. "Naprej." ki je s svojo navzočnostjo pokazalo dobro, bratsko slogo med Hrvati in Slovenci' v Ameriki. J ura j Folnegovič, gl. tajnik. t Mali oglasi. Ako Imat« na prodaj hllo, ovot, pohištvo aH Kaj drupofla, dajte oglas v na« Hot, ki bo skrbel, da m doW-Jo kupci. Cano nizko. IŠČEM DVE DEKLETI, ki bi pomagale zvečer v salonu. Hrana prosta. Vprašajte\ na 4628 Hamilton Ave. IŠČEM DVE dekleti da bi mi pomagale zvečer v salonu in zato prejemale dobro hrano. » 4628 Hamilton Ave: N. E. AKO SI IŠČETE DOBRE kuharice. za obceti ali kake druge prilike, uprašajte na G028 St. Clair Ave. N. E. (Bizjakov safon Grocerljaka prodajalna In mesnica na prodaj. Trgovina v najem. Vprašaj na 4606 St. Clair Ave. 32 Na prodaj salon, piano In cela hlžna oprava, prodam na zagotovilo ali obroke. Fr. Jakše, 2680 E. 79th St. Cleveland, O. pl29.30.32 —- 1 \ Zagovornik In kolsktor za vso Jezike: Slovensko, HrvaŠko In NemšMo. Ulmer & Borntseln. Vprašajte pri M. Tolstoy 62lt St Clair Ave . ltb Slovenska večerna šola ima pouk, trikrat na teden: torek, Bredo in petek. na 6104 St. Clair Ave. N. E. RABIM PRIDNO in pošteno * dekle za hišno delo. Dobro, da bi znala tudi nekoliko nemško. Plača dobra. Vprašajte na 6101 , St. Clair ave. . 150 M02 se ie rabi za sumo v W. . Va. Stalno delo. Vprašajte pri g. Emerichu, Collinwood. • 1-2 slike z vzorci tu iit inozemske) de-la najcenejše in lično liATIJA CIMPERMAN, pri Mike Ske-be.Collinwood, O. Tel Wood 383 W. Rojakom se priporočam. 1-3 IŠČE SE priden in posten trgovski pomočnik. Vpraša se pri upravništvu. 1 ." ■ ' . /' '■■ v : SE PRIPOROČAM' Slovenskemu občinstvu, da me v slučaju kake ohceti, ali drup godbene zabave pokličite in zagotavljam pristno domačo poskočnico. Vprašaj pri - Jacob Petrič, 1008 E. 64th St. HISA NA PRODAJ. 1239 E. 60. cesta. Vprašajte pri A. Sepic. 1-3 NA PRODAJ radi odhoda v stari kraj hišna oprava. Vprašaj na 1106 E. 63rd St. 2—3 *.........."' "'' ' " ' ........ ' » VPRAŠUJTE 8 A HO * ■PO TEH ZNAMKAH, i ki Jill ima ; 1 PRAVI DUNAJSKI KRUH Svti svak dan pri vseh grocerjlh. j I ----- AtWHWWHtHHHWWWWH1* |i ANTON QRDINA.I 11 trgovina z tslaznlno in pohlltvom | POGREBNI ZAVOD IN AMBULANCA. J; Kočije odprta sil zaprto, kakor S 11 tudi vozova osebnost, in vsak se je čudil. Da te venclar, meni pa ni bilo všeč, da bi pes jedel kakor Človek; toda bil sein kar tiho. No, in tako je prišel gospodov god, in od vseh krajev so, se zbrali župniki in kaplanje gospoda vezovat. Poln hlev sem imel konj, in velika pojedina je bila pripravljena. Na, Ožbe- pravi kuharica med mašo, tukaj imaš kosilo, potlej ne bo časa! To je že prav, pravim jaz in sedem; pse pa se k meni spravi, saj pri mesu je vsa kpes sleden. Čakaj, belinček,j pravim, danes boš moral kazati svojo učenost, kaj' ko bi midva prej poskusila? "Na", rečem in mu ponudim mesa na Vilicah. On It-po vzame, jaz ga pa dregnem v gobec, da je zacvilil. Ko ga pokličem drugič, že ni tako rad poslušal. KHČem ga. kličem in počasi vendar p rilca:1. Meso je le meso, si j«-mislil, in zopet mi vzame kos. fiz ca yopct zbodem, dft odskoČi. V tretje ga pa nisem več pregovoril Kar po kotih se je plazil in stiskal rep med noge in evili, če sem mu pokazal vilice. Opoldne je bila pa gostija, in jaz sem nosil vino na mizo. Reseda prinese biesedo. in tako vzamejo v misel tudi učenega psa, G^pod se hočejo izkazati in nal>odejo mesa. Pes je pa zraven rtjth sedel. Na. belinček, pravijo in mu pomole vilice. Kakor jih" pes zagleda, pa zacvili in skoči s stola in zbeži. Gospod ga kličejo in kličejo, da pride zopet. Zopet sede k rfjini; a ko mu pokažejo vilice, popihne spet. kakor bi bil obseden, j Za nobeno reč ni hotel več vzeti mesa z vilic. Gospoda so se komaj vzdržali smeha: župnik so bili pa hudi kakor sam sršen« in nikoli j več ni belinček z njimi pri mizi psa tako lepo uči," pravi'Matija, "kaj bi bilo pcJtlej ?" I "Hentaj, potlej bi bila huda ura. Zakaj gospod so bili dobri, še pre-I dobri, a nagli so bili pa tudi, če jih je kaj ujezilo. Toda hitro spet' dobri in veseli *o bili ;ri zapeli so, | da je bilo kaj. Pridiga jim je šla od rok. da nikoli tega, in Hasi to j bili stari, so se zasukali na peti ka-j kor vrtavka, drugače kakor pa zdaj nekateri VlolgcCasnSki, 'ki jim zal vsako besedo sapa uhaja in premišljujejo, ali bi prestavii eno no-o za drugo ali na obe naenkrat. Moj sivec doma je ravno tak: kadar ga izpustim na pašo, skaSe sr-borito okrog kakor mlati kozel; kakor pa deneš jarem nanj. ga ne spraviš nikamor več." Ožbe je končal, sin Anica, ki je tudi poslušal?., ga |>oprosi, naj še kaj pove. "Pa še dmgič!" pravi Ožbe in se poslovi s povaljilom, naj oni pridejo enkrac k njemu. Juri ga je spremil do pol pota, in njega je še posebej vibil Ožhe, naj ga gotovo obišče: tiko se mu je bil prikupil mladenič. "lni?m hruševca," pravi, "boljšega lo dolenjsko žganje in orehov ii medu." In ko se ustavita-ga j>otrka na ramo. "No. fant, kako ti dopade Rozalka? Ali ni kakor jagoda? Le glej, da se ne zavladaš!" ' Njkar se,ne bojte, oče!" odgovori Juri resno. "I kaj bi pa tudi bilo?" reoe zopet Ožbe, ko je molčal nekaj časa. "Ali nisi brhek fant? In kaj bo ta revež- ta Stefan! Na smrt naj misli, nikar na ženitev! O, jaz poznam hitro človeka. V očeh mu berem hoten, ,iti le pomni me, on ne bo tlačil dolgo zemlje. — Tukaj sva napol pota; torej srečno!" In starec se izgubi v gozdu. XV. ' Prismejala sc že lahkoživa hčerka Čemerne mamke zime, ljuba i pomlad. Sneg je gini! pod njenimi nožicami, in beli zvonček je zapel pod grmovjem in klical s sestro trohentico zaspane tovariše iz postelj, Telog je odgrnil odejo, in brsljan je krepkeje objel svojega l»odpornika in se spel po hrastovem deblu. Celo po žil|h sestre vrbe se je začel urneje - pretakati sok, in komaj je starka sproti odpirala , vrata radovednemu cvetju, ki je sililo na dan In hotelo vedeti- kaj vrabci tako kriče. Ti pa so imeli ■ velik prepir in gn^li silen hrušč in i trušč. Nekaj tujcev se je mislilo j naseliti, in lastovica je letala o-! krog PeČarjeve hiše in terjala nazaj svoje gnezdo, v katerem so sc : košatili kričavi vrabci. Glejte si no! so vpili ti domačini, zdaj pridejo požeruhi, ko je vsega dosti; pozinu jih pa ni bilo! Kar pojdite, odkt)-, der ste prišli! Delo. ita polju se je bilo, pričelo, i Kadar je bilo lepo gorko.je izgnal i Juri ovce razen mladičev, da se iz« ■ prehodijo, in popasoval je tudi ozi-► mino, če je prehitro rastla in se je ■ bati. da bo polegla. Tešče pa ni izpuščal drobnice na pašo, dokler je bilo hladno, in držal jo je tudi v hlevu, kadar je bila zemlja |>o deževnem vremenu premočena; zakaj pašniki se kvarijo in živina naleze bolezni. Za jaro setev je .oral njive, in z Matijem sta delati . vadila mlade voličke. ki jih je bil I kupil gpspodar. Po vrtu pa je ob-rezaval drevje in je Čistil mahu in (fosenic. 7.a vsako delo je imel spretno roko semteria je pa tudi nasvetoval kaj novega, kar se je bilo v Dolini že izkazalo, o Čemer pa v hribih še ničesar vedeli niso. Tako je izprosil, da si je Klatija namesto nerodnega lesenega drevesa omislil železen plug. Veliko pri zadev je bilo twba; ko pa je poskusil gospodar pripravno orodje. ni mogel prelivaHti ne pluga, I ne Jurija. Veliko truda je tudi stalo vode (iz vodnjaka s škafi donašati v hlev, kadar je ostajala živina po cele dn' t doma: posebno pozimi se je veČ-i krat zgodilo- da ni Mlo mogoče zu-i naj napajati. Juri pa je iz hrasta, i ki ira je bil podrl vihar, izdolbel i korito, je postavil v hlev in na-i peljal vanje od vodnjaka sem lesen žleb, in več ni bilo treba škafov. "Hentaj T je dejal Matija, "vse . pride temu fantu na misel, in kar mu pride na misel, vse naredi." V čislih so imeli Jurija pri Peharju kakor tudi pri Simonu, kamor je prišel po kakem opravku. II "Od nepotrebnih besed pa Juri ne bo dajal odgovora", je menil I zgovorni Stefan- "saj skoraj nič l ne govori. Trikrat na dan reče "o ne" in "kaj pa", potlej je pa i v kraju." » ' •Juri je pridnejši z rokami ko i z jezikom," je dejal Simon, in tudi I Anica se je potegnila zanj, trdeč, j da govori pametneje nego Stefan. < "Oh, jaz pojdem tudi rajsa zju- i tiaj k maši k Sv. Andreju"- je i dejala neko soboto zvečer Anica I materi. "Dan je, tako kratek, če i pridemo šele proti dvema domov." "I le pojdi", je rekla mati- "poj- I dem pa jaz k deseti maši." In Anica ni zaspala maše drugega dne in med Jem, ko sta na peni ! moža pretresovala važne denarne zadeve, se je pomenkovala ona z Jurijem o tisoč rečeh. Ni ji pošlo nikdar povprašanje; vse je hotela izvedeti, če ima veliko dela. mu je kaj dolgčas, če je rad na gori. Zdaj je govorila resno, zdaj šaljivo- da si je mislil Juri: s tenydekletom se je pa. lahko meniti. In res mu je prišlo toliko besedi na jezik, da se je sam čudil. Dozdaj je bil teh misli, da'se more zabavati pravzaprav le med moškimi in da ženska prijetno druščino le kazi; zdaj se mu je pa zazdelo, da je Aničina družba skoraj prijetnejša ko Premčevega Miha. Tako po-domače je govoril" ž njo kakor le kdaj s svojiin prijateljem, in če je primerjal Anico z Rozalko, se mu je zdela le-ta nekoliko prevesda in preživa, in mislil si je, da bi Anica ne zasmehovala tako krut« revnega Štefana, ker je boljšega srca> — ln dobrega srca je res A: niča: njemu je |>odarila šopek za klobuk in po poti je nabirala gr?-doč cveticin spletala venček; ko §ta pa šla*narazcn, mu je naročila, naj ga nese Rozalki. A Rozalka ni bila nič posebno vesela, ko ji ga je prinesel. "Anica je šla za rana, pa meni ni nič povedala. Zdaj bomo morali pa sami iti.'', je dejala, in ustca so s\- ji zakrivila navzdol da je bilo žalostno in smešno videti. "No, Juri", ga je pgovorila, 'Hi imaš pa tak-šopek za klobukom kakor metlo. <1 atja komaj nosiš. Ali tja je tudi Anica naredila?" "Tudi", je dejal Juri* 'Rozalka pa je odšla, da se pripravi za cerkev. "Kar pojdimo, kar pojdimo!" je priganjala mater, kar sicer ni bila njena navada. "Počakaj no! saj ne gori voda. Vidiš, ravno gre Simonovka s Ste-fahom-" jo je zadržavala mati. Ko so pa prišli popoldne domov, jc bila Rozalka slaln- volje. "Oh. kako je pust ta Stefan, mati!" je tožila. "Vedno sili v človeka in tako neslano govoril" "Pa se mu zmeraj stneješ in rc-* žiš," pravi mati; "potlej pa misli, da ti ugaja." "Oh- mati, kaj pa hočem? Ali naj ga z grdo odženem ?" "Ne, ni treba! Ampak pogovori sc kaj pametnega z njimi Saj nt, da bi se venomef smejala." "Oh. veste- mati? Jaz bi šla tudi rajša k prvi maši* Zdaj žfe tu več mraza, in taka lepa pot je proti NSv. Andreju." "To pa res! Po samem grabnu, kjer se ne vidi ne na desno, ne na levo. Pri vsaki stopinji si lahko zlomiš nogo: v Dolino |>a prideš z vozom, če je treba. Toda stori, kakor hočeš!" I Drugo nedeljo sta pa že sami dve mamki romali v Dolino, ko je bil mladi svet že došel vesel in jrlasan od Sv. Andreja: zakaj tudi Štefanu se ni ljubilo več postavljati se pri veliki maši, ker ni vedel komu. "Ti reč, ti!" je dejal stari Simon. "Naj bi jaz klical Štefana s jialico. nc zbudim ga v delavnik; v nedeljo pa kar sam vstane, preden zapoje petelin." Mladi družbi so ie zdela pot vedno kratka/Juri pjt jo je še drngave obračal/ nabiral je. kadar so šli proti dmnu. vrhovih šib in naganjal tudi Štefana, da mu jih je rezal; deklici sta pa pomagati nositi. ! "Ti že zopet nekaj nameravaš,"' ie dejal Štefan. "Kajspa misliš narediti ?" "Boš /e videl." odvrne Juri. Ko pride domov- posuši šibe na soln-cu in si jih prireže za svojo rabo. Ko pa zvečer vsi skupaj sedeli v izbi razgrne-svojo kramo in jo | razvrsti; potem sede, naperi košek in začne plesti. Dno je kmalu | gotovo, in delo gre hitro - izpod rok. Sc malo je treba počakati, in Juri podari materi .trden jerbas in dnujikrat Rozalki lieno korbico. "^iri zna vse," so dejali. "Mene moraš tudi naučiti," je prosil Stefan, in rad mu je Juri pokazal, kar jc sam znal m koli-, kor se je bil navadil pri Kemcu. | Stefan 'pa ga >c imel čimdalje vdljenka in da jo bo morebiti še « letos vzel; da bi ne marala zanj, i tega ie misliti ni mogeT. -Kaj bi « pa mogla imeti zoper4 mene V je i dejal. "Nič. Zdrav sem in krepak i tudi. Ti si malo večji; pa Če bi J se poskusila za moč, ne vem, kako i bi ti izhajah Veš, jaz sem koščen 1 in -v rokah' sem posebno hud." | Juri pa je de/al: "Midva se ne < bova nikdar izkuŠala in. tepla, Ste- i fan." ,< "Zato. ker sva iz enega kraja; j kaj ne da^ Toda, naj kdo drugi gori pride! Kaj?" ' "Gorje mu!" je dejal. Juri, in Stefan se je potrkaPpo prsih. ' Kakor domačega so imeli Jurija pri obeh družinah- in nobena važnejša reč se ni zgodila, da ne bi tudi on dobil prilike izreč svoje misli. Oba gospodarja sta bila pra- i viČna in nista hlepela po tujem blagu, niti zavidala sreče sosedu. 2ivela sta vedno složno in se podpirala drug drugega v vseh rečeh. Ce se je mudilo kako delo, so pomagali vsi skupaj, in čc je ede* katerikrat kam šel, je oskrSel tudi sosedove stvari. Tako je imel Juri tudi pri Simonu vedno kaj dela. Anica bi bila neizrečena rada imela lopico pred hišo, kjer bi šivala o lepem vremenu alr j>a zapela z Ro-zalko kako pesem. "Kadar Juri utegne, naj ti jo naredi!" je dejal Matija, in dasi je ugovarjal Juri, da ne zna delati takih reči, nič mu ni pomagalo. Poskusil je torej, in ni se mu izka-žilo. "Strehe še nikoli nisem kril", j^ dejal Simonu- ko ga je prosil, naj jo pride popravljat. A mož mu ni dat miru, dokler ni bilo delo iz-gotovljeno. potlej si je pa mel Matija roke. "No. Simon", jc dejal, "ali nisem rekel, da on vse zna. če le hoče. — Juri!" je pristavil, "pameten bodi in priden, kakor si bil dosihmal, pa se ti: bo še dobro godilo!" $tefan, ki je bil dobrega srca, se je veselil..da Jurrja takrf čislajo. \tki\h\ ga je posnemati v vseh rečeh,.in starši so bili teh misli, da ni bil Stefan še nikdar tako priden ,kal# ko z Jurijem skupaj delata. Samo enkrat se jc bil Juri malo zameril svojim prijateljem. Vzrrik je bil kaj malenkosten. Simon je nekaj zidal- in ker je rabil vode v-da bi apno gasil, naloži po-y lovnjak na voz in gre z voli na studejiec. Tam natoči in hoče peljati domov. Ko pa vola speljeta, steče zadnje kolo črez velik kamen-■ voz se nagne in polovnjak. ki je bil menda slabo zavarovan, se zvali z voza. Hentaj, kako je bilo težko naložiti ga zopetJ Simon pokliče Štefan«. Oba vzdihujeta in vreli-pfiTjcta, a polovnjak se ne gane. "He, Matija 1" kliče Simon, "pridi pomagat, pridi, da naložimo!" MAtija pride, a polovnjak neče na voz, dasi je še Anica prišla zraven in pritisnila. Kaj jc storiti? Možje si brišej opot in ogledujejo nesrečni polovnjak. "Oh, skoči kdo- skoči po Jurii, !" pravi Matija. Hitro steče Anico ponj in ga kmalu pripelje. "Oh, Juri," mu pravi, "ti si še edina- naša tolažha- pomagaj nam !" Juri gre okrog polovniaka in pravf: "Kar domov pojdite! V po! ure postavim sam polovnjak vode pred hišo.v ^ "Ti sam?" se zavzame Stefan: moža sta pa molčala, nejevoljna na tako prevzetno govorjenje. Turi pa odbije polovnjaku veho, da izteče voda, naloži potem prazno brez truda na voz in hitro zo pet nalije vode. "Tako bi bil pa tudi jaz zn^l narediti!" se odreže Stefan, Matiia in Simona pa je bilo malo sram, toda nista hotela tcira pokazati, "Dobra - misel pride vselej prepozno!" pokima Matija in se nasmeje in za njim se smejo tudi drugi, a nihče tako iz srca kakor Anica, , (D«1Je prihodnjič.) -—O-r-, Evropo I. 1909. Parižka vedeže-valka madatne Thebes je^ poročevalcu lista "Themps" "prerokovala" na njegovo željo osodo Evrope 1. 1Q09. sledeče: ,,Jaz sem aštrolo-tjinja in iz te znanosti zajemam svoj proroški dar. Sedaf stojimo pod vplivom Merkurja- 1. 190). pa bo vladal Mars. To leto bo rdeče kleto. Največja napetost pad* v avgustu prihodnjega leta. V naprej vidim velike.vojne zapletljaje, ki, bodo v svoj vrtinec potegnili tudi Francijo. AH nam bo dana zi^a-ga? Da, toda preje bomo pretrpeli ti.fkp nrtizkošnie Velika nesreča strla. Mi se bomo zopet dvignili j in borili s pogumom o&upa, zmagoslavno borili. Poleg sedanjih bomo 1 imeli še druge zveze. Na suhem bo- j mo imeli uspehe, toda na morju se pripete strašne katastrofe, kakorš-nih še nikoli ni bilo. Vpjna, ki bo Evropo užgala, bo nastala iz nekega kolontjalnega vprašanja« — vendar pa opomnim, da se to vpraka-nje ne bo tikalo Maroka. V Nemčiji se bodo odigravali izredni dogodki, ki bodo osupnili ves svet. AvstwOgrska pa — to je vele-moč bodočnosti, za katero se pričenja nova doba. Na Angleškem se izvrše prevratni doeodki. V Ameriki se novo leto prične v miru, potem pa bodo ta delv sveta zadele strašne katastrofe. V Rusiji se bo sedanja vlada vedno bolj krepila iM utrjala. Španska ima pred sabo mirno leto, ki pomenja začetek vele-mogočne bodočnosti — globoko pretresala dva slučaja žalosti, ki bota vzbudila veljktnsko pozornost. Vidim v Evropi zruše-vati se prestole in največje posledice za evropski mir bo imel padec nekega majhnega prestola. L. 1909. bo pa v metereologičnem pogledu strašno. Ogromne povodnji, požari. Neko veliko mesto bo po požaru vpepeljeno. To leto bo zlasti bogato /tudi na zličinih in na senza-cionelnih ljubezenskih dramah, ki se bodo odiodgravale zlasai v pariški družbi. — Tako vedeževalka, ki ji pa sinemo verjeti le zadnji stavek. kajti to lahko vsak z gotovostjo -.prorokuje" in ni treba, da bi bil zato — astrolog. Darovi cesarju ob njegovi Ciolct-nici. Oh svojem 6oletnem vladar-/ skem jubileju je dobil cesar toliko darov iz Avstro-Ogrske, kakor tudi iz inozemstva, da imajo uradniki na dvoru polne roke dela, da vse pregledajo in urede. Zlasti mnogoštevilne so literarne in umetniške | posvetitve: Ode, himne- novele.| essavi, razprave, statistike. hiogra-J fije, potem glasbena dela: koračnice, gavotte, valčki, siiUfonije. dalje fotografije, slike, risbe, rei-be. kipi itd., itd. Nek ktnetič je napravil cesarju en par toplih lovskih . ^opat iz klobučevine in jih sam prinesel na dvor, češ- da se cesar ne bo zopet prehladih. In res, dar je bil hvaležno sprejet. Nek drug kmetic z Ogrske pa je pripeljal z , ogrskim trakom ovenčano jagnje; lepo živalico so pokazali cesarju, ki Je ukazal, da se jo spravi v , Schoenbrunu. — Od ženskega dela svojih državljanov je dobi cesar cele zaloge nogovic, robcev in dru-1 zega perila iz finega vdomaČegA 1 platna ali batista. vse izredno' skrbno izdelano in zaznamovano s cesarjevimi inicijali. . Zlasti krasne »o vezenine btikovinskih kmečkih žensk in.pa preproge- zavese itd. s Sedmograške. Pa tudi na cesarjev - okus z ozirom na jedi in pijače ljudstvo ni pozabilo.. Najboljše 1 izmed najboljšega je'romalo na ce-1 sarjev dvor: kumarice, Čebula in različna zelenjava — z vsem tem " ie dvorna kuhinja za dolgo zalo-Zena.. češko pivo leži poleg vin iz 1 vseh vinorodnih dežel Avstroogrske potem sir. sadje, pitane gosi. su- > rovo maslo, jajca, klobase itd. itd. Z eno besedo: Karkoli sta zmogla um in dlan, vse to je bilo poklonje- I no cesarju. Končno ne smenVo po- > zabiti še nekega GaliČana, ki je pisal na dvor- da je spisal 78 vrstic ; dolgo 'slavnostno pesem, ki bi jo rad cesarju osebno- prečital, kajti je res zelo patriotična in zanimiva. Sejcda so možu pisali naj ne pod-vzame dolge in drage poti 11a Dunaj. ker cesar res nima časa, da bi si pustil dejklamovati pesmi. Nepričakovana areča. Danes nt pa ress imel btpCo! reče ' neka gospa Bvojemu soprogu, ko z ribolova prineae domov Sest krasnih IKJstrvh Resnično, celo Življenje nisem imel j take sreče! Zagonetka pri vsem tem pa ml Je pa to, pravi soproga, da si trneke doma pozabili * Zafrkrtyena, ba[-.arlja. Prvi BdravnJk: Preteklo noč sein bil potkrat Iz spanja, vzbujen!" DrugI zdravnik: Zakaj si pa ne po-■ trosiš postelje s 'Zaeherllnom?' „ Klin, a klinom. , Nekdo, ki Je bil zavarovan proti ognju, naznanil Je banki, da mu Je 1 pogorelo preteklo leto bllso tri tisoč 1 smodk, ter Je zahteval od aavaroval-1 nice odškodnino. Po preteku nekoliko ' dni pa J« prejel zavarovanec od banke - pismo, s katerim mu Je xagroxila faa j ga bo ovadila sodHtyi zaradi — požiga. I / Udobna. Milostna, vi ste pa najeli prav Tir-1 h ko vsgojiteljlco avojlm otrokom f Da; «daj Imam saj mir pred« otroci !ln pt ^VOJlm motem' ZaL« gostilničarji a* napralajo, da podpirajo doma«« "Totokar A K^ATTŠ^H •.V ^ ; w CLAIR AVS* H. K. j T«l«fon Cuy. Canlral 6473 L. -----------------------------------------------M —-^^—' ' --" — 'i i I1« Pozor! m . .H Radi prevelike zaloge i^^H iti žganja sem znižal cm Imam v zalogi več tisoč nov vina iti žganja domači in imrortiratiega. Kdor želi piti pravi, P^^S^B kranjski cviček ali rabuloji|^9 lasi naj se pri GEO. TRAVNlKARl 6102lSt. Clair Ave. H. E. Posebnost: Importi rs na f,Rtibulil __x__ ' iritj^^M „,. ,, -_____ t "7" 3c:b.ellen.txagr$$ gpjk LiEKiAHISrAR. jK7 3361 Si. Clair Ave. N. E. - * Cleveland, M ^^ Obstoji že 35 let. Izdeluje najb« Ijšd dntjH zdravila. ^ T * - , I FINN & LABADIeM E 579.581 BHOADWAY^ l izdelovalci in prodajalci na dabalo — QORCICE "(muatjM I OLJA, "PICKLES, KISLEGA ZELJA, "KATSUP," "JELLI*»*jM k Ako izreiete pat tah oglasov (otf različnih tednov) In t tete ter daste enemu Izmed aladafilh trgovcev, dobite za.nn«M J lep koledar. JOHN MIHELCIC, 6213 St. Clair Ave. IfeH LOUIS LACH, ant. phijatiu, S 1033 E. 62nd St. 4015 St. Clair Ave. ft JH j J. MOCILNIKAR, FB. SOBER, 3812 St. Clair Ave. N. KT 5512 Carry Ave. S FELIKS SURTZ, JOHN SPtH, -I I 1336 E. 55th Str. ^ ijp 6301 Qlt** l KUHAR > M. KEKI6. S 3908 St, Clair Ave. N. K. St. Cfolr Ave., N. I 4TEV. 28. K, Karliuger, 3943 8L Cls|H f Podpis ............................ ................... Velik«. vrf^H'l Aristos mcfl^H kfj. mi*. ht vam prodamii^^B DR V ffiBML. eDO vre^° ln Vala tj^^l W / SOSeR,it preduje. LJw^l^nSvfiw Prodajalec na HpS. Sheinbar War MSI. Clair 4v. " TfllWSv > Ta 1001(111 86 prodsJi^H U i>ah, John dpeh,|JH ^^^^^^^^^ v linger, AnJ. Prijatelj, I P0Z0R1 POZOR! POZOfH POZOR 1 ■ ; Slovencem in Hrvatom v Collinwd^B j Naznanjam', "da sem odprl prvo in edino f sko [ mlekarno j NA SPRUCE ST. 6TOP I7H-\ j 130 tiketov za $1.00 6VC^H l Prodaja mleka, sira, su rovega masla (buter) smetane.' I Frank BirtiM PODPIRAJTE DQMACE PODJETJE^ Nova slovenaka slaičlčarna Geo. BoStjanSič •010 St. Clair Ave. trn« polno zalogo slaftčlc, cigar in tobaka. • " . m 2 L- Sladoled. (Ice cream.) 8« priporoča rojakom. ■ . Hifilko Sl.veosko-ameri^H KOLE E f ■ zaIeto ifj j. dobiti . poltnlM^H