Letali{~e Moškanjci pri Ptuju
3. september
www.polimaraton.si
NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE
Reportaže Avstrija • Ki dri ca ni
nad videnim presenečeni
O Stran 4
Ptuj, torek, 14. junija 2011
letnik LXIV • št. 45 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
mLn	7
Natisnjenih: 12.000 izvodov % ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Danes priloga
Marko Drobnič, Talum • »Zamisliti se bodo morali tudi na NZS«
O Stran 11
Rokomet •
Deveto mesto Jeruzalema Ormoža ni neuspeh
O Stran 12
Spodnje Podravje • Gradnja Medpodjetniškega izobraževalnega centra
Nov center za prenos znanja
Začetki Medpodjetniškega izobraževalnega centra (MIC), ki raste v neposredni bližini Šolskega centra ob Volkmerjevi cesti na Ptuju, segajo že v leto 2007/2008, ko je dobil prostor v spremembah ustanovitvenega akta.
„Verjamemo, daje povezovanje poklicnega izobraževanja z neposrednimi uporabniki, gospodarsko sfero, nujno potrebno. Cilj MIC-a je pridobiti prostore in opremo, kjer bi se bosta prepletala znanje in izkušnje tistih, ki so zaposleni v gospodarstvu, se prenašala na šolajočo se mladino in da bi se zaposleni v gospodarstvu v tem centru lahko dodatno izobraževali za višje oziroma kvalitetnejše znanje ter da bi sodobna tehnologija, ki se uvaja v gospodarstvu, čim hitreje prehajala v šolski sistem in tudi v samo gospodarsko sfero," je te dni povedal direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer, ki je tako kot ravnatelj Strojne šole Ptuj Bojan Lampret zadovoljen s potekom gradnje. MIC bo končan do konca avgusta 2011, trenutno pa poteka razpis za njegovo opremo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Tretji Ptujski dan dobrodelnosti 2011
Pomoči potrebnih vse več
Že tretje leto zapored so svoje moči za dober namen združile ptujske dobrodelne organizacije (Lions klub Ptuj, Rotary klub Ptuj, Soroptimist klub Ptuj, Območno združenje RK Ptuj in Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč) ter MO Ptuj. Letos vabijo na koncert z glasbeno skupino Katalena, ki bo 16. junija ob 20.30 na dvorišču mi-noritskega samostana.
Na tiskovni konferenci, ki je bila 9. junija v poročni dvorani ptujske Mestne hiše, so organizatorji dobrodelnega koncerta oziroma njihovi predstavniki ptujski župan Štefan Čelan, Branko Brumen, Štefan Petek, Marjana Cafuta, Tanja Tučič in brat Milan Kvas, povedali, da pričakujejo, da bo tudi letošnji ptujski dan dobrodelnosti, ki je v slovenskem prostoru, prej izjema kot pravilo, združil vse, ki želijo pomagati ljudem v stiski, ki jih je zaradi gospodarske krize vse več. Izkupiček koncerta, ki bo v četrtek, 16. junija, ob 20.30 na minoritskem dvorišču, kjer bo nastopila glasbena skupina Katalena, je namenjen za nakup prehrambnih paketov ter mamografa za potrebe ptujske bolnišnice, da bi ta dejavnost še naprej ostala na Ptuju. Akcijo nakupa novega digitalnega ma-mografa vodijo članice ptujskega kluba Soroptimist. Prehrambne pakete bodo med pomoči potreb-
ne razdelila Območno združenje Rdečega križa Ptuj in Dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč. V predprodaji stane vstopnica 12 evrov, na dan koncerta pa 15 evrov. Če bo vreme slabo, bodo koncert prestavili, glede na njegovo sporočilnost, pa so prepričani, da bo tudi vreme na njihovi strani. Sekretarka Marjana Cafuta je povedala, da vsak mesec med pomoči potrebne razdelijo v povprečju med 500 in 600 prehrambnimi paketi.
„Preko Karitasa prihaja vsak mesec po hrano do 120 ljudi, po obleko pa še dva- do trikrat več. Trudimo pa se tudi pomagati z dobro besedo, da ljudi, ki iščejo pomoč, usmerjamo, kot na primer odvisnike (Zavod Pelikan), matere zaradi nasilja v materinske domove in podobno. Letos preko Karitasa poteka v Cerkvi Leto krščanske dobrodelnosti in solidarnosti, da bi ljudem lahko še bolj pomagali, saj želimo ugotoviti, kje vse lahko pomagamo ljudem,
in da bi jim bili resnično blizu. Lahko rečem, da nam uspeva in da se bo to leto dobro zaključilo. Statistike glede pomoči potrebnim ljudem se tako pri Karitasu kot tudi drugih dobrodelnih organizacijah zelo dobro vodijo. Na Ptuju delamo vse organizacije zelo dobro, vodimo statistike, ta pa kaže, da je žal ljudi, ki potrebujejo pomoč, vedno več. Preko Dekanijske Karitas pomagamo tudi s plačili v denarju, gre za plačilo položnic, do katerega je nekdo upravičen na vsaki dve do tri leta, ker je upravičencev veliko. Gre za življenjsko pomembne stvari, kot so plačilo stanarine, elektrike, vode, plina, pomoč otrokom za šolo. Letos smo tudi že pomagali z nakupom materiala, da bi omilili posledice treh požarov. Tudi v teh primerih se Karitas odziva in pomaga s 1500 evri v materialu. Rad bi poudaril, da nikoli ne dajemo denarja na roke, ker potem ne vemo, za kaj se ta denar
porabi. Vedno, ko pomagamo z denarjem, smo mi tisti, ki plačamo položnice, predračun za material, da prizadeti dobi tisto, kar potrebuje. Pomembno je, da smo Območno združenje RK Ptuj in Dekanijska Karitas Ptuj - Zavrč
združili moči, združili evidence, izdelali kartončke pomoči, ki ljudem omogočajo, da enkrat mesečno ali pri Karitas ali pri Rdečem križu dobijo prehrambeni paket. O tem, kje ga bodo prevzeli, se odločijo sami, v nobenem primeru pa ne morejo več dobiti dveh paketov na mesec, pri eni in pri drugi dobrodelni organizaciji. V preteklosti se je dogajalo, da so te pakete dobili tako na Karita-su kot pri Območnem združenju RK Ptuj. Zmanjšalo se je število tistih, ki so to počeli, tako lahko pomagamo tudi drugim, ki doslej po te pakete niso upali priti,« je povedal vodja Dekanijske karitas Ptuj-Zavrč brat Milan Kvas.
MG
Organizatorji ptujskega dneva dobrodelnosti 2011 vabijo na koncert, ki bo 16. junija.
Foto: MG
Slovenija • Vladna kriza in preračunavanja
Pahor: SD ne namerava ostati na oblasti za vsako ceno
Stranka SD bo skušala konsolidirati manjšinsko koalicijo, vendar za vsako ceno ne namerava ostati na oblasti, je že med petkovo sejo predsedstva SD dejal premier in predsednik največje koalicijske stranke Borut Pahor. Če možnosti za izvajanje potrebnih reform vlada nima, je po Pahorjevih besedah boljše, da znova preveri podporo ljudi na volitvah.
Ustanovljena spletna stran za zbiranje podpisov za razpis predčasnih volitev
Gregor Virant, Matej Lahovnik, Marko Pavliha, Rado Pez-dir, Janez Šušeršič in Žiga Turk so v petek ustanovili spletno stran z naslovom Dovolj je bilo, gremo na volitve (gremona-volitve.si), kjer zbirajo podpise državljanov za razpis predčasnih volitev. Virant je povedal, da želijo s term izraziti svoje mnenje in to omogočiti enako mislečim.
Tako je na spletni strani zapisano, da se je Slovenija znašla v politični blokadi, nevzdržno stanje pa lahko demokratično rešijo le predčasne volitve. Ob tem skupina poziva vse politične stranke, naj »interes države in državljanov postavijo pred svoje ambicije, posebej pa pozivamo predsednika vlade in poslance, da pokažejo zrelost in državotvornost, ki ju od njih zahteva sedanji politični trenutek, in s svojimi dejanji nemudoma omogočijo predčasne volitve«.
Od političnih strank in kandidatov v volilni kampanji skupina prvih šestih podpisnikov pričakuje tekmovanje z »idejami, programi in zavezami, kako bodo Slovenijo popeljali naprej v družbo najbolj razvitih evropskih držav in vsem državljanom pomagali do čim višje kakovosti življenja«, odpovedovanje »aferaštvu, nizkim udarcem in podtikanjem« ter predlaganje rešitev za prihodnost brez iskanja izgovorov v preteklosti.
»Naša želja je, da bi kot stranka, ki ste ji zaupali največ glasov na volitvah, konsolidirali manjšinsko koalicijo. Če to ne bo mogoče, pa za vsako ceno ne želimo ostati na oblasti,« je novinarjem dejal Pahor. Na oblasti po njegovih besedah velja biti, če lahko spreminjaš stvari na boljše za veliko večino ljudi. Če te možnosti ni, je prav, »da se z oblasti tudi umakneš in znova preveriš svojo verodostojnost na naslednjih volitvah«. Na vprašanja novinarjev pa Pahor ni odgovarjal. Tako ostaja odprto vprašanje, ali bo vezal zaupnico vladi na rebalans proračuna.
V Zares pa so vnovič zatrdili, da vztrajajo pri svojem sklepu in predloge za rekonstrukcijo
vlade od SD pričakujejo do 25. junija. Če tega SD ne bo storil, Zares odhaja iz koalicije.
SD se za zdaj nagiba k podpori vezave Pahorjeve zaupnice na rebalans
V začetku petkovega zasedanja predsedstva SD sodeč po izjavah večina strankarskih funkcionarjev podpira premiera in njihovega predsednika Boruta Pahorja. Po pozivih LDS in Zares k rekonstrukciji vlade bo SD odločal o možnih scenarijih, kot kaže, pa se večina v SD nagiba k vezavi Pa-
horjeve zaupnice na rebalans proračuna in morda k predčasnim volitvam. Podpredsednik SD Miran Potrč je povedal, da bo podprl možnost vezave zaupnice Boruta Pahorja na rebalans proračuna, predčasne volitve pa so lahko po njegovih besedah posledica, če bo vladi izrečena nezaupnica. Potrč zagotavlja, da v SD ne izbirajo novega mandatarja in stojijo za predlogom predsednika Pahorja, da se ob konstruktivni nezaupnici odloča o tem, ali bodo poslanci podprli vlado ali bodo predčasne volitve. Podpredsednik SD in minister za promet Patrick Vlačič je novinarjem pojasnil,
Direktorju ŠOU v Ljubljani vendarle 5800 evrov bruto na mesec
Ljubljanski študentski zbor je v drugem poskusu potrdil pogodbo, po kateri bo direktor Rok Sotlar prejemal 5800 evrov bruto mesečne plače. V primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov v zadnjem letu mandata ima Sotlar možnost opravljati delo v organizaciji na drugem delovnem mestu, in sicer največ eno leto.
Če bi se to zgodilo, pri tem ne more imeti direktorske plače, ampak plačo v skladu s sistemizacijo delovnih mest v organizaciji, poja-
da ne gre le za zaupnico ali nezaupnico vladi, temveč za to, »da je bil SD izvoljen na volitvah in bodo njegove odločitve krojile prihodnost«. LDS in Zares sta, tako Vlačič, povedali svoje stališče, vendar »bo precej odvisno od tega, kako bo SD ravnal«. Po njegovih besedah je namreč veliko odvisno od tega, ali so v vladi, kakršna koli že bo po 25. juniju, ki ga je Zares SD določil kot rok za predloge za rekonstrukcijo vlade, sposobni odločati ali ne. Če bi bila država »v takem krču, da ne bi mogla odločati«, pa se Vlačič strinja tudi s predčasnimi volitvami.
snjujejo v ŠOU v Ljubljani. V četrtek potrjena pogodba o zaposlitvi se od različice, ki so jo študentski poslanci sredi maja zavrnili, razlikuje v tem, da v njej ni več odpravnine, so za STA pojasnili na Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani. Sporna odpravnina bi po razlagi v današnjem Dnevniku v primeru prenehanja mandata brez krivdnih razlogov sicer znašala 140.000 evrov oziroma 24 bruto plač, če bi se pa direktor mandatu odrekel sporazumno, pa bi dobil izplačanih 12 bruto plač. V primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov ima zdaj direktor možnost opravljati delo v organizaciji na drugem delovnem mestu še do konca mandata. V
SNS: Kapitulacija ali nevednost vlade
Izjava predsednika vlade Boruta Pahorja, da bo verjetno vezal glasovanje o zaupnici na glasovanje o rebalansu proračuna, je po mnenju poslanske skupine (PS) SNS »ali predvidljiva kapitulacija predsednika vlade ali zgolj nevednost vlade«, so sporočili iz PS SNS. Vsak rebalans državnega proračuna je uravnoteženje finančne gotovosti ali negotovosti. Rebalans je nepriljubljen ukrep usklajevanja v dobro ali slabo državljanov, zato je podpora rebalansu, kot navajajo v poslanski skupini, finančno in ne politično vprašanje. V PS SNS so ogorčeni, da na tako »nizki ravni spoštljivo-sti do slovenskih državljanov rešujemo stolčke politikov in ne usode države«. Cilj novega rebalansa je namreč kratkoča-sno zadržanje porabe izdatkov za skoraj 500 milijonov evrov, navajajo.
Politika LDS in Zares je uperjena proti predlogu rebalansa, s ciljem reševati lastne interese in zrušiti lastno vlado, realna ocena opozicije pa bo, kot trdijo v tej poslanski skupini, zvodenela zaradi ego-ističnih političnih ciljev koalicijskih strank. Poslanci SNS so prepričani, da gre v tem primeru za »skrito načrtno kapitulacijo vlade, ki bi rada sedla v prvi reševalni čoln z ladje, ki tone«. V PS SNS na ladji ostajajo in bodo rebalans obravnavali vsebinsko. Navajajo še, da ostro obsojajo nizkotno politiko še vedno veljavne koalicije SD, Zares, LDS ter satelitov DeSUS in SLS.
SDS: Predčasne volitve in sodelovanje z vladnimi strankami
„Slovenija čim prej potrebuje vlado s polnimi pooblastili in koalicijo, ki se ne bo prepirala med sabo," je po seji sveta SDS dejal njen predsednik Janez Janša. V SDS rešitve ne vidijo v nadaljnjih prepirih znotraj iste koalicije, ampak morajo svoje povedati volivci, da dobimo vlado, ki bo imela dovolj veliko legitimnost, pravi Janša.
primeru razrešitve iz nekrivdnih razlogov v zadnjem letu mandata pa ima direktor možnost opravljati delo v organizaciji na drugem delovnem mestu največ eno leto. Tej pravici se lahko tudi odreče, so spremembo razložili na ŠOU. (sta)
Žbogar pozdravlja novice o datumu za vstop Hrvaške v EU
Zunanji minister Samuel Žbo-gar je z velikim zadovoljstvom in veseljem pozdravil novico, da je Hrvaška po oceni Evropske komisije pripravljena končati pristopna pogajanja z EU. »Sloveniji je vsekakor v interesu, da
Če bodo sami dobili to zaupanje volivcev, so pripravljeni pri tem sodelovati z vsemi strankami, tudi SD, je dodal.
Po njegovih besedah je tudi svet stranke sprejel stališče, da so v primeru, »če največja vladna stranka pristane na skrajšanje te agonije in omogoči Sloveniji, da se ponovno obrne v razvojno smer, pripravljeni sodelovati z njimi, pa tudi z drugimi strankami pri iskanju najboljših rešitev«.
Predčasne volitve so po mnenju Janše potrebne zato, da se preseka agonija, v kateri se je trenutno znašla slovenska politika. Iz te krize nas po njegovi oceni namreč ne moreta popeljati ne manjšinska vlada ne iskanje novega premiera brez legitimnosti, ki bi jo lahko dobil le na volitvah. »Oblikovanje neke nove vlade z nekim novim naborom profesorjev brez izkušenj pomeni, da bi ta vlada rabila pol leta, da sploh ugotovi, kaj je njeno delo, potem pa bi bila že volilna kampanja in volitve,« pravi Janša.
Do predčasnih volitev bi po mnenju predsednika SDS najlažje prišli tako, da bi predsednik vlade Borut Pahor vrnil mandat. Na vprašanje, kako si predstavlja premostitev razlik med SDS in SD, predsednik SDS odgovarja s koalicijo iz leta 2004. »Takrat je bil jeziček na tehtnici DeSUS. Z njim smo v koalicijski pogodbi dosegli nekatere kompromise, prav tako pa smo s strpnim dogovarjanjem skozi vsa štiri leta skušali držati smer, določeno v koalicijski pogodbi. In zaenkrat je bila ta raznorodna koalicija, ki sicer ni bila brez težav, edina koalicija, ki je zdržala ves mandat,« je dejal.
Zdajšnjo krizo v vladi Janša sicer vidi kot najhujšo koalicijsko krizo v zgodovini Sloveniji. Po njegovi oceni je bila celo kriza v Demosu manjša, saj slednji ni razpadel tako, »da bi posamezne koalicijske stranke sklicevale svoje organe in tam zabijale nož v hrbet največji vladni stranki, ampak so bili predsedniki strank sposobni sesti skupaj in ugotoviti, da tako ne gre več naprej in da so za predčasne volitve«.
STA (Pripravlja: SM)
Hrvaška čim prej postane osemindvajseta država članica EU,« je poudaril Žbogar. »Hrvaška je sosednja država in s Slovenijo jo veže mnogo skupnega. Sodelovanje na vseh področjih se bo s članstvom Hrvaške v EU samo še dodatno okrepilo,« je dejal Žbogar v Trstu, kjer se udeležuje zasedanja ministrov za zunanje zadeve držav članic Srednjeevropske pobude (SEP).
Pri tem je minister še izrazil pričakovanje, »da bodo hrvaška pogajanja za članstvo v EU končana v kratkem, zelo verjetno še v tem mesecu«, so še sporočili z zunanjega ministrstva. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je sicer ocenil, da lahko Hrvaška 28. članica EU postane 1. julija 2013. (sta)
Uvodnik
Čakanje
Da se naša vladna koalicija brez dvoma sesuva sama vase, smo in so ugotavljali že pred precej časa. Po odhodu Desusa je zadnje dni svoj pogojni odstop napovedal tudi celoten Zares, medtem ko LDS z direktnim odhodom ne grozi, čeprav je iz besed prve dame te stranke jasno, da si - vsaj javno - želi rekonstrukcijo vladne ekipe; torej enako kot Zares.
In medtem ko že svetovna, oziroma bolj evropska javnost (ker koga na svetu pa briga ena mala Slovenija z njenimi butastimi političnimi problemi) govori o razsulu in velikanski politični krizi pri nas, naš vodilni možakar s svojimi strankarskimi somišljeniki krize vlade ne vidi nikjer. Jasne besede pa od njega tudi ni slišati. Zadnje, kar je zmencal, je bil stavek, da "SD pa res ne namerava ostati na oblasti za vsako ceno", pri čemer še razmišlja, da bi vseeno ostali na vrhu, če bi lahko kot manjšinska koalicija še vodili državo. Kako si to premier zamišlja, je pa že drugo vprašanje, ker zaresovci, če bodo uresničili svojo grožnjo o izstopu, ne bodo tako mila oziroma tako imenovana konstruktivna opozicija, kot je zdaj Desus.
Bo pa treba počakati do 25. junija, čeprav je težko pričakovati, da bo Golubič dobil, kar hoče, sploh po zadnjih Pahorjevih besedah in podpori, ki mu jo njegova stranka še vedno izkazuje. Torej je bolj verjeten scenarij, da bo iz vladne ekipe odšel še Zares z vsemi svojimi ministricami. Zato Pahor malo bolj na glas razmišlja, da bi potem nezaupnico samemu sebi vezal za sprejetje rebalansa proračuna, kar pomeni, da se bo čakanje še nadaljevalo tudi po 25. juniju. Ampak premier o tem le razmišlja, spet pa ni rekel, da je to njegova dokončna odločitev. In tako lahko bo ali pa tudi ne bo to res naredil.
Pravzaprav je jasno, da Pahor nima več nobene moči in je samo še lutka na odru. Moč imajo v rokah opozicijske stranke, še najbolj Janševa SDS, ki pa se v tem kaosu obnaša prav pobalinsko: malo ponuja široko koalicijo (kije Pahor itak ne sme sprejeti), malo pa izigrava z zahtevami o predčasnih volitvah; za izvedbo le-teh so celo vložili predlog za spremembo ustave, da bi se predčasne volitve lahko zgodile prej. Ampak karkoli že se bo dogajalo na našem usranem političnem parketu, se ne bo razpletlo tako hitro, zelo gotovo še precej mesecev ne. Potem bomo pa itak pred rednimi volitvami, zelo verjetno že v popolnem bankrotu in novo izvoljeni predstavniki ljudstva bodo lahko igrali mučenike, ki rešujejo po krivdi prejšnje vlade uničeno državo. Seveda - na naših hrbtih ...
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Po sledeh neke tožbe in sodbe
»Prizadetemu mladeniču ne želimo škoditi ...«
Ptujsko okrožno sodišče je danes 21-letnemu fantu, ki je pred štirimi leti po nesreči z motornim kolesom zaradi zdravniške malomarnosti ostal brez leve noge pod kolenom, prisodilo skoraj pol milijona evrov odškodnine. Ravnanje operaterja in zdravstvenega osebja ptujske bolnišnice je bilo po mnenju sodišča hudo malomarno in v nasprotju z vsemi pravili zdravniške stroke.
Operater ptujske bolnišnice je pri operaciji poškodoval arterije in s tem prekinil pretok krvi v golenskih arterijah. Po operaciji so ga pustili skoraj deset ur brez nadzora kljub hudim bolečinam, ki so eden izmed znakov ishemije - pomanjkanja oskrbe s krvjo. Ptujska bolnišnica se je na sodbo pritožila, ker prisojena odškodnina bistveno odstopa od sodne prakse. Če gre namreč za bistveno odstopanje od sodne prakse, mora sodišče to posebej utemeljiti, je povedal odvetnik ptujske bolnišnice Veljko Škovrlj, konkretna sodba pa te utemeljitve nima. V ptujski bolnišnici trdijo, da mladeničeva invalidnost ni posledica poškodbe, da je zdravljenje potekalo skladno z medicinsko doktrino. Po pritožbi bolnišnice, »kjer napake operaterja nismo zaznali, dopuščamo pa možnost napačne ocene,« je povedal direktor bolnišnice Robert Čeh, bo sedaj višje sodišče tisto, ki bo odločilo na podlagi kvalitetnega pregleda celotne dokumentacije.
»Morda so se odločili, da se bodo odslej v Sloveniji izplačevale v teh primerih tako visoke odškodnine. Ne vem, ali si to naša država lahko privošči, ker to na nek način direktno najeda substanco slovenskega zdravstva. Predvsem bode v oči višina odškodnine, ki je štirikrat višja, kot je bila doslej največ izplačana za podobne primere v Sloveniji. Doslej najvišja odškodnina v Sloveniji za tetraplegijo je bila 300 tisoč evrov, za podoben primer kot v našem primeru pa okoli 120 tisoč evrov.
»Zdravljenje je potekalo v skladu z doktrino«
Na dvig odškodnine v Sloveniji nimamo direktnega vpliva; če bo do tega prišlo, se bodo občutno povišale zavarovalne premije, kar bi pomenilo v slovenskem zdravstvu milijonske zneske. Zavarovalna polica za zavarovanje poklicne odgovornosti zdravnikov je bila leta 2007
okrog 21 tisoč evrov, danes znaša 65 tisoč evrov. V tem času ima ptujska bolnišnica 11 odškodninskih zahtevkov.
V	nobenem primeru doslej dosojena odškodnina ni prebila zavarovalnega zneska oziroma da te ne bi pokrila zavarovalnica. Če bodo tako visoke odškodnine postale praksa, bomo morali napake zavarovati na 700 tisoč evrov. Vsota dosojene odškodnine je absolutno previsoka, izvedensko mnenje je sodišče v nekaterih delih napačno razumelo. V sodbi piše, da je kirurg prerezal žile med operacijo, v izvedenskem mnenju tega ni. Šlo je za zelo hudo poškodbo, ki je bila oskrbljena v ptujski bolnišnici, invalidnost je posledica poškodbe, zdravljenje je potekalo skladno z medicinsko doktrino.
Zelo nam je žal, da je do tega prišlo, prizadetemu fantu ne želimo v nobenem primeru škodovati. Pritožili smo se zaradi višine odškodnine, ker gre za odstopanje od dosedanje sodne prakse.
V	sodbi je zapisano, da se nas 'kaznuje', višina kazni naj bi bila kazen za bolnišnico, ki ima nestrokovni kader. Kot vemo, v Sloveniji penalnega prava ni. Ne drži trditev, da je bil poškodovani fant brez nadzora; če nekdo leži v intenzivni terapiji, je medicinska sestra vedno prisotna. Prevoz z reševalnim vozilom je bil naročen ob 8. uri, zakaj je bil prepeljan v Maribor šele ob enajstih, kjer so ga še dvakrat operirali, ne vem. Gre za tri ure.
Delne strokovne napake ne izključujemo, hudo nam je, da je do tega prišlo. Boli obtožba o nestrokovnosti kadra in o hudi malomarnosti bolnišničnega osebja. Operacijo je opravil izkušen zdravnik. Mi napake nismo zaznali, dopuščamo pa možnost napačne ocene. Višje sodišče je sedaj tisto, ki bo glede na pritožbo odločilo na podlagi kvalitetnega pregleda celotne dokumentacije. To je zgodba, ki se v kirurgiji dogaja, tudi pri pravočasnem ukrepanju pride v 20 odstotkih do amputacije. Potrebna je realna ocena, fantu je treba priznati
pošteno in primerno odškodnino glede na slovenske razmere. Če bo sodba vzdržala presojo višjega sodišča, se bodo zavarovalne premije zagotovo zvišale. V vsakem primeru mi je za fanta hudo, da mu nismo uspeli rešiti noge,« je povedal direktor ptujske bolnišnice.
»Sodišče ni upravičeno do odstopanja od sodne prakse«
»Gre za bistveno odstopanje od dosedanje sodne prakse, ki naj ne bi bila vir prava. Sodna praksa izpolnjuje pravne praznine, med katere sodi tudi pravična odškodnina, saj zakon ne določa, kaj je to pravična odškodnina. Pravično odškodnino v vsakem posameznem primeru ugotavlja sodišče. Če pa gre za bistveno odstopanje od pravne prakse, mora to sodišče posebej utemeljiti. V tem konkretnem primeru, o katerem se pogovarjamo, po mojem mnenju te utemeljitve ni. Pred zakonom smo vsi enaki, ustava ima dve določbi, ki govorita o tem: 14. člen enakost pred zakonom in 22. člen, ki govori o enakem varstvu pravic. To pomeni, da moramo biti v podobnih primerih vsi enaki pred zakonom, ker če ni enakosti, tudi ni pravičnosti.
Po moji oceni sodišče v danem primeru ni upravičeno do odstopanja od sodne prakse, ker izvedensko mnenje, ki se v spisu nahaja, sodišču ne daje pravice do takšnih zaključkov, da je šlo za hudo malomarnost ali celo za naklep. Sodišče govori o hudi malomarnosti, ki da je razvidna iz izvedenskega mnenja. Izvedenec pa je ugotovil, takšna je moja ocena, da je pravzaprav prišlo do zapleta. Povedal je, da je osebje v ptujski bolnišnici prepozno prepoznalo znake ishemije (slabe prekrvavljenosti oziroma pomanjkanja krvi). V obrazložitvi sodbe piše, da naj bi zdravnik prerezal vse tri arterije. Ne vem, morda gre za lapsus, ker to sploh ni res. Izvedenec pravi, da je očitno, da je fragment kosti, šlo je za visokoenergetski udarec, za poškodbo, presekal dve arteriji, tretjo pa poškodoval, ta tretja je krvavela, prvi dve pa nista, ker sta bili, tako ocenjuje, prečno prerezani in sta kontrahirali. Tretjo arterijo, ki je bila poškodovana in je krvavela, je zdravnik pod-vezal, ne pa prerezal. Druga trditev, ki je v nasprotju z mnenjem, je ta, da je bil pacient deset ur brez nadzora. Tudi sodišče samo povzema, da je bila operacija končana ob 22.30, ob 2.40 ponoči pa je sestra ugotovila, da so prsti mrzli, in je na to je opozori-
la zdravnika. Tu pa ni čisto jasno, ali je šel pogledat ali ne. Ob 6. uri je bil pregledan, opravljena preveza, niti takrat se glede na znake ni odločil za žilno operacijo. Na sodišču je operater povedal, da je pregledal kapilarni po-vratek na prstu, ki da je bil in da je celo tipal utrip. Izvedenec dopušča možnost, da je bil kapilarni povratek viden, dopušča tudi možnost, da je bil celo tudi utrip otipljiv, zaradi tega, ker noga ni bila povsem neprekrvavljena. Kapilarna cirkulacija je sicer bila, posebej pa poudarja, da to ni bilo dovolj, da bi ud preživel. Noga ni imela tipičnih znakov ishemije (totalna bledica, popolnoma mrzla noga). To je najbrž vzrok, da niso prepoznali, da gre za takšno ishemijo, ki bi lahko pripeljala do amputacije.
Iz tega, kar piše v izvedenskem mnenju, ne morem pritrditi tej sodbi, da je šlo za hudo malomarnost, ki bi sodišče nekako opravičila do odstopa od siceršnje sodne prakse. V obrazložitvi sodbe se navajajo stvari, ki jih v izvedenskem mnenju ni.
Sodišče mora soditi nepristransko, tudi po ustavi. Vsak odstop od siceršnje sodne prakse mora biti utemeljen. Sodišču sem v ugovoru na tožbo glede višine tožbenega zahtevka predložil dva judi-kata iz sveže sodne prakse, ki
se nanašata na leto 2010, ko sta bili zadevi pravnomočno končani. Gre za dva primera podkolenske amputacije pri 17 in 18 let starih fantih, v enem primeru je bilo dosoje-no 87 tisoč evrov, v drugem pa 118 tisoč evrov. Ocenjujem, da sodišče lahko odstopi od siceršnje sodne prakse samo v primeru, če bi šlo res za hudo malomarnost. Glede na izvedensko mnenje je zadeva na meji medicinskega zapleta. Izvedenec poudarja, da v 20 odstotkih v takih primerih pride do zapletov in amputacije, ker ni nujno, da bo revaskularizacija uspešna. Vse arterije so bile poškodovane s poškodbo na motorju. Bolnišnico je v sodbi najbolj zbodla trditev, da je operater pretrgal vse tri arterije. Če bi to naredil, bi šlo resnično za hudo malomarnost, izvedenec pa pravi, da je to nemogoče. V naši sodni praksi tudi ni zaslediti penalne funkcije odškodnine. Po našem mnenju pa gre v tem konkretnem primeru še za druge procesne napake, ki jih bomo uveljavljali v pritožbi,« je povedal odvetnik ptujske bolnišnice Veljko Škovrlj.
V konkretnem primeru gre za odškodninsko tožbo zoper zavod, ptujsko bolnišnico, po zakonu o obligacijskem razmerjih, po katerem zavod odgovarja za svoje zaposlene, za ravnanje zdravnika. Dosojena odškodnina pa ni zgolj satisfakcija za tožnika, temveč tudi kazen za ptujsko bolnišnico, ker je zaradi hude malomarnosti prišlo do napake. V skupni višini doso-jene odškodnine se 320 tisoč evrov nanaša na nematerialno škodo oziroma nepopisne duševne bolečine, ki jih po ugotovitvah sodišča trpi mladenič, 154 tisoč evrov pa znaša odškodnina za materialno škodo, v kateri je zajetih 44 protez, ki jih bo glede na pričakovano življenjsko dobo potreboval tožnik. Prizadeti mladenič je v civilni tožbi zaradi hude malomarnosti operaterja in zdravstvenega osebja ptujske bolnišnice zahteval 3,154 milijona evrov odškodnine.
Avstrija • V centru za ravnanje z nevarnimi odpadki Unterpremstaten
Kidričani so bili nad videnim presenečeni
Občina Kidričevo in podjetje Saubermacher Slovenija sta občanke in občane iz občine Kidričevo v četrtek, 9. junija, povabila na ogled centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v kraju Unterpremstatten, v sosednji Avstriji; nad tem, kar so videli, so bili prijetno presenečeni.
Podjetje Saubermacher sta kot družinsko podjetje leta 1979 v avstrijskem Gnasu ustanovila Hans in Margaret Roth. Po letu 1990 so svojo dejavnost razširili na območja srednje in vzhodne Evrope. Leta 2005 so kupili konkurenčno podjetje Rumpold, tako da je danes Saubermacher po obsegu dejavnosti, kadrih, tehnični opremi ter finančni realizaciji eden največjih izvajalcev storitev ravnanja z odpadki v srednji Evropi, saj v osmih državah in 65 podjetjih zaposluje 2.316 delavcev, dejavnost pa opravlja s 736 specialnimi vozili v 1.196 občinah. Družba Saubermacher Slovenija je bila v sedanji organizacijski obliki ustanovljena 2. julija 2007 z združitvijo družb Saubermacher Slovenija, Letnik - Saubermacher in Eko les.
Foto: M. Ozmec
Pred zbirnim centrom v Unterpremstattnu so kidričevskega župana Antona Leskovarja (desno) in krajane pozdravili župan domače občine Anton Scherbinek, področni vodja za ravnanje z nevarnimi odpadki Wolfgang Hierzer, občinski referent za varstvo okolja Heinrich Petritsch ter vodja centra Hans Peter Plazovnik.
S posebnim avtobusom si je omenjeni center ogledalo 39 krajanov občine Kidričevo, poleg treh občinskih svetnikov pa si je v spremstvu predstavnikov podjetja Saubermacher Slovenija, Mojce Letnik in Andreja Gombo-šija, center ogledal tudi župan občine Kidričevo Anton Leskovar. Pred zbirnim centrom v Unterpremstättnu so okoli 50-člansko skupino iz občine Kidričevo pričakali župan matične občine Anton Scherbinek, področni vodja za ravnanje z nevarnimi odpadki Wolfgang Hierzer, občinski referent za varstvo okolja Heinrich Petritsch ter vodja centra Hans Peter Plazovnik.
Kot je pojasnil župan občine Unterpremstätten Anton Scherbinek, premorejo le okoli 4000 prebivalcev, center za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki je tik ob avtocesti, je od Gradca oddaljen le dobrih 5 minut vožnje. Občina Unterpremstätten je ena od treh najbolje razvitih občin v avstrijski Štajerski. Omenjeni center podjetja Saubermacher je ena od 300 obratovalnic in industrijskih objektov v občini, na katerega so ponosni, saj je zelo prezentna, kompeten-tna, pri svojem delu se držijo
vseh predpisov in dogovorov, poleg tega pa zagotavljajo 115 delovnih mest. Predstavnik zbirnega centra Hans Peter Plazovnik pa je poudaril, da je bil ta center namenjen občanom kot zbirni center za nevarne odpadke v tem delu Avstrije. Že ob vhodu v center je poleg avtomatske mostne tehtnice, ki odčita težo vozila ob vhodu in izhodu, tudi merilec za radioaktivnost, sicer pa opravijo natančen monitoring za vsako sprejeto pošiljko in vrsto odpadkov. Strategija razvoja podjetja Saubermacher je inovativnost in doslednost pri ločevanju in zbiranju odpadkov ter odprtost do občanov in skupnosti, zato vsako leto pripravljajo dneve odprtih vrat, na katerih se lahko
občani podrobneje seznanijo z vsem, kar jih zanima.
Zaradi velikega števila obiskovalcev smo si center ogledali v dveh skupinah, našo skupino sta vodila predstavnik centra Hans Peter Plazovnik ter Drago Mir, ki je v podjetju Saubermacher Slovenija zadolžen za področje nevarnih odpadkov. Tik ob vhodnem monitoringu smo si ogledali center za obdelavo nevarnih delavniških industrijskih odpadkov, kot so emulzije, razna olja, mastne tekočine in druge odpadne snovi. Za obdelavo teh odpadkov uporabljajo fizikalne in kemične postopke. S pomočjo ultrafiltracije ločujejo emulzije od drugih delcev prek učinka sejanja, odpadne mulje dehidrirajo preko prekatne filtrske stiskalnice, posamezne pošiljke obdelujejo v raznih rezervoarjih za obdelavo, odpadne vode, emulzije ali raztopine težkih kovin v teh delovnih posodah kemično obdelajo, ločijo trde dele od tekočih, nato pa vse nevarne odpadke pošljejo v nadaljnjo obdelavo, bodisi v ponovno uporabo kot sekundarno surovino, največ pa v sežig.
V velikem stroju, imenovanem trikanter, ločujejo trdne in tekoče snovi s pomočjo mletja in centrifugalne sile. Naprava sprejete odpadke
zmelje ter sproti ločuje vse trde delce od tekočih, ločuje tudi kovinske in plastične dele in vse, kar je primerno za ponovno uporabo kot sekundarna surovina. Iz odpadne oljne gošče po postopku ločevanja v trikanterju dobijo mulj, olje in onesnaženo vodo. Področje za obdelavo odpadnih mu-ljev je opremljeno z lovilnimi bazeni, tekočino, ki odteka, vozijo v nadaljnjo obdelavo, mulje pa sežigajo v bližnjem Gradcu. Celoten proces obdelave je opremljen z napravami za javljanje požarov in napak, sicer pa v tem oddelku obdelajo letno od 5.000 do 7.000 ton nevarnih delavniških odpadkov, med njimi tudi vse večji del nevarnih odpadkov iz centra v Kidričevem.
Posebej zanimiv je obrat za razgradnjo električnih in elektronskih aparatov ter monitorjev, kjer vsak mesec predelajo okoli 1000 ton, letno pa torej okoli 12.000 ton elektronske opreme. Gre za razgradnjo vseh električnih in elektronskih gospodinjskih in industrijskih aparatov. Od pralnih in pomivalnih strojev, električnih štedilnikov, hladilnikov, zamrzovalnih skrinj, iz katerih pred obdelavo varno
odstranijo vse okolju škodljive sestavine, kot so kondenzatorji in prevodne plošče ipd. Pri razgradnji in obdelavi malih električnih in elektronskih aparatov, računalnikov, tiskalnikov, sušilnikov za lase, akustičnih in video aparatov, mobilnih telefonov, aparatov z zaslonom ali monitorjev varno odstranijo vse baterije, akumulatorje, stikala in releje z živim srebrom. Razgrajujejo tudi aparate z zaslonom, oziroma ekrane, ki vsebujejo svinčeno steklo, kondenzatorje, fluorescenčne in druge nevarne snovi, ki jih varno odstranijo, ostanek pa ločijo in predelajo v sekundarne surovine. Iz hladilnih in klimatskih naprav ter fluoroscen-tnih svetil varno ločijo olje, freone, amoniak in živo srebro, obdelajo in razgrajujejo pa tudi razne akumulatorje, iz katerih posebej skrbno odstranijo kisline in razne cink-ogljikove, manganske, nikelj-kadmijeve in druge snovi. Po razgradnji vseh teh odpadnih aparatov ostanejo zmlete sekundarne surovine, kot so železo, baker, aluminij, steklo in plastika, ki jih lahko ponovno uporabijo kot sekundarne surovine. Poleg tega je v tem
centru še več drugih objektov in manjših obratov za obdelavo posebnih odpadkov, velika zunanja in pokrita skladišča, rezervoarji za različne tekoče snovi, vzdrževalni obrat ter seveda lastne delavnice in upravno-poslovni prostori.
Med povratkom v Slovenijo smo si ogledali še Sauberma-cherjev obrat tik ob cementarni Lafarge v kraju Retznei, v katerem vse plastične in druge gorljive odpadne snovi drobno zmeljejo ter po tekočem traku sproti transportira-jo v cementarno, kjer po pred ogrevanju služijo kot ener-gent oziroma gorivo. Med postankom in okrepčilu v enem od domačih počivališč je skupino iz občine Kidričevo pozdravil lastnik koncerna Saubermacher gospod Hans Roth, ki se je z županom občine Kidričevo Antonom Le-skovarjem zadržal v krajšem pogovoru.
Direktorica podjetja Su-bermacher Slovenija Mojca Letnik je obisk Kidričanov pozitivno ocenila: »Zadovoljni smo, da se je veliko število občank in občanov odzvalo našemu povabilu, kjer so si lahko ogledali podoben center, kot ga nameravamo zgraditi v občini Kidričevo. Želeli smo jim pobliže predstaviti sam center in dejavnosti, ki jih tam izvajamo. Veseli smo, da so tisti, ki so se udeležili strokovnega ogleda, izkazali velik interes po tem, kaj sploh počnemo in kako sam center deluje. Prav tako so postavljali vprašanja za stvari, ki so jim bile do sedaj nejasne. Menim, da smo dan zaključili uspešno, z veliko pozitivne volje in vednostjo, da lahko podoben center, ki se prav tako nahaja nedaleč stran od urbanega naselja, deluje zelo dobro in predvsem v dobrobit tako občine kot ljudi, ki živijo v njej.«
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V obratu tik ob cementarni Lafarge v kraju Retznei vse plastične in druge gorljive odpadne snovi drobno zmeljejo ter stisnejo skozi drobne šobe (na posnetku), nato pa jih po tekočem traku tran-sportirajo na sežig v cementarno.
V obratu za razgradnjo električnih in elektronskih aparatov ter monitorjev letno predelajo okoli Antonom Leskovarjem in direktorico Mojco Letnik zadržal v kraj-12.000 ton razne elektronske in hladilniške opreme.	šem pogovoru.
Starošince • Državna vaja civilne zaščite, veterinarjev, vojske in policije
Potrebno več opreme in ljudi
Državna vaja Starošince 2011, na kateri je sodelovalo 178 pripadnikov enot civilne zaščite, Slovenske vojske, policije, veterinarjev in gasilcev, je pokazala, da bi v dejanski situaciji izbruha množične nevarne bolezni živali potrebovali še dodatne sile in specialno opremo.
. i
iilU
Foto: M. Ozmec
Skupine zaščite in reševanja so opravljale dekontaminacijo oseb, opreme in tehničnih sredstev, vozil in objektov z mehansko, fizikalno in kemično dezinfekcijo.
Foto: M. Ozmec
Vodje sodelujočih enot in služb so prvo oceno vaje podali takoj po zaključku v gasilskem domu v Starošincah.
Foto: M. Ozmec
Po opravljeni dezinfekciji je potrebna temeljita dezinfekcija specialnih oblačil izvajalcev nalog.
Minulo soboto, 11. junija, je na območju Starošinc potekal osrednji del državne vaje Starošince 2011 s predpostavko, da je na tamkajšnji perutninski farmi prišlo do izbruha ptičje gripe. Kot sta ob pričetku vaje udeležence, ki so se zbrali v tamkajšnjem gasilskem domu, pojasnila mag. Breda Hrovatin, vodja sektorja za zdravstveno varstvo in zaščito živali na VURS, in vodja vaje, generalni direktor uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, so vajo pripravili na podlagi predpostavke, da je na gospodarstvu s perutnino v občini Kidričevo prišlo do izbruha ptičje gripe.
Teoretični del vaje je potekal 9. in 10. junija in so ga izvajali le fiktivno. V petek je v Mariboru potekala na to temo vrsta strokovnih predavanj, v soboto, 11. junija, pa so na praktični vaji v Staro-šincah sodelovale skupine in službe zaščite, reševanja in dekontaminacije. Skupina AVIN iz Slovenske vojske je zagotavljala pomoč pri izvajanju nalog veterinarske operative, opravljali so de-kontaminacijo oseb, opreme in tehničnih sredstev, vozil in objektov z mehansko, fizikalno in kemično dezinfekcijo. Pomoč pri izvajanju zahtevanih veterinarskih in zaščitnih ukrepov so zagotavljali tudi pripadniki regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, gasilske enote iz PGD Ptuj, Slovenska Bistrica in Kidričevo, državna enota za hitre intervencije, oddelek za RKB dekontami-
Po besedah trojiškega župana Darka Frasa je čas med lanskim in letošnjim praznikom minil zelo hitro. Med drugim so zakorakali v nov štiriletni mandat, občinski svet so z osem razširili na 11 članov, pri tem pa so od starih svetnikov ostali le trije. »V tem obdobju nam je uspelo pod streho spraviti kar nekaj investicij rednega programa modernizacije občinskih cest, njihovo obnovo nadaljujemo, prav tako rekonstrukcijo Slovenske ulice, odpiramo prenovljene odseke občinskih cest v Oseku ... V teh dneh pa zaključujemo še obnovo kleti pod samostanom pri sveti Trojici,« je pojasnil Fras.
nacijo, policisti iz PU Maribor, pripadniki Ministrstva za obrambo, Uprave RS za zaščito in reševanje, oddelek za RKB dekontaminacijo EHI, pripadniki GEŠP.
Ob zaključku vaje je generalna direktorica veterinarske uprave republike Slovenije Vida Čadonič Špelič poudarila:
»Vaja je vsekakor maksimalno uspela, saj je pokazala
Za projekt, v sklopu katerega so obnovili veliko obokano klet, so uspeli pridobiti evropska sredstva iz programa Po poteh svetega Martina, s katerim se oživlja in obnavlja istoimenska romarska pot. Ena izmed njenih postojank, ki se vlečejo vse od Madžarske preko Slovenije in Italije v Francijo, bo sedaj tudi pri Sveti Trojici. »Klet bo namenjena za razne oglede, degustacije, prireditve in svečanosti, skratka, bo večnamenski proto-kolarno-razstavni center, kot smo jo tudi poimenovali. Njeno odprtje bo 18. junija ob 17. uri, na ogled pa bo tudi v nedeljo, ko bosta v našem kraju žegnanje in kramarski sejem.
učinkovitost in medsebojno povezanost vseh udeležencev. Vsi skupaj smo dokazali, da znamo - če je potrebno-združiti svoje moči, znanje in opremo, kar je za našo malo državo v takih in podobnih primerih nenadnega izbruha nevarne bolezni živali zelo pomembno. S ponosom ugotavljam, da sistem, ki smo ga preverjali, vsekakor deluje, ob tem pa trdno upam, da ga
Obiskovalci si jo bodo lahko ob predhodni objavi ogledali tudi kadarkoli kasneje,« je povedal župan o projektu, za katerega gradbena dela so namenili približno 210. 000 evrov. Na koncu bo znesek nekoliko višji, med drugim bo približno 50.000 evrov šlo za opremo in prav toliko za dokončno ureditev neposredne okolice.
Raznolik »peti rojstni dan«
Poleg aktualnih projektov pa jih kar nekaj načrtujejo za prihodnost. Nadaljevali bodo modernizacijo občinskih cest, trenutno poteka razpis za izbiro izvajalca za nadaljevanje kanalizacijskega omrežja, pred-
v dejanskih razmerah nikoli ne bomo potrebovali!«
Tudi poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj je pripadnike sodelujočih enot in drugih udeležencev vaje pohvalil: »Gre za koncept, ki smo ga zasnovali leta 2005, ko smo se s tem problemom dejansko srečali. Tedaj smo morda v mnogočem še ugibali, kako ukrepati, da bo najbolj učinkovito. Dejstvo pa je, da smo v minulih letih utrdili vse organizacijske in materialne rešitve, ki izhajajo iz tega koncepta. Vsekakor je vaja potrdila visoko profesionalnost tudi na tem občutljivem področju, tako da lahko naši občani mirno zrejo v jutrišnji dan, če bi se morda spet srečali s podobno ogroženostjo, kot smo jo
imeli v podmeni te vaje.«
Vsebino in praktični del vaje je pozitivno ocenil tudi mag. Boris Balant, državni sekretar v ministrstvu za obrambo: »Vaja je temeljila na preverjanju načrta zaščite in reševanja ter predvsem učinkovitega ukrepanja v primeru izbruha aviarne influence, šlo je za preverjanje različnih strokovnih in reševalnih struktur ter njihove medsebojne povezanosti v takih primerih. In ne nazadnje, šlo je tudi za to, da so se pripadniki posameznih služb in enot med seboj spoznali, kajti zaupanje v času dejanske intervencije je pomembno, prav tako kot vse pridobljeno strokovno in praktično znanje, ki ga pripadniki te vaje gotovo imajo!«
Po končani vaji so predstavniki vseh najodgovornejših udeleženih struktur (civilne zaščite, vojske, policije, gasilskih enot in veterinarske službe) sestali v gasilskem domu v Starošincah na prvi oceni in dodali še svoje ugotovitve. Pri tem so vsi po vrsti ugotavljali, da bi v primeru dejanskega izbruha nevarne živalske bolezni potrebovali še več specialne opreme in predvsem strokovno usposobljenih oseb. Zato so tistim, ki o tem odločajo, sporočili, da bo za eno in drugo treba čim prej poskrbeti. Ustrezno bi bilo treba usposobiti tudi pripadnike prostovoljnih gasilskih enot v vsaki regiji posebej glede na specifiko posameznega območja.
M. Ozmec
Trojiškega jezera, nadaljevali obnovo trškega jedra in uresničili več manjših investicij.
V teh dneh pa jih čaka predvsem praznovanje, ki so ga že in ga še bodo obogatili z veliko prireditvami. Med drugim v prihodnjih dneh tamkajšnje društvo vinogradnikov pripravlja dan odprte kleti in razglasitev protokolarnega vina ter podelitev priznanj, predstavili bodo zbornik ob 225-letnici šolstva pri Sveti Trojici ter 140 let šolske zgradbe, pripravili slavnostno akademijo ter srečanje lastnikov predelanih avtomobilov.
Čakajo jih še dogodki za obujanje starih običajev, slovesna maša, razstava ročnih del, kra-marski sejem, žegnanje in prireditev ob 25-letnici folklorne skupine Kulturnega društva Trojica. Osrednja proslava bo 17. junija ob 19. uri v tamkajšnjem kulturnem domu, sledil pa ji bo Trojiški večer z veselico v prireditvenem šotoru na šolskem igrišču.
Polona Ambrožič
Sveta Trojica • Ob petem občinskem prazniku
Romarji se bodo ustavljali pri sv. Trojici
10. junija so v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah začeli praznovanje petega občinskega praznika, ki bo trajalo vse do 25. junija. Ob tej priložnosti je pri koncu pomembna investicija - obnova samostanske kleti, ki jo bodo odprli v soboto, 18. junija.
vsem sekundarnega znotraj	cije za južni del naselja Sveta
naselja Sveta Trojica, pristopa-	Trojica in Zgornjo Senarsko.
jo k nadaljevanju gradnje dru-	Prav tako se bodo ukvarjali s
ge čistilne naprave in kanaliza-	turistično infrastrukturo okoli
Foto: PA
D. Fras: »Ob letošnjem občinskem prazniku bomo predstavili veliko pridobitev - obnovljeno samostansko klet.«
Foto: Viki Ivanuša
Jeruzalem • Salon Jeruzalem 2011
Vino, kulinarika, turizem
V Dvorcu Jeruzalem je v soboto potekal Salon Jeruzalem 2011, na katerem se je predstavljalo 15 domačih vinogradnikov in gostujoči vinogradnik iz Italije. To je že deveta tradicionalna prireditev, ki dokazuje, da so prleški vinarji sposobni stopiti skupaj in v svoj kraj privabiti veliko ljubiteljev pridelane žlahtne kapljice. To organizatorjem daje tudi elan, da nadaljujejo tradicijo, je povedala Tjaša Kos iz društva Kelih.
Na salonu so se predstavili nekateri vinarji ljutomersko-ormoškega podokoliša s po petimi vini po lastnem izboru, veliko jih je predstavilo vina novega letnika. Poleg domačinov pa se vsako leto predstavi tudi gostujoči vinar. To je bila letos italijanska vinska hiša Parovel, ki se ukvarja tudi s pridelavo oljk.
Prireditev je v prvi vrsti namenjena promociji prleških vin. Vendar je bilo na Jeruzalemu mogoče spoznati tudi del prelške kulinarike. V zadnjih letih so gostili številne priznane kuharje Janeza Bra-tovža, Grega Vračka, Matevža Visočnika, letos pa je napočil čas za domačega kuharskega mojstra. Kosilo prleških izzivov z vini Salona Jeruzalem je pripravil mladi kuharski šef Gregor Perdan iz kuhinje Dvorca Jeruzalem. Na jedilniku so bile zapeljive jedi, ob katerih se vam bodo gotovo pocedile sline - kmečke murke z ocvirkovo pašteto v družbi prepeličje jajčke, lisič-kina kremna juha s smučevo ruladico, mošnjiček z račjim ragujem na korenčkovem pi-reju, svinjski trojček s krompirjevim štrukljem in gazira-no zelenjavo, češnjev sorbet, jelenov hrbet na slani prleški gibanici ter zabeljenim stro-čjim fižolom in za konec mali sladki greh z ajdovo kremo, seveda vse skupaj ob bogati vinski spremljavi vin vinarjev Salona Jeruzalem. Poceni takšno kosilo seveda ni bilo, 45 evrov so morali odšteti tisti, ki so se pustili zapeljati gurmanskim užitkom.
Tri vinske kraljice so s svojo prisotnostjo počastile Salon Jeruzalem 2011 - ljutomerska Adriana Bogdan, kogovska Aleksandra Kelemina in vinska kraljica Slovenije Simona Zugelj.
Foto: Viki Ivanuša
Predavateljica Angela Muir (desno) v družbi Tjaše Kos in Danila Šnajderja ob pokušnji vin Milana Hlebca
Za manjši kulinarični užitek za po poti ali za domov pa je poskrbela tržnica tipičnih prleških izdelkov, kjer so prav tako ponujali mesne dobrote, izdelke iz bučnic, med, pogače in podobno.
Prireditev pa je namenjena tudi strokovnim predavanjem in srečanjem. Tako se je v sklopu prireditve odvilo
srečanje Slo Vino sommelier cluba in Društva vinskih svetovalcev sommelier Slovenije. Srečali so se tudi udeleženci poletne šole Enološki dnevi. Sledila je strokovna degusta-cija sauvignonov salonskih vinarjev Sauvignon - od svežega do arhivskega, ki jo je vodila Tadeja Vodovnik Plevnik. Svo-
jo delavnico je pripravilo tudi podjetje P&F Wineries.
Z velikim zanimanjem pa so vsi pričakovali tudi predavanje Angele Muir, vinske strokovnjakinje, o salonskih vinih. Že četrto leto zapored namreč na Salon povabijo strokovnjaka iz tujine in seveda je posebej zanimivo slišati, kaj tujci menijo o naših vinih. V kratkem pogovoru za Štajerski tednik je Angela Muir povedala, da se je v jeruzalemske griče zaljubila, že ko jih je prvič zagledala: „Takoj sem vedela, da je to neverjetno vinorodno območje. Prvo vino, ki sem ga tukaj pokusila, je bil deset let star renski rizling, ki ga je zase naredil majhen vinar. Bil je odličen in to me je prepričalo, da se tukaj lahko pridela vrhunska kvaliteta, ki jo je treba razvijati, da jo spoznajo tudi ljudje drugod po svetu."
Na vprašanje, kako prodati ta vina, saj je to največja težava naših vinarjev, pa je povedala: „Če imate res dobra vina, se jih da prodati, to že ves čas dokazujejo nekateri vaši vinarji. Vino je dobro, če ga ljudje z veseljem spijejo in so ga pripravljeni ponovno kupiti, ga ponuditi in priporočati prijateljem, znancem. Tako se odkrije nova vinska dežela. Vendar se to ne zgodi čez noč. Za dobra vina je najprej potrebno dobro in zdravo grozdje. Takšna pridelava je sicer malo dražja in treba jo je skrbno nadzorovati, a rezultat so odlična vina. Če se potem izognete še vinarskim napakam, imate velik potencial. Ko boste začeli stvari delati pravilno, boste velika konkurenca Novozelandcem."
Na prireditvi so blestele tudi tri vinske kraljice. Simona Žugelj, sedanja vinska kraljica Slovenije, je v kratkem nagovoru poudarila, da slovenska vina v tujini vedno bolj prepoznavajo in cenijo, saj se v njih čuti stik vinarja z naravo. To ji kot promotorki slovenskih vin zelo olajša delo.
Viki Ivanuša
Dornava • Koncert zborov
Mladi so zapeli
Dornavski otroški in mladinski pevski zbor sta minuli teden v šolski telovadnici pripravila samostojen koncert, na katerem so se mladi pevci in pevke pod vodstvom Metke Zagoršek publiki predstavili s številnimi skladbami.
Za začetek je zapel otroški pevski zbor, ki je za tokratni koncert izbral naslednje skladbe: Veseli ringaraja (Pavle Kalan), Polžek nima nogic (Ciril Pregelj), Šumijo domači gozdovi (ljudska), Jaz sem mu-zikant (ljudska), Barcarola (G. Offenbach), Svatba v gozdu (Breda Šček), Čap, čap, čaplji-ca (J. Kirička), La Paloma Se Fue (tradicionalna iz Portori-ka) in Huda mravljica ( Marjan Vodopivec).
Kot solisti so v posameznih skladbah zapeli Lea Arnejčič, Jana Meško, Jernej Petek, Ina
(Jurij Gregorec), Only you ((Flying Picketo), Dekle daj mi rož rdečih (ljudska), Hej, tema prijatelj moj (Paul Simon) in Barbar'Ann (Fred Fassert). Za kitarsko spremljavo sta poskrbela Mihael Peček in Marsel Veselič, solistki pa sta bili Melanie Golob in Minea Kristo-vič.
Otroški in mladinski pevski zbor sta koncert zaključila s skupnim nastopom in pesmimi: Ko se smeješ (Mark Fisher, Joe Goodwin in Lary Shay), Prošnja za prihodnost sveta (H. v. Lijnschooten) in Zgodba o prijateljstvu (Jože Potrebuješ), pevce pa je na kitari spremljala Lidija Žgeč Janžekovič.
SM
Krajnc, Rahela Škrinjar, Maša Veselič, Alina Hojnik in Ela Herga, na kitari je pevce spremljal Marsel Veselič, na frulici Jana Meško in Tajda Špes, na ksilofonu pa Maša Veselič.
Mladinski pevski zbor pa je najprej odpel avtorsko skladbo devetošolke Melanie Golob, ki je sama napisala besedilo in glasbo ter zbor spremljala na klavirju. Naslov pesmi je Pustite mi, da pojem pesmi svoje. Nato se je zbor predstavil še s skladbami: Zlati večeri (Aleksander Mežek), Ena ptička priletela (ljudska), Pastirčki
Na koncertu otroškega in mladinskega pevskega zbora OS Dornava je bilo slišati tudi avtorsko skladbo pevke, devetošolke Melanie Golob, ki je ob petju svoje pesmi zbor spremljala na klavirju (na posnetku).
Foto: SM
Od tod in tam
Ormož • Zlatoporočenca Ivanuša
Foto: Karolina Putarek
V soboto, 14. maja, sta po 50 letih zakona pred matičarja znova stopila zakonca Marija in Alojz Ivanuša iz Ormoža, Ljutomerska 12. Zlati ženin Alojz je bil rojen v Godenincih 19. junija 1935, zlata nevesta Marija pa 10. avgusta 1935 v Strjancih. V zakonski stan sta stopila 29. aprila 1961. Alojz je odprl električarsko obrt in se ukvarjal s popravilom različnih aparatov. Zgradil je družinsko podjetje, ki ga danes vodi sin, bilpa je tudi znan in aktiven član obrtne zbornice v Ormožu. Marija je po poklicu kuharica in je svojo poklicno pot začela v gostilni Havlas, kasneje pa je pomagala možu v obrtni delavnici. V zakonu sta se jima rodila hčerka Božena in sin Danilo. Danes pa sta tudi ponosna babica in dedek treh vnukov in vnukinje. Alojz se z veliko ljubezni in vneme posveča vinogradu in lovstvu, Marija pa še vedno rada pokaže svoje kuharsko mojstrstvo pri vsakodnevni pripravi obrokov za svojo družino. Civilni obred zlate poroke je potekal v poročni dvorani ormoškega gradu, opravil pa ga je župan Alojz Sok, cerkveno poroko pa je opravil domači župnik Drago Avsenak.
Karolina Putarek
Ptuj • Problemi v ČS Panorama
Foto: Črtomir Goznik
Tudi na majski seji sveta ČS Panorama so bili v ospredju številni infrastrukturni problemi oziroma predlogi (načrti) za njihovo reševanje. Tako naj bi še pred začetkom poletja pričeli vzdrževalna dela v Domu krajanov na Vičavi. Izvedli naj bi sanacijo ostrešja in dimnika ter objekt navezali na kanalizacijo. Gre za sedem tisoč evrov iz postavke vzdrževanja domov. Kotpravi predsednica sveta ČS Panorama Rozalija Ojsteršek, računajo tudi na pomoč ljudi, da bi z denarjem, kije na voljo, lahko naredili čim več. V Domu krajanov Bratje Reš (na fotografiji) bi prav tako morali opraviti nekatera obnovitvena dela, med drugim zamenjati vseh 26 oken. Kmalu naj bi posodobili 400 metrov odseka ceste na Humu. Nič manj pa se ne trudijo za svoje športno igrišče, želijo ga čim prej urediti, da ne bodo edina ČS v MO Ptuj, ki ne bo imela igrišča. Spoznavni dan krajanov ČS Panorama bodo pripravili 25. junija pri Domu krajanov na Vičavi.
MG
Ptuj • Začetek skupne urgentne službe
Sinoči ob 22. uri se je uradno pričela skupna urgentna služba ptujske bolnišnice in Zdravstvenega doma Ptuj, ki odslej deluje vsak dan od 22. do 6. ure v obnovljenih prostorih pritličja kirurškega oddelka ptujske bolnišnice. Čez dan (med 6. in 22. uro) urgentna služba v okviru ZD Ptuj še naprej deluje v nespremenjeni obliki, tako kot doslej. V skupno urgenco se ob 22. uri selijo samo dežurne ekipe, ob zdravniku še medicinske sestre in tehniki. Tisti, ki bodo ponoči potrebovali ginekologa in otroškega zdravnika, bodo napoteni na ginekološki in otroški oddelek ptujske bolnišnice, medtem ko bodo za bolnike, potrebne zdravljenja na kirurgiji in internem oddelku bolnišnice, neposredno poskrbeli zdravniki s teh oddelkov. Kot je povedala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan (na fotografiji), so izobesili številna obvestila in table, s katerih je razvidno, da skupna urgenca deluje po novem od 22. do 6. ure zjutraj na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice. Po 22. uri so tudi dvignjene zapornice za vhod v bolnišnico iz krožišča na Potrčevi.
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Stara usnjarna ni v slabem gradbenem stanju
Namesto rušenja poziv za prenovo
Zdaj že nekdanji mestni svetnik Albin Pišek je pred iztekom mandata sestave mestnega sveta v obdobju 2006-2010 podal pobudo za rušenje stare usnjarne v Dravski ulici na Ptuju, ker objekt nezadržno propada in predstavlja splošno nevarnost za vse, ki se nahajajo v njegovi neposredni bližini. Za propad tega objekta pa so krivi vsi tisti, ki niso imeli ne idej in ne denarja, da bi stavbo lahko sanirali in aktivirali v želeni vsebini.
Mnogi so v tem objektu videli pravšnjo mesto za tehnični muzej, ki ga mesto nima, imeli pa bi kaj postaviti vanj. Poleg tega gre za pomemben industrijski objekt, ki bi ga bilo potrebno zavarovati in ohraniti. Z današnje perspektive je njegovo stanje porazno, v posmeh vsem ohranjevalcem zgodovinske in kulturne dediščine nasploh.
Objekt je vpisan v register nepremičnin kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo, lokalna skupnost pa ga nikoli ni razglasila za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Ministrstvo za kulturo je rušenje objekta zavrnilo, hkrati pa MO Ptuj pozvalo, da se čimprej loti njegove prenove, ker splošno gradbeno stanje objekta ni slabo in ga je možno glede na ugotovitve stroke obnoviti s splošnimi metodami in materiali.
Po sprejeti pobudi za rušenje objekta stare usnjarne na mestnem svetu je MO Ptuj pobudo posredovala Območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor, kjer so ugotovili, da ta objekt po veljavnem odloku razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj ni spomenik lokalnega pomena, temveč je vpisan v register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo, kar je zapisal v svoji pobudi že tudi
Foto: Črtomir Goznik
Ministrstvo za kulturo je 18. maja letos zavrnilo izdajo kulturno-varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev stare usnjarne na Ptuju (Koteksa) v Dravski ulici, čeprav nezadržno propada.
nekdanji mestni svetnik. V dopisu ministrstvu za kulturo - to je bil naslednji dopis, ki so ga sestavili v MO Ptuj, da bi pridobili kulturno-var-stveno soglasje za rušenje objekta stare usnjarne - so zapisali, da obstaja velika nevarnost požara ali zrušitve objekta, ker je v tako slabem stanju. Zgradba ni bila nikoli sanirana, zato je ohranjanje objekta v trenutnem stanju nesmiselno, sanacija pa neizvedljiva. V zadnjih dveh letih so na tem objektu šestkrat intervenirali gasilci, požar na objektu bi lahko ogrozil ostale stavbe v ulici. V opuščeni zgradbi se zbirajo odvisniki. Za rušenje objekta pa je potrebno soglasje ministrstva za kulturo.
Slovenija
Novo vodstvo Sveta za živinorejo
Na sedežu kmetijskega ministrstva se je prejšnji teden na konstitutivni seji sestal Svet za živinorejo, katerega člane je sredi maja imenoval minister Dejan Židan.
Za novega predsednika Sveta je bil izvoljen Marko Čepon z Biotehniške fakultete, za podpredsednika pa Stane Bergant, sicer predstavnik konjerejskih organizacij. Člani sveta so na seji sprejeli poslovnik o delu Sveta za živinorejo, katerega naloga je podajanje strokovnih mnenj k pomembnejšim odločitvam na področju živinoreje, zlasti k vlogam za potrditev rejskih programov in letnim poročilom o delu izvajalcev rej-skih programov ipd. Zbrani na seji pa so razpravljali tudi o problematiki v čebelarstvu ter s tem povezanim sejanjem koruze in oljne ogrščice. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da se na naslednji seji sveta predstavi poročilo o izsledkih raziskav v povezavi s problematiko v čebelarstvu. Sprejet je bil še sklep, da se pripravi strokovne usmeritve za setev za jesen 2011 in leto 2012 ter se podpre raziskave, ki so usmerjene k iskanju rešitve načina tehnologije pridelave kmetijskih pridelkov in varstva rastlin, ki zagotavlja tudi varno sobivanje čebel.
SM
Na avgusta lani posredovano vlogo za izdajo kulturno-varstvenega soglasja za rušenje stare usnjarne je ministrstvo za kulturo 18. maja letos izdalo zavrnitveno odločbo oziroma je zavrnilo izdajo soglasja za odstranitev dediščine. Pred tem je 11. januarja letos poslalo Zavodu za varstvo kulturne dediščine -Območni enoti Maribor vlogo za podajo stališča v zvezi z objektom stare usnjarne, ki predstavlja edini ohranjeni industrijski objekt znotraj historičnega zgodovinskega jedra. V zadnjih desetih letih, odkar je bil objekt vpisan v register kulturne dediščine, je bilo na Zavodu podanih veliko pobud in aktivnosti, da se izpraznjeni objekt sanira in ohrani v vseh podobi, so med drugim zapisali v svojem odgovoru. V projektni nalogi, ki je bila izdelana v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, so predlagali, da bi v njej našle prostor dejavnosti kulturnih društev, galerijska, plesna, pevska in še kakšna dejavnost, prav tako bi tam bil lahko tudi večnamenski prireditveni prostor. Te dejavnosti bi bile ob primerni konservatorski prenovi in prezentaciji za ta objekt primerne, z njimi bi se odprla vrsta možnosti za moderno revitalizacijo, pri čemer pa ne bi smela biti uničena oziroma poškodovana materialna substanca.
Na območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Maribor se z ru-šitvijo ne strinjajo, objekt naj se po njihovem prezentira v svoji avtentičnosti. Njegovo splošno gradbeno stanje ni slabo, možno ga je obnoviti s splošnimi metodami in materiali. Konservatorski sve-
tovalec Miran Ježovnik, ki je objekt pregledal, je v poročilu zapisal, da je strešna konstrukcija v glavnem še dobro ohranjena, potrebno bi bilo določiti posamezne konstruktivne elemente, ki so zaradi zamakanja dotrajani in potrebni zamenjave. Iz njegovega poročila tudi izhaja, da v zidovih pritličja ni opaziti izrazitih razpok, zidovi pa so močno načeti zaradi velike prisotnosti soli, kar je posledica dejavnosti v prejšnjih letih.
Upravni organ je na osnovi presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj zaključil, da je stara usnjarna v takem stanju, da jo je mogoče obnoviti, pogoji za izdajo kulturno-varstve-nega soglasja za odstranitev dediščine niso izpolnjeni. Vlogo MO Ptuj je pregledala tudi komisija za odločanje, ki jo je imenovala ministrica za kulturo Majda Širca. Ta je na svoji seji v aprilu letos podala negativno mnenje k ptujski vlogi za izdajo kul-turno-varstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev usnjarne. V zavrnitveni odločbi ministrica za kulturo MO Ptuj poziva, da ponovno razmisli o možnih vsebinah in dejavnostih, ki bi jih lahko vključili v ta objekt, in da skladno z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine - Območne enote Maribor čimprej pristopi k prenovi objekta. Do odločitve o nadaljnjem razvoju objekta pa mora občina poskrbeti za njegovo vzdrževanje, tako da ne bo ogrožal ljudi in premoženja ter da se prepreči njegovo nadaljnje propadanje.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Baletna produkcija
V Mestnem gledališču Ptuj je bila zadnjo soboto v maju baletna produkcija Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj. Ob tej priložnosti se je predstavilo 100 mladih baletnih plesalcev. V prvem delu so nastopili Zele-njavčki iz Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla (na fotografiji), v drugem mladi baletniki iz GŠ Slovenska Bistrica in Glasbenega centra Muzika iz Ormoža, v tretjem pa je nastopila Nika Zalokar s programom Variacija z letošnjega baletnega tekmovanja. Ravnateljica Zasebne glasbene šole Klavdija Zorjan Škorjanec je v imenu šole, staršev in malih baletnikov izrazila zadovoljstvo, da so lahko svojo baletno produkcijo predstavili na odru Mestnega gledališča Ptuj. Otroci so s prvimi baletnimi koraki navdušili, pot do vrhunskega baletnega plesalca pa je dolga in trnova, je ob tej priložnosti povedalaprof. Matea Brečko, potrebnega je veliko trdega dela, začne se z majhnimi koraki, da se dosežejo veliki.
MG
Dornava • Zlata poroka zakoncev Cigula
Marija in Janez Cigula iz Dornave 106 sta minulo soboto s cerkvenim in civilnim obredom zlate poroke obeležila 50 skupno preživetih let. Zlata jubilanta sta prvi da dahnila pred petimi desetletji na Ptuju, v zakonu sta se jima rodila sinova Janez in Marjan, danes pa ju razveseljuje tudi šest vnukov. Marija je ves čas skupnega življenja skrbela za družino in kmetijo, Janez pa se je najprej zaposlil v podjetju Gradis Maribor, zadnja leta pred upokojitvijo pa v Perutnini Ptuj. Ves čas in še danes je zlati ženin zelo aktiven v lokalnem okolju; oba zakonca sta člana domačega društva upokojencev, Janez je še vedno tudi član PGD Dornava in aktiven ribič, sicer pa je pred leti bil tudi poveljnik gasilskega centra in predsednik tamkajšnje gasilske zveze. Oba zlata zakonca sta še vedno odličnega zdravja in sama skrbita za vse, kar je na domačiji potrebno. Obred civilne poroke je v soboto točno opoldne opravil dornavski župan Rajko Janžekovič, vesela svatovska družba se je nato odpravila v domačo cerkev sv. Doroteje, kjer je sledil še cerkveni obred.
SM
Prlekija • Krvodajalci Slovenije v Veržeju
Tudi letošnje, že 22. srečanje krvodajalcev Slovenije z udeleženci iz sosednjih držav je bilo ob Babičevem mlinu v Veržeju. Okoli tisoč obiskovalcev je proslavilo tudi praznik slovenskega krvodajalstva (4. junij) in svetovni dan krvodajalstva (14. junij). Kot je z zadovoljstvom ugotavljal predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir, v zadnjih treh letih prostovoljno krvodajalstvo narašča in zagotavlja, da je v Sloveniji dovolj zalog krvi, saj je v lanskem letu bilo zbranih 42 tisoč litrov te dragocene življenjske tekočine. Razveseljiv je tudi podatek, da se je število mladih krvodajalcev vprvih štirih mesecih letošnjega leta povečalo za 12,5 odstotka. Srečanja so se med drugimi udeležili župan občine Veržej Slavko Petovar, generalni sekretar RKS Danijel Starman, direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino Igor Velušček.
NŠ
Foto: MG
Foto: SM
Foto: NS
Gospodarstvo po svetu
Foto: diepresse.com
Strasbourg • Iz evropskega parlamenta
Želijo več sredstev za EU v obdobju 2014-2020
EU bi za doseganje zastavljenih ciljev in ustrezno izvajanje vseh politik, dogovorjenih na evropski ravni, v večletnem finančnem okviru za obdobje 2014-2020 potrebovala vsaj pet odstotkov več sredstev glede na leto 2013, meni Evropski parlament. Države članice, ki želijo zamrznitev sredstev, pa sprašuje, katerim prioritetam naj se EU odpove.
V poročilih, ki so jih danes sprejeli na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, evropski poslanci menijo, da zamrznitev proračuna na ravni, ki je predvidena za leto 2013, ni realna možnost. Ob tem opozarjajo, da bi proračunsko omejevanje lahko ogrozilo že dogovorjene spodbude za raziskave in inovacije, pa tudi naložbe v infrastrukturo, zunanjo politiko in širitev unije.
Sredstva za regionalno politiko in kmetijstvo bi lahko ostala na sedanji ravni. Glede regij, kjer BNP na prebivalca dosega med 75 in 90 odstotkov povprečja EU, pa poslanci pozivajo Evropsko komisijo, naj za naslednje proračunsko obdobje oblikuje vmesno kategorijo, da bi jim tako dodelila jasnejši položaj in s tem večjo varnost pri njihovem razvoju.
Parlamentarci tudi menijo, da bi bilo treba povečati naložbe v energetsko infrastrukturo. Privarčevali pa bi pri upravi unije, denimo z enim samim sedežem Evropskega parlamenta.
Kritični so tudi do sedanjega sistema financiranja, ki je skoraj v celoti odvisen od prispevkov držav članic in je postal zelo zapleten. Sistem dejanskih lastnih sredstev bi bil pravičnejši, preglednejši in enostavnejši, poudarja Evropski parlament v danes sprejeti resoluciji.
Da EU za večletni finančni okvir med letoma 2014 in 2020 potrebuje več denarja kot doslej, so poslanci poudarjali tudi v današnji skoraj triurni razpravi pred glasovanjem. »Ne more biti več Evrope za manj denarja,« je dejal poročevalec o tej temi, Španec Salvador Garriga Polledo (EPP). Parlamentarci so tudi zahtevali odpravo vseh rabatov, izjem in popravnih mehanizmov.
Predlog za zvišanje sredstev za večletni finančni okvir unije je v razpravi podprl tudi Evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski. Po njegovih besedah je potrebnih več sredstev za področja, povezana z inovacijami, pa tudi za kmetijsko in kohezijsko politiko.
Več poslancev je menilo, da so sredstva na evropski ravni porabljena učinkoviteje kot na nacionalni. »En porabljen evro na evropski ravni je več vreden kot en porabljen evro na nacionalni ravni, kjer gre okoli 20 odstotkov še za odplačevanje državnega dolga,« je tako dejal predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Joseph Daul. Številna so bila tudi opozorila, da Evropa brez dodatnih sredstev ne bo mogla biti pomemben igralec v svetu. (sta)
EU • Raziskava Eurostata
Prebivalcev EU bo največ leta 2040
Prebivalstvo 27 držav članic EU naj bi se s 501 milijona, kolikor je štelo 1. januarja 2010, do leta 2035 povzpelo na 525 milijonov, okoli leta 2040 pa bo doseglo vrh pri 526 milijonih. Nato bo do leta 2060 postopoma padlo na 517 milijonov, ocenjuje evropski statistični urad Eurostat.
V Sloveniji naj bi po danes objavljenih napovedih Eurostata do leta 2035 število prebivalcev naraslo za okoli pet odstotkov, do leta 2060 pa naj bi znova nekoliko padlo.
Spreminjanje števila prebivalstva bo sicer v vsaki državi članici zelo različno - v obdobju 2010-2060 naj bi v 14 državah članicah naraslo, v 13 pa padlo. Najbolj naj bi se povečalo na Irskem (za 46 odstotkov) in v Luksemburgu (za 45 odstotkov), najbolj zmanjšalo pa v Bolgariji (za 27 odstotkov), Latviji (za 26 odstotkov), Litvi (za 20 odstotkov) ter v Romuniji in Nemčiji (za 19 odstotkov).
Se bo pa prebivalstvo EU še naprej staralo, predvsem zaradi relativno nizke rodnosti in podaljševanja pričakovane življenjske dobe. Delež prebivalcev, starih 65 let ali več, naj bi tako s 17 odstotkov leta 2010 narasel na 30 odstotkov leta 2060. Delež starejših od 80 let naj bi v istem obdobju s petih odstotkov narasel na 12 odstotkov. Proces staranja prebivalstva bo prizadel vse države članice. Do leta 2060 naj bi se tako delež prebivalcev, starih 65 let ali več, dvignil na 25 odstotkov v Veliki Britaniji, Belgiji in na Danskem ter celo na 36 odstotkov v Latviji. V Sloveniji se bo predvidoma dvignil na slabih 32 odstotkov. V primerjavi z letom 1960 naj bi bil leta 2060 delež starejših od 65 let v državah članicah EU, za katere so podatki dostopni, predvidoma dvakrat do petkrat višji. Delež starejših od 80 let bo leta 2060 v povprečju 12-odstoten oziroma petkrat do osemkrat višji kot leta 1960.
Posledično naj bi razmerje odvisnosti starejših - gre za prebivalstvo, staro 65 ali več
let, deljeno s prebivalstvom, starim od 15 do 64 let - v EU s 26 odstotkov leta 2010 naraslo na 53 odstotkov leta 2060. To pomeni, da bosta na vsako osebo, staro 65 ali več let, le dve osebi, stari med 15 in 64 let. V Sloveniji bo ta odstotek leta 2035 znašal 23,8 odstotka, leta 2060 pa 57,6 odstotka. (sta)
Kairo • Al Kaida
Al Zavahiri obljublja nadaljevanje džihada
Foto: wordpress.com
Ajman al Zavahiri, dolgoletni človek številka dve v teroristični mreži Al Kaida, je objavil video posnetek, v katerem hvali pred mesecem dni ubitega vodjo Al Kaide Osamo bin Ladna, in obljublja, da bo nadaljeval njegovo sveto vojno proti Zahodu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Nadaljevali bomo džihad, dokler nam ne bo uspelo pregnati zavojevalcev iz muslimanskih držav,« je v video posnetku, ki je bil po navedbah ameriške organizacije SITE danes objavljen na enem od islamističnih spletnih forumov, dejal al Zavahiri - najverjetnejši naslednik bin Ladna na čelu Al Kaide.
»Človek, ki je ustrahoval Ameriko za časa svojega življenja, jo bo ustrahoval tudi po smrti,« je v posnetku še zagrozil v belo oblečen in oborožen al Zavahiri ter zatrdil, da bo bin Ladnova slavna zaprisega - »Ne boste mogli sanjati o varnosti, dokler je ne bomo mi uživali in dokler ne boste zapustili muslimanskih dežel« - tudi v prihodnje mučila Zahod. Kot je dejal, je pripravljen na žrtve, ki so potrebne za to, da se »Ameriko oropa varnosti«. (sta)
Washington • ZDA so aprila zabeležile strm padec zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Na mesečni ravni se je zmanjšal za 6,7 odstotka na 43,7 milijarde dolarjev, kar je najmanj po decembru lani. Dober rezultat je zlasti posledica okrepitve izvoza in krčenja uvoza, je objavilo ameriško ministrstvo za trgovino. Ti podatki so analitike močno presenetili, saj so ti napovedovali, da se bo primanjkljaj v zunanji trgovini aprila povečal na 48,7 milijarde dolarjev. Stroka se je sicer uštela že pri napovedi za marec, ko je pričakovala manjši zunanjetrgovinski primanjkljaj. V tretjem mesecu je ta namreč znašal kar 46,8 milijarde dolarjev. Obseg izvoza ameriških dobrin je v četrtem mesecu znašal rekordnih 175,6 milijarde dolarjev, kar je 1,3 odstotka več kot mesec pred tem. Uvoz se je medtem skrčil za 0,4 odstotka na 219,2 milijarde dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije. London • Britanska centralna banka Bank of England se ni odločila za spremembo ključne obrestne mere, ki ostaja pri rekordno nizkih 0,5 odstotka. Centralna banka tudi ne spreminja programa povečevanja količine denarja v obtoku, prek katerega je gospodarstvu namenila 200 milijard funtov (224,6 milijarde evrov). Tudi Evropska centralna banka (ECB) se je danes odločila ohraniti ključno obrestno mero za evrsko območje, ki je pri 1,25 odstotka. Prevladujoče mnenje med analitiki je, da bo svet ECB ključno obrestno mero julija dvignil na 1,5 odstotka.
Lizbona • Portugalsko gospodarstvo se je v prvem četrtletju glede na predhodno četrtletje skrčilo za 0,6 odstotka, je danes objavil portugalski statistični urad in tako popravil prvo oceno iz maja, ko je objavil 0,7-odstotno znižanje bruto domačega proizvoda (BDP). Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, se je BDP znižal predvsem zaradi padca v gradbeništvu. Portugalsko gospodarstvo se je tudi v primerjavi z enakim obdobjem lani skrčilo za 0,6 odstotka. Portugalska je morala aprila zaradi prezadolženosti zaprositi za mednarodno denarno pomoč. EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) ji bosta v triletnem paketu namenili 78 milijard evrov, država pa bo morala sprejeti stroge varčevalne ukrepe in med drugim do leta 2013 znižati javnofinančni primanjkljaj, ki je lani dosegel 9,1 BDP, na tri odstotke BDP. Stockholm • Švedski avtomobilski proizvajalec Saab je moral znova ustaviti proizvodnjo zaradi motenj dobave delov ob sporu z dobavitelji. Večinski lastnik Saaba Spyker Cars se po lastnih navedbah pogaja z dobavitelji o pogojih plačila in dobave, poročajo tuje tiskovne agencije. Saab je 27. maja po sedemtedenski prekinitvi, za katero se je družba odločila potem, ko je več dobaviteljev zaradi neplačanih računov ustavilo dobavo delov, ponovno zagnal proizvodnjo. Vendar se je tovarna v mestu Trolhattan na zahodu Švedske zaradi pomanjkanja delov še vedno soočala z motnjami v proizvodnji, nekateri dobavitelji so zahtevali takojšnje plačilo, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Bruselj • Evropska komisija je povečala ponudbo za pomoč evropskim proizvajalcem vrtnin zaradi škode, ki so jo utrpeli po izbruhu okužbe z bakterijo E.coli. Namesto 150 milijonov evrov pomoči sedaj predlaga 210 milijonov evrov podpore oškodovanim kmetom, je danes v Bruslju povedal komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos. Evropska komisija je nov predlog pomoči predstavila, potem ko so kmetijski ministri EU v torek na izrednem zasedanju v Luksemburgu zavrnili njen prvotni predlog ukrepov. Ta je bil, da se oškodovanim proizvajalcem sadja in zelenjave pomaga za obdobje od 26. maja do konca junija, da se jim nadomesti 30 odstotkov izpada prihodka in da je ovojnica pomoči v prvi fazi 150 milijonov evrov. Španska ministrica Rosa Aguilar Rivero je v odzivu na ta predlog opozorila, da proizvajalec, ki je ostal brez prodaje, ob takšni pomoči preprosto propade. Madrid • Španski kmetje so v centru Madrida razdali 40 ton sadja in zelenjave, s čimer so prebivalce želeli opozoriti na ogromno škodo, ki jim jo je povzročil preplah, povezan z izbruhom okužb z nevarnim sevom bakterije E.coli. Akcijo so pospremili plakati z napisom »Zdravo, varno in slastno«. Španija zahteva polno kompenzacijo za škodo, ki jim jo je domnevno povzročila Nemčija, ki je za izbruh okužb z bakterijo najprej obtožila španske kumarice. Omenjeni izbruh je sicer terjal že 25 žrtev, večino v Nemčiji. V Madridu sicer pretirane zaskrbljenosti ni bilo opaziti, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so se pred stojnicami, na katerih so razdajali kumarice, paradižnike, melone, nektarine in solato, vile nekaj sto metrov dolge vrste. Številni, ki so prišli po brezplačno sadje in zelenjavo, so pojasnili, da so domačo hrano uživali že doslej in se jim ni nič zgodilo. (sta)
Prejeli smo
Haloze - pokrajina prihodnosti ali pokrajina duhov?
Poročilo z okrogle mize o Halozah, ki na straneh Štajerskega Tednika v največji meri opisuje hvalevredno raziskovalno aktivnost v Halozah, enem od najlepših delov sveta in, spet empirično dokazano na desetini najboljših vinogradniških leg zemeljske oble, prinese tudi citat župana Občine Cirkulane Janeza Jurgeca. Na tej točki pa močno obžalujemo, da je njegova neresnična in zavajajoča trditev bila umeščena k vsebinam drugih avtorjev in raziskovalcev Haloz.
Dejstvo je namreč, da Ptujska klet v svojem tehnološkem procesu predeluje izključno in samo grozdje iz Haloz in Slovenski goric. Dejstvo je, da je iz tega grozdja ustvarila enega od najbolj kvalitetnih in prepoznavnih vinskih okusov. Dejstvo je, ta to počne že dolga stoletja. Dejstvo je, da je s svojimi blagovnimi znamkami vin Haložan, Pullus in Pinky chick dosegla najvišje ocene za kakovost na največjih svetovnih vinskih ocenjevanjih. Dejstvo je, da ekonomskim okoliščinam navkljub in spremembam nakupnih odloči-
tev vinskih potrošnikov trži vina v desetini izvoznih trgov. Dejstvo je, da je uvoz grozdja, mošta ali drozge za pridelavo vina v Sloveniji od leta 1997 izrecno prepovedan. V 11. členu Zakona o vinu je namreč eksplicitno določeno, da se lahko grozdje, namenjeno pridelavi vina, prideluje le na absolutnih vinogradniških legah in iz določenih priporočenih oziroma dovoljenih sort vinske trte za določeno pridelovalno območje. Grozdje, namenjeno pridelavi v vino, mora biti glede na predvideno kakovostno stopnjo vina pridelano z
ustrezno vinogradniško tehnologijo, pri pridelavi grozdja in vina pa se mora ravnati z grozdjem, drozgo, moštom in vinom tako, da se ohranijo in razvijejo vse naravne kakovostne značilnosti grozdja in se doneguje za promet primerno vino. Iz uvoženega grozdja, drozge oziroma mošta pa ni dovoljeno pridelovati vina, kar Ptujska klet kot odgovoren subjekt v poslovnem, zakonskem in tržnem okolju seveda striktno spoštuje.
Tudi nadalje so vsa vina, ki jih donegujemo v najstarejši vinski kleti v Sloveniji, ozna-
čena kot vina z zaščitenim geografskim poreklom, s katerim se lahko označijo le vina iz razreda kakovostnih vin, pri katerih sta grozdje in vino pridelana na določenem območju. Imena in pogoji za zaščiteno geografsko poreklo vina so predpisani, pravno varstvo pravic pa je zagotovljeno v Zakonu o vinu in po predpisih o industrijski lastnini.
Dejstvo je, da je prav Ptujska klet s svojo dejavnostjo, katere neposredni rezultat je tudi najstarejše vino v Sloveniji, ki zori v njenih arhivih že vse od leta 1917, med gospodarskimi
subjekti, ki najbolj prepoznavno in tehnološko najbolj dovršeno ter marketinško strateško trži enega od najbolj značilnih pridelkov Haloz.
Dejstvo je tudi, da so te splošno poznane resnice dostopne vsem. Tako sleherni javnosti kakor tudi raziskovalcem, ki so bili prisotni na okrogli mizi o Halozah. Očitno pa na zavajajoče, nesmiselne in neresnične trditve župana Jurgeca na tej okrogli mizi ni odreagiral nihče. S tem je kredibilnost raziskovalnega dela in rezultatov, pa tudi škoda, ki so jo akterji storili v zavesti mladih
raziskovalcev ter vseh bralcev Štajerskega Tednika, presegla meje dopustnega.
Zaradi tega pričakujemo javno in na straneh Štajerskega Tednika objavljeno opravičilo župana Občine Cirkulane Janeza Jurgeca, s priznanjem, da je zavestno zavajal s svojo javno izrečeno trditvijo o Ptujski kleti. Dejstva so namreč tako trdna in zgovorna, da jih ne moremo puščati zlorabam, pa čeprav gre pri tem morda za dnevno politično rabo župana Cirkulan, občine v Halozah.
Mag. Alojz Erlač, direktor Ptujske kleti
Vurberk • Pred jubilejnim, 20. festivalom
Nastopilo bo 14 ansamblov
Turistično društvo Vurberk pripravlja v sodelovanju z glasbeno agencijo Geržina Videoton, RTV Slovenija - regionalnim centrom Maribor ter Založbo kaset in plošč to soboto, 18. junija, jubilejni, 20. festival vokalno-instrumentalnih skupin z diatonično harmoniko ter dvo- in večglasnim petjem.
Kot so sporočili organizatorji, se je za letošnji jubilejni festival narodno-zabavne glasbe prijavilo 28 ansamblov, strokovna komisija pa je na podlagi prejetih prijav in pre-dizbora v Podnanosu, ki ga je organiziralo tamkajšnje turistično društvo, sprejela 14 ansamblov, ki se bodo vurberške-mu občinstvu predstavili s po dvema novima skladbama. Na jubilejnem, 20. festivalu naro-dno-zabavne glasbe Slovenije Vurberk 2011, ki bo v soboto, 18. junija, na grajskem dvorišču na Vurberku, bomo tako slišali 28 novih melodij.
Nastopili bodo ansambel Vihar iz Slovenj Gradca, Krajcarji iz Braslovč, ansambel Prosen iz Žažarja pri Horjulu, Biseri iz Pivke, ansambel Bitenc iz Dobrove, Gadi iz Dola pri Ljubljani, Gorski cvet iz Vipave, Nemir iz Mirne Peči, Navdih iz Šmartnega ob Paki, Veseli Dolenjci iz Krmelja, Vikend iz Velenja, Domen z Vižarij iz Stranic, ansambel Zakrajšek iz Ribnice ter Vigred iz Laškega.
Tudi na letošnjem festivalu bo strokovna komisija odločala o nagradah za najboljšo izvedbo in najboljše besedilo, nagradili bodo najboljšo skladbo po izboru radijskih postaj ter podelili nagrado za najboljšo večglasno vokalno izvedbo -plaketo Jožeta Šifrarja. Svoj naj-
Foto: M. Ozmec
V čudovitem okolju dvorišča vurberškega gradu bo to soboto zazvenelo 28 novih narodno-zabavnih skladb.
ljubši ansambel bo izbiralo tudi občinstvo na Vurberku, glavne nagrade festivala pa so zlati, srebrni in bronasti zmaj. Letos je atraktivne zmaje izdelala umetnica Bernarda Kovačič iz Šmartnega ob Paki. V času štetja glasov gledalcev in dela žirije bo letos nastopil ansambel Mladi Dolenjci iz Novega mesta, ki je na festivalu Vurberk in drugih slovenskih festivalih prejel vrsto različnih nagrad.
Letošnji festival bo poleg Televizije Maribor prenašal
tudi Radio Maribor, Televizija Slovenija pa ga bo posnela in predvajala v dveh delih; prvi bo na sporedu 8., drugi pa 15. julija ob 20.30 na prvem programu televizije.
Na dan festivala bo pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija izšla festivalska zgoščenka s 14 tekmovalnimi festivalskimi skladbami. Hkrati bo ob 20. jubileju izšla še zgoščenka pod naslovom »Vurberk, hvala za pesmi«, na kateri bo 14 viž s prejšnjih vurberških festiva-
lov, ki opevajo Vurberk. Pokrovitelj obeh zgoščenk je Original harmonika Rutar.
Festival bosta tudi letos povezovala Ida Baš in Janez Toplak, častni pokrovitelj pa je Občina Duplek.
Pred uradnim delom festivala, ki se bo zaradi prenosa pričel ob 19.45, bo ob 16. uri generalna vaja z gledalci. Za konec pa še to: če bo slabo vreme, bo festival v dvorani osnovne šole v Staršah.
M. Ozmec
Velika Nedelja • Tri gasilske prireditve
Vesel in dobrodelen konec tedna
Minuli konec tedna so se v Veliki Nedelji zvrstile kar tri gasilske prireditve. Prireditelji so se namreč odločili, da bodo postavljen šotor temeljito izkoristili, in to jim je tudi uspelo.
V petek zvečer je pod šotorom pri Veliki Nedelji potekal dobrodelni koncert, s katerim so člani PGD Velika Nedelja želeli primakniti nekaj sredstev k obnovi gasilskega doma. Krajanom in krajankam so v zameno
za dobrodelni prispevek ponudili malo razvedrila. Obisk ni bil prevelik, obiskovalci pa so si lahko ogledali nastop Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Velika Nedelja in ljudskih godcev Društva upo-
kojencev Velika Nedelja, vokalne skupine Tisa, Tamburaške skupine Pika poka ter humoristov Danice Cvetko in Tončka Žumbarja. Vabilu na nastop na dobrodelnem koncertu so se odzvali tudi trio Polet, ansam-
Foto: Viki Ivanuša
Na dobrodelnem koncertu za obnovo gasilskega doma so zapele tudi pevke vokalne skupine Tisa, ki jih vodi Renata Horvat.
bel Prepih, Zlati dečki in Mala Langa. Denarja se sicer ni zbralo prav veliko, obiskovalci pa so po nastopu izkoristili večer za prijetno druženje.
Gasilski dom PGD Velika Nedelja je star 35 let, potreben je obnove. Projekti obnove doma so že narejeni, pripravlja se še potrebna dokumentacija za prijavo na Ukrep 322, obnova in razvoj vasi, od koder se nadejajo evropskih sredstev. Kot je povedal Ivana Vajda, je na gasilskem domu treba obnoviti ostrešje z izolacijo, zamenjati vso stavbno pohištvo in obnoviti notranjost, če pa bo dovolj sredstev, bo gasilski dom dobil še novo obleko, da bo nared za praznovanje 120-letnice društva, ki bo čez dve leti. Potrebna sredstva za obnovo gasilci zbirajo po pogodbi med krajani, darujejo pa jih tudi do-natorji, nadejajo pa se tudi nepovratnih sredstev. Za obnovo potrebujejo 240.000 evrov.
V soboto popoldne je pri Veliki Nedelji potekalo tudi gasil-
Pa brez zamere
Kako ste? Kako familija? O, to vreme! Na svidenje.
Srečanja brez pomena
Kadar ljudje naletijo na bežnega znanca ali osebo, ki jo na videz poznajo, ne morejo pa ji reči prijatelj (bodite pozorni, ta razlika je zelo pomembna!), ter se z njo zapletejo v obvezni protokolarni pogovor, nastane zelo zanimiva situacija. Zanimiva z vidika, recimo temu, nekega bedastega nenapisanega pravila, da se je treba z bežno znano osebo (še enkrat - z znano osebo, ki pa ne zleze do statusa prijatelja) na kratko pomenkovati. Reči besedo ali dve. Ali tri.
To nenapisano pravilo v večini primerov spoštujeta oba, ki se srečata, čeprav hkrati oba vesta tudi, da si pravzaprav nimata za povedati nič pametnega ali koristnega. Skoraj nikoli se ne zgodi, da bi se dve taki osebi vljudno pozdravili (kar je, mimogrede, v skladu z bontonom in kulturnim obnašanjem) ter si nato pač rekli: »Oprostite, ampak nimam vam povedati nič koristnega, pametnega ali novega, tako da sem vam le želel voščiti lep dan, sedaj grem pa naprej po svojih opravkih.« Ne; v veliki večini primerov se odvije zgoraj podani scenarij, ko obe osebi kristalno jasno vesta, da si nimata povedati prav nič koristnega, pametnega ali novega, a se kljub temu ustavita in začneta s tistim: »O, kako ste?« in tako dalje. Ste morda kdaj na to vprašanje nekomu odgovorili jasno in direktno, da ste slabo? Če ste, ste zagotovo opazili nelagodje, začudenje ali zmedenost pri osebi, ki vas je to vprašala - seveda, saj je ta oseba pričakovala odgovor v stilu postavljenega vprašanja: neobvezno puhličast: »Dobro, pa vi?«, na kar bi potem izblebetala in izstrelila vnaprej pripravljen: »Ja, tudi dobro.« In to, da ste dobro vi in da je dobro ta oseba, ki ste jo srečali in s katero se »pogovarjate«, bi v hipu, ko bi bile te besede izrečene, pozabili tako vi kot tudi ta oseba. Ker tukaj seveda ne gre za to, da bi si ta oseba res pristno in z interesom želela vedeti, kako ste vi, vi pa to, kako je ona. Velikokrat namreč gre za puhlice, kijih ne moremo označiti niti za vljudnostne, ampak kot zgolj neke brezpomenske fraze z vnaprej znanimi odgovori, ki jim po pravilu pripadajo.
Ko pri tovrstnih srečanjih osebi opravita s prvo izmenjavo ničesar, je na vrsti druga, ko se povprašata po familiji - spet, čeprav se v devetdeset odstotkih primerov v naslednji sekundi ne bosta več spomnili, kaj sta slišali od druge osebe (kar je normalno, saj vprašanja nista postavili zato, da bi poslušali, ampak zato, ker se spodobi - podobno kot da bi nekomu, ki kihne, rekli: »Na zdravje.«). Spet - če boste na to vprašanje jeli pojasnjevati, kako je ta in ta bolj krhkega zdravja, pa oni drugi sije zlomil roko, tretji pa kupil nov avtomobil, boste dostikrat kar odkrito videli izraz v stilu: »Pa kaj mi to zdaj razlagaš, saj te nisem 'za res' tega vprašal,« na obrazu nasproti stoječe osebe. Morda boste sicer doživeli kako podvprašanje, ampak to bo postavljeno bolj zato, ker ste ga s svojim odgovorom, ki ni v skladu s pravili bežnih srečanj, sami izsilili. Vi nekulturnež, vi.
Zadnja tema, tako rekoč obvezen zaključek teh srečanj pa je seveda vreme. Ko ne preostane nič drugega in je nelagodje že veliko, je pač treba reči še nekaj o vremenu, nakar druga oseba pritegne vaši trditvi (bežni znanci se v takih pogovorih glede vremena strinjajo skoraj zmeraj, ste opazili to?) in sta tako naenkrat usklajena. Brezpomenski dogovor o ničemer je dosežen, tako da si osebi sedaj lahko sežeta v roko (opcijski element tovrstnih srečanj), jo mahneta dalje in čez minutko pozabita, da sta se sploh srečali in da sta se pogovarjali o ničemer.
Ko me naslednjič srečate in mi nimate za povedati nič koristnega, pametnega, novega ali nečesa s pomenom, mi prosim raje zgolj voščite dober dan in jaz ga bom vljudno voščil tudi vam, potem pa odhitite dalje po svojih poslih. Bo bolje za vas - in verjemite, zagotovo bo bolje tudi zame.
Gregor Alič
sko tekmovanje za Pokal Velike Nedelje, ki se ga je udeležilo 30 enot. V tekmovalni disciplini za mladince in mladinke je pri mladincih zmagala ekipa PGD Koračice, pri mladinkah pa enota PGD Loperšice. V tekmovalni disciplini za članice A in B so sodelovale štiri enote, v kategoriji članice A je 1. mesto dosegla enota PGD Podvinci, v kategoriji članice B pa je 1. mesto dosegla enota PGD Trnovci. V tekmovalni disciplini člani A je sodelovalo 17 enot, 1. mesto pa je pripadlo enoti PGD Dornava, 2. mesto je dosegla enota PGD Cvetkovci in 3. mesto je
zasedla enota PGD Žetale. V tekmovalni disciplini za člane B so sodelovale štiri tekmovalne enote, slavila pa je enota PGD Mekotnjak-Stara cesta. Na gasilskem tekmovanju je bila podeljena tudi nagrada za najbolj oddaljeno enoto, ki jo je prejela enota PGD Žetale.
Tekmovanje se je zaključilo, druženje pa nadaljevalo s tradicionalno Velikonedeljsko nočjo, ki je pritegnila precejšnje število obiskovalcev. Za dobro voljo in zabavo pa je uspešno skrbel Štajer band.
Viki Ivanuša
Majšperk • Ob izidu prve zgoščenke tamburašev
Nepozaben večer ob tamburanju in petju
Tamburaški orkester KUD Majšperk pod vodstvom dirigenta Draga Kleina je ob izidu svoje prve glasbene zgoščenke v soboto, 4. junija, v nabito polni dvorani OŠ Majšperk pripravil nepozabni koncertni večer s številnimi glasbenimi gosti.
Foto: Lidija Bezjak
Člani najmlajšega tamburaškega orkestra KUD Majšperk so pod vodstvom neumornega Draga Kleina ob izdaji prve zgoščenke nastopili s številnimi pevskimi in glasbenimi gosti.
Le slabo desetletje so potrebovali majšperški tamburaši za dosego kvalitete igranja, ki jih postavlja v sam vrh tambu-raških orkestrov naše domovine. Koliko vaj, potrpežljivosti, znanja in vztrajnosti je bilo potrebno za doseganje take kvalitete. Zanjo že od vsega začetka pridno skrbi dirigent prof. Drago Klein. Težko je najti prave besede, da bi opisali njegovo glasbeno zanesenjaštvo, zagotovo pa je, da je bil Drago Klein in bo le eden, majšper-ški tamburaši pa so posebej veseli, da je z neizmerno voljo, veseljem in optimizmom premagal tudi zdravstvene težave in da je po krajšem premoru spet z njimi.
Sicer segajo začetki delovanja tamburaškega orkestra Majšperk v leto 2002, ko so se prvi člani pričeli pobliže spoznavati s tamburaškimi instrumenti. Sami pa trdijo, da je tista prava glasba začela nastajati leta 2004, ko je vzel vajeti v svoje roke dirigent Drago Klein. Kako pomembno je bilo to, bi znali najbolje povedati sami, zagotovo pa je, da je to mnogokrat pomenilo tudi stiskanje zob, zadrževanje solz, nenehno ponavljanje in trmasto vztrajanje na poti do cilja, ki se je pod strogim dirigen-tovim vodstvom kmalu začelo kazati. Trud je bil vedno znova poplačan z burnimi aplavzi na njihovih nastopih in se od tedaj samo še stopnjujejo. Številni poslušalci na najrazličnejših prireditvah so ob njihovem igranju in muziciranju dejansko pričeli uživati.
Prepoznavnost Tamburaškega orkestra Majšperk se je začela strmo vzpenjati v letih 2006, 2007 in 2008, ko so na državnem tekmovanju dosegli srebrno priznanje. Vrhunec pa so nedvomno
dosegli pred dvema letoma, ko so na državnem tekmovanju tamburaških skupin Semič 2009 osvojili najvišje priznanje - zlato! To je bilo najvišje priznanje, ne samo za glasbenike, pač pa tudi za majšperško občino, ki je na svoj tamburaški orkester še kako ponosna. In kako bi ne bila, saj se dobro zavedajo, da imajo orkester, ki sodi v najvišji kvalitetni tamburaški razred in zasedbo, ki veliko obeta tudi v prihodnjih letih. Najmlajša med vsemi je Katja, ki ima šele 14 let in prav mladost orkestra je tista, ki tudi v prihajajočih letih obeta veliko glasbenih dosežkov.
Dober glas seže v deveto vas, pravijo, in to ne zastonj, kajti majšperškim tambura-šem so se, potem ko so svetu pokazali pravo vrednost, odprla mnoga vrata v svet. Tako jih dvakrat letno srečamo v Rogaški Slatini, tam so sodelovali tudi s tamburaši iz sosednje Hrvaške. Rezultat glasbenega sodelovanja je bilo gostovanje našega tamburaškega orkestra v Varaždinu, kar je bilo njihovo prvo, a zagotovo ne zadnje gostovanje izven meja naše domovine.
Majšperške tamburaše pa odlikuje tudi srčnost, saj pogosto zaigrajo v dobrodelne namene, z glasbo polepšajo dneve upokojencem iz širšega območja, pa tudi ob raznih porokah in slavjih so radi zraven. Z veseljem zaigrajo vsem, ki cenijo to glasbo in vanjo vložen trud, vsak nastop razkriva nešteto ur vaj, številna odpovedovanja, pripadnost in predanost glasbi, celotnemu orkestru ter predvsem zaupanje dirigentu.
Rezultat njihovega trdega in vestnega dela pa je zagotovo tudi izid prve zgoščenke, ki so jo posneli v studiu Jama in jo poimenovali kar Zgoščenka 1. To človeka navdaja z upanjem, da bo kmalu prišel čas, ko nas bo orkester povabil na koncert ob izidu nove zgoščenke. V zadnjih letih so z orkestrom sodelovala mnoga znana imena slovenske glasbe - med drugim Rudi Šantl in Ivo Mojzer.
Na koncertnem večeru v počastitev njihove prve zgoščenke sta njihovo muziciranje prijetno dopolnjevali vokalni solistki Doroteja Avguštin in Ana Karneža, ki sta zadnja leta že skoraj njihovi redni spre-
mljevalki, pridružili so se jim tudi člani seksteta Kulturnega društva Podlehnik, z njimi pa sta zapela tudi mariborska operna pevca Petra Turk Ru-preht, ki poleg opernega petja odlično obvlada tudi igranje na klavir, ter njen mož Sergej Rupreht. Za nameček pa sta skupaj s tamburaškim orkestrom na trobenti zaigrala oče in sin, Drago in Matija Švagan, oba znana trobentača našega širšega glasbenega prostora.
Ob pomembnem dogodku so zaslužnim članom Tamburaškega orkestra KUD Majšperk podelili posebna priznanja in tudi zahvale za sodelovanje v orkestru ter pomoč pri izdaji zgoščenke; izročila jim jih je predsednica KUD Majšperk Branka Vedlin. V imenu vseh članov tamburaškega orkestra Majšperk je dirigentu Dragu Kleinu čestital Klemen Saga-din, ki se je za pomoč zahvalil tudi sponzorjem in donator-jem. V imenu občanov občine Majšperk pa je tamburašem ob izdaji prve zgoščenke čestitala tudi županja Darinka Fakin, ki je poudarila, da so nanje in na njihovo igranje vsi upravičeno ponosni.
M. Ozmec
Dornava • Koncert v Zavodu
Spogledovanje s pomladjo
V Zavodu dr. Marijana Borštnarja je bil konec maja zanimiv koncert mladih glasbenikov tamkajšnje glasbene šole Nocturno.
Koncertni večer za uporabnike zavoda so naslovili Spogledovanje s pomladjo. „Namen koncerta je bil približati koncertno glasbo s pomočjo različnih instrumentov uporabnikom Zavoda Dornava in istočasno ponuditi priložnost mladim glasbenikom, da se predstavijo. In predstavili so se z resnično pestro instrumentalno zasedbo, od pihal, trobil,
tolkal, pa tudi instrumentov s tipkami in strunami ni manjkalo. Največja zahvala za odlično izveden program, že drugič zapovrstjo, gre ravnateljici glasbene šole Nocturno Simoni Veselič. Z njenimi učenci - glasbeniki - smo v največji meri koncert tudi izpeljali. Zahvala pa gre tudi vsem nastopajočim otrokom, katerih starši oz. sorodniki so zaposleni v našem zavodu in so bili pripravljeni, da s svojim igranjem obogatijo koncertni program," je povedala Anita Špes.
Na koncertu se je predstavilo kar 40 mladih glasbenikov, ki so jih uporabniki zavoda z zanimanjem poslušali in jim z navdušenjem aplavdirali.
SM
Na knjižni polici
Arto Paasilinna Srečni človek
Ljubljana. Mladinska knjiga (Zbirka Roman), 2011
FinskipisateljArto Paasilinna je tudi pri nas izredno priljubljen in ima širok krog bralcev. Arto Tapio Paasilinna se je rodil 20. aprila 1942 v kraju Kittila v arktični Laponiji. Do leta 1975 je delal kot novinar, ko je čez noč zaslovel in postal neodvisni pisatelj, ki se od takrat lahko preživlja s pisanjem. Mojster finskega romana je do leta 2009 objavil 35 romanov, kot pravi njegov založnik je, »kot breza, ki ji v jeseni odpadejo listi«, saj izda, z redkimi časovnimi izjemami, konec leta po en roman. Opisan je kot najsvetlejša zvezda na finskem prevodnem literarnem nebu.
Njegovi romani so izšli v milijonskih nakladah in so prevedeni v 27 jezikov, prevajajo pa jih nenehno v nove jezike. S svojim neskladnim življenjem je nastopal pogosto v finskih tabloidih, po možganski kapi v lanskem letu pa živi pod sinovim skrbništvom v domu za okrevanje. V slovenskih prevodih Jelke Ovaske imamo naslednje romane: Gozd obešenih lisic (1985), Rešitelj Surunen (1989), Zajčje leto (2000), Tuleči mlinar (2003), Očarljivi skupinski samomor (2004), Dedu za petami (2006), Župnikov zverinski služabnik (2009), Srečni človek (2011). Paasilinna slika življenje finskega podeželja, osrednji lik je pogosto moški srednjih let. Romani so prežeti s črnim, obešenjaškim humorjem in z elementi detektivk. Vsebujejo elemente renesančnega pikaresknega, potepuškega romana, v katerem mora biti junak že zaradi lastnega preživetja brezobziren, zvit in duhovit. Vsakdanje dogodke in stvari opisuje s preprosto resnobnostjo, sproščeno zavije čudaštva svojih oseb v groteskne slike. Nekaj likov je skupnih kot predstavnikov določenih sredin: vojaški polkovnik ali general, osamljena učiteljica ali znanstvenica, kapitan, vdove, vojaki in različne osebe z obrobja družbe, ki izstopajo s svojimi nenavadnimi in nevsakdanjimi lastnostmi. Vsi so neke vrste posebneži v sporu z okoljem.
Morilski most je imel kar pestro zgodovino. Inženir za gradnjo mostov Akseli Jaatinen, ki je zgradil že več kot trideset mostov, je prispel v vas z avtobusom. Delavci so prišli z orodjem in postavili baraki. V manjšo se je naselil Jaatinen. Namesto starega, trhlega, bodo zgradili večji betonski most. Gradbeni mojster Kainulainen ga je takoj očrnil. Jezilo ga je veselo razpoloženje na gradbišču. Nepovabljen je padel v mrzlo vodo in za to okrivil inženirja. S predsednikom občinskega sveta sta se pritožila na okrožno državno pisarno, kjer pa so ju zavrnili. Ker mu v vasi niso hoteli dati sobe, se je mogočni Jaatanen kopal gol v reki, kar je zbodlo krajevnega župnika. Delo je teklo kot namazano do nekega torka, ko so delavci sklenili končati delo. Vendar je Jaatinen tudi to uredil. Toda predsednik občinskega sveta in gradbeni mojster nista odnehala. Želela sta podkupiti sindikalnega zaupnika Manssilo, ta je mojstra udaril in končal v zaporu. Jaatinen je na občini spoznal prelestno občinsko tajnico Irene Koponen in se zaljubil. Očitala mu je, da je hinavec, saj je spal z njo in ji ni povedal, kdo da je. Dvajset mož je bilo potrebnih, da so Jaatinena odvlekli v ječo, vendar se jih je otresel in pobegnil v gozd. Delavcem je izplačal regres in odšel na dopust v Helsinke. Vrnil se je s podpisanim priznanjem vdove in fanta proti inšpektorju in ta je moral oglobiti njegove napadalce. Jaatinen se je v avgustovskih nočeh vozil s čolnom, ribaril po Morilski reki in hrepenel po Irene. Srečal pa je ravnateljevo ženo in pozabil po prijetni noči priti na delo. Še pred koncem gradnje je priredil zabavo, zato so mu prekinili delovno razmerje. Jaatinen pa je na dopustu v Helsinkih registriral svoje podjetje Severni beton in pesek in se tudi s svojim imenom prijavil na občinske gradbene razpise. Odprl je prvo stran vaškega gospodarstva. Vaščani so mu napovedovali bankrot. Jaa-tinen pa je imel načrt, da se bodo njegovi sodelavci včlanili v vsa mogoča društva in tako na vasi prevzeli oblast. Podjetje se je širilo, zgradil je novo tovarno, v maju je rav-nateljeva žena rodila dvojčici in se preselila k njemu. Do svoje tovarne je z delavci zgradil lastno železniško progo in to v dveh mesecih. Vodil je volitve in postal župan, toda prejšnji še ni vrgel puške v koruzo. Za nameček ga je zasnubila občinska tajnica Irene. Zakonsko življenje mu je začelo mirno teči, doma odločata ženi.
Vladimir Kajzovar
RK Jeruzalem Ormož
Deveto mesto ni razočaranje
Stran 12
Atletika
Odlični meti Majcen Ljubičeve
Stran 12
Namizni tenis
Danilo Piljak na Master-su med najboljšimi
Stran 13
Vejkpark
Ptujski je prvi v Sloveniji
Stran 13
Nogomet
Središčani so se odrekli Štajerski ligi
Stran 14
Šah
Ptujski šahisti »prekratki« za pol točke Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma in podpredsednik UO NK Aluminij
»Zamisliti se bodo morali tudi na NZS«
Le malo odločitev v zadnjih letih je med ljubitelji nogometa sprožilo takšen plaz polemik in odzivov kot odločitev NK Aluminij, da kljub osvojenemu 1. mestu v 2. ligi ne sprejme napredovanja v najvišji slovenski nogometni razred - 1. ligo. O tem, zakaj so v NK Aluminij, skupaj s podjetjem Talum, sprejeli to odločitev, kakšna so bila stališča občine Kidričevo in kakšne so možnosti sodelovanja z NK Dravo, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Taluma in podpredsednikom upravnega odbora NK Aluminij Markom Drobničem.
Kakšno je sodelovanje med družbo Talum in NK Aluminij?
M. Drobnič: »Gre za dolgoletno sodelovanje, s strani družbene odgovornosti podjetja do okolja, v katerem deluje, tako na lokalnem kot regionalnem nivoju, pa tudi za zgledno sodelovanje. Talum je lastnik infrastrukture in vseh objektov na področju športnega parka Aluminij, po drugi strani pa je z letnim vložkom 80 tisoč evrov, kar znaša skoraj 50 % proračuna, tudi največji sponzor - prav zaradi tega večkrat poudarjamo, da je to klub »fa-brike«. Tudi sodelovanje z vodstvom in upravnim odborom nogometnega kluba je na zelo visokem nivoju. Menim, da so rezultati ekip NK Aluminij -seveda ob nekaterih drugih razlogih - tudi zaradi tega sodelovanja tako dobri. Poslanstvo Taluma v NK Aluminij je delo z mladimi - to poudarjamo ves čas. Namen podpore klubu je pritegniti mlade z ulice in jim nuditi popoldansko usmerjeno in vodeno športno vadbo ter jim s tem privzgajati ustrezne vrednote. Seveda mora biti klub prepoznaven tudi širše, da so dosežki prvega moštva zgled in motivacija vsem mladim. Tudi zaradi tega dosežkov prvega moštva ne smemo podcenjevati, vseeno pa je prioriteta vzgoja mladih skozi šport in igro.«

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Foto: Črtomir Goznik
Marko Drobnič: »Glede na to, da finančna konstrukcija za nastop članskega moštva v 1. ligi ni bila zaprta, smo se odločili, da tega ne moremo sprejeti. Ne nazadnje je tukaj tudi infrastruktura, s katero prav tako ne zadoščamo licenčnim pogojem za začasno in nato tudi trajno licenco za nastopanje v 1. ligi.«
V zadnjih letih je gospodarska kriza zmanjšala količino sredstev, ki jih namenjate športu.
M. Drobnič: »Ne samo zmanjšala, ampak praktično razpolovila. Dejstvo je, da smo v zadnjih 10 letih kar nekaj sredstev vložili v športno infrastrukturo, imamo vadbene površine na zavidljivem nivoju, kar ugotavljajo tudi strokovnjaki iz NZS - ne nazadnje se tukaj pripravlja članska reprezentanca Slovenije. To nam marsikdo priznava in res je bil Talum tisti, ki je to infrastrukturo zgradil in je lastnik teh zemljišč. Po drugi strani pa se je finančni vložek v športno delovanje kluba zaradi gospodarske krize, ki ni prizanesla niti Talumu, v zadnjih treh letih praktično razpolovil. Vsakršno drugačno ravnanje v tem trenutku ne bi bilo primerno do vseh, ki te rezultate v Talumu ustvarjajo in zaradi katerih lahko NK Aluminij v takšni obliki sploh deluje. Če vemo, da imamo zaradi gospodarske krize, ki je našo dejavnost močno prizadela, težave v osnovni branži, potem moramo racionalizirati tudi izdatke za šport.«
Tudi v bodoče ne bomo pasivni
Aluminij kljub osvojenemu 1. mestu v 2. ligi ni sprejel izziva igranja v 1. ligi. Kako ste sprejeli to odločitev?
M. Drobnič: »Odločitev je bila izjemno težka. Športni vidik in motiv delovanja kluba je jasen: doseči čim boljše rezultate. Vsekakor pa je pri tem treba v danem okolju upoštevati realne okvirje in možnosti podpore okolja na področju financiranja. NK Aluminij je prepoznaven klub, predvsem na področju mlajših selekcij, ki igrajo v 1. ligi, po zaslugi zadnjega uspeha pa tudi na članskem nivoju. To zdravo okolje, ki smo ga na nek način ustvarjali skupaj s klubom, pa bi bilo zaradi nezaprtih finančnih konstrukcij nesmiselno postavljati na kocko. Glede na to, da finančna konstrukcija za nastop članskega moštva v 1. ligi ni bila zaprta, pa smo se odločili, da tega ne moremo sprejeti. Ne nazadnje pa je tukaj tudi infrastruktura, s katero tudi ne zadoščamo licenčnim pogojem za začasno in nato tudi trajno licenco za nastopanje v 1. ligi. Vrednost potrebne investicije v infrastrukturo v naslednjih dveh letih je okoli milijon evrov, česar si Talum v tem trenutku ne more privoščiti. Po drugi strani pa smo se o tej problematiki in možnostih sodelovanja pogovarjali z vodstvom občine Kidričevo, kjer pa tudi ugotavljajo, da nimajo velikih manevrskih možnosti pri povečanju vlaganj v šport in ne v športno infrastrukturo. To je bil še en dodatni moment, zaradi katerega smo vsi skupaj ocenili, da v tem trenutku projekt 1. lige ni realen. To
niti slučajno ne pomeni koraka nazaj NK Aluminij in Taluma; ne bomo ostali pasivni, čeprav smo zaradi vseh omenjenih razlogov morali igralcem sporočiti našo odločitev. Iskreno lahko povem, da sem bil izjemno pozitivno presenečen nad odzivom igralcev, kar je še en dokaz več, na kak način funkcioniramo v tem klubu. Čeprav je bilo razočaranje veliko - glave so bile po zmagi v Šenčurju še vroče - so igralci razumeli in sprejeli naše argumente. Tudi v bodoče razmi-
šljamo v tej smeri, da bomo v Talumu še naprej v istih okvirjih podpirali NK Aluminij, še več naredili na nogometni šoli, po drugi strani pa bomo poskušali projekte pripraviti tudi na infrastrukturnem področju, da bi to stanje čim bolj približali licenčnim zahtevam NZS. Verjetno pa bodo morali tudi na NZS nekoliko razmisliti o tem, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način se bo ta nogomet na najvišjem nivoju v Sloveniji igral v bodoče. Stanje, v katerem smo in odločitve, ki jih klubi sprejemajo, so še en pokazatelj več, da pod takšnimi pogoji tega enostavno ni mogoče podpirati.«
Prav odločitvi dveh urejenih klubov, Aluminija in Interblocka, sta sprožili številna razmišljanja o prihodnost nogometa v Sloveniji.
M. Drobnič: »Mislim, da je skrajni čas za kaj takšnega, da se najde pravi način, kako naj bodo organizirana tekmovanja na najvišjem nivoju; gospodarstvo enostavno takega obsega financiranja ne prenese. Vedeti moramo tudi to, da se marketing ali sponzorstvo v veliko primerih ne pokaže kot posebej interesantno, s hitrim povratkom, ampak gre bolj za družbeno odgovornost podjetij, industrije do lokalnega okolja. Glede na gospodarsko situacijo je jasno, da se morajo ti vložki zmanjševati. S tega vidika se mi zdi tudi odločitev Interblocka povsem racionalna.«
Kako pa se vam v tej luči zdi morebitno povezovanje NK Drava in NK Aluminij?
M. Drobnič: »Glede na svoje izkušnje, ki jih imam v Talu-mu in tudi v upravnem odboru NK Aluminij se mi zdi, da je poslanstvo in način delovanja v obeh omenjenih klubih diametralno različen. Tudi glede na stanje v obeh klubih lahko sklepam, da razmišljamo drugače. To seveda ne pomeni, da ni mogoče graditi ideje o regionalno prepoznavnem klubu, vendar si je prej treba postaviti realne okvirje, zdrava izhodišča, na katerih lahko gradimo. Osebno ocenjujem, sploh na najvišjem tekmovalnem nivoju, da smo v Kidričevem bližje tem izhodiščem. Glede na prispevka in rezultate obeh nogometnih šol v tem okolju pa ocenjujem, da imamo zelo perspektivne kadre; za marsikoga v Sloveniji bi to morebitno sodelovanje predstavljalo kar velik izziv. Vsekakor pa bi bilo treba najprej postaviti zdrave temelje, na katerih bi lahko gradili. Pri tem pa smo si precej različni, verjetno tudi zaradi Taluma, ki klub v Kidričevem podpira in na nek način vzdržuje na način, kot sem ga že prej predstavil. Ambicije kluba na Ptuju v preteklosti so bile drugačne, težko pa jih ocenjujem z vidika zgodovine in perspektive. Ptujčani bodo z vidika tega, kar se lahko klubu zgodi - da kar nekaj časa ostanejo brez članskega moštva v najvišjih rangu tekmovanja - kar hendikepirani. To je z vidika mlajših selekcij seveda slabo, saj ti mladi nimajo motiva, vzgleda ... Vsekakor pa je sodelovanje, dokler nimamo poistovetenja izhodišč na realnih osnovah, zdravih temeljih, težko pričakovati.«
Jože Mohorič
2. večerni tek čez ptujski grad
V soboto, 18. junija 2011, bo ob 20. uri na sporedu 2. večerni tek čez ptujski grad. Start in cilj 5,7 kilometra dolge proge bo v Termah Ptuj.
Vabljeni na tekaško prireditev po mestnih ulicah Ptuja, na kateri ne bomo samo tekli, ampak bo pripravljen tudi bogat zabavni program z vrhunskimi gosti, ki bodo poskrbeli za nepozabno vzdušje.
Predprijave sprejemamo na www.sd-tao.si,
startnina, plačana v predprijavi, pa znaša 10 evrov (na dan prireditve 15). Tekmovalci bodo razporejeni v 6 ženskih in 6 moških kategorij. Absolutno najhitrejši prejmejo pokale, prvi trije v kategorijah pa medalje. Vsi udeleženci prejmejo spominsko medaljo, majico in druga priložnostna darila. Srečo bomo poizkusili tudi v nagradnem žrebanju štartnih številk. Pred osvežitvijo z brezplačnim nočnim kopanjem v Termah Ptuj si bomo privoščili kepico sladoleda.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Deveto mesto ni razočaranje
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaše Jeruzalema Ormoža bo v naslednji sezoni znova vodil Sašo Prapotnik, v druge sredine pa so se podali Rok Žuran (na fotografiji, modri dres), Gregor Čudič in Alen Melnjak.
Rokomet
Veliko neznank pred sezono 2011/2012
Pred slovesom od sezone so se v Športni dvorani na Harde-ku še zadnjič zbrali rokometaši Jeruzalema, ki odhajajo na zaslužen počitek. Ormožani so letošnjo sezono končali na 9. mestu elitne državne lige: »Privrženci ormoškega rokometa so razočarani nad letošnjo uvrstitvijo, kar me žalosti, saj sem mnenja, da je ekipa izpolnila pričakovanja. Rokometni klub Ormož je edini prvoligaš v naši okolici, 1. SRL pa spada med pet najmočnejših lig v Evropi. V tej se igra kvaliteten rokomet, zato sem razočaran, da se je naša uvrstitev ocenila kot slaba. Uspehi in uvrstitve v Ligo za prvaka v preteklosti so zame izjemni, okolica pa jih je sprejela kot nekaj običajnega. Tako je pač v Ormožu, kjer imamo rokomet radi, ga vsi podpiramo ali pa vsi pljuvamo' čez njega,« je na uvodu našega pogovora dejal predsednik kluba Martin Hebar.
Odhodi, prihodi ...
Znano je, da so ekipo Jeruzalema že zapustili prvi strelec ekipe Rok Žuran (Celje PL), dolgoletni odlični vratar Gregor Čudič in izjemni borec Alen Melnjak (Vidovec). Vodilni možje kluba so se zaenkrat dogovorili za sodelovanje z mladima Celjanoma, Jakom Špiljakom in Nejcem Žmav-cem, namesto legende ormoškega rokometa Gregorja Čudi-ča pa iz Slovenj Gradca prihaja Gašper Jelen: »Zaradi zmanjšanja proračuna smo začeli pogajanja z igralci z velikim strahom (proračun bo letos manjši za 30 %). Ocenjujem, da smo sestavili konkurenčno ekipo, na določenih pozicijah menim, da bo celo napredek, najmočnejši pa bomo na vratarskih pozicijah, kjer računamo na Boštjana Belca, Sandija Žurana in novinca Gašperja Jelena. Priložnost, predvsem na levem zunanjem, bomo dali mladim, ki so željni dokazovanja in mogoče bo čas pokazal,
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj in društvo paraplegi-kov Severne Štajerske sta na ptujskem Mestnem stadionu izvedla atletsko tekmovanje za športnike invalide, na katerem je v osmih disciplinah sodelovalo približno 50 nastopajočih. Na znanem prizorišču je odlično nastopila tudi članica domačega kluba Tatjana Majcen Ljubič, ki je tekmovala v treh disciplinah.
V svoji paradni disciplini -suvanju krogle - je ponovno dokazala, da je po svetovnem rekordu v Puli, ki znaša v njeni kategoriji F54 682 centimetrov, še zmeraj v izredni formi, saj je to orodje tokrat poletelo do znamke 679 centimetrov. To je izvrsten rezultat in plod dobrega dela s trenerjem Go-razdom Rajherjem (njegov plan zajema met sedem metrov in zlato medaljo na para-olimpijskih igrah prihodnje leto v Londonu, op. p.) in s športno psihologinjo Tanjo
da je to tudi tista prava odločitev,« je povedal predsednik kluba Martin Hebar. Najboljša novica je ta, da bodo dres Jeruzalema tudi v naslednji sezoni nosili igralci, ki že več let igrajo na Hardeku: Boštjan Belec, Sandi Žuran, Tadej Sok, Primož Krabonja, Bojan Čudič, Siniša Radujkovic, Jaša Rajšp, David Bogadi, Matej Hebar, Anže Klja-jič in Aleš Šišmanovič, dogovarjanja z Iztokom Korparjem in Darjanom Ivanušo pa so še v teku. Ekipi se bo na treningih priključilo tudi nekaj fantov iz mladinskih in kadetskih vrst.
Poleg igralskega kadra je prišlo do sprememb na trenerski klopi. Po šestih mesecih se na klop vrača Saša Prapotnik, ki bo zamenjal Aleša Filipčiča. Njegov pomočnik v novi sezoni bo Uroš Krstič, ki tudi naprej ostaja koordinator vseh mlajših ormoških selekcij. Nalogo trenerja vratarjev bo opravljal Boštjan Belec, nalogo fizi-oterapevta pa Goran Melnjak: »Vesel sem vrnitve na klop Jeruzalema - to je le moj klub in
Kajtna. Stabilnost v metanju je pokazala tudi v metanju kopja, ki se je zapičilo pri razdalji novega osebnega rekorda 15,03 metra - prejšnji je bil za štirinajst centimetrov manjši (gre za neuradni evropski re-
upam na dobre rezultate. Z ekipo sem zadovoljen, moja želja pa se je še okrepiti na mestu levega zunanjega. Če igralca tega profila ne bomo dobili, potem bomo nastalo vrzel zapolnili z obstoječim kadrom,« je bil kratek in jedrnat novi stari trener Saša Prapotnik.
Cilj postati stabilen ligaš v 1. SRL
Cilji kluba so jasni - postati stabilni ligaš v 1. SRL in še dodatno nagraditi uspešno ormoško rokometno šolo: »Več let zapored Ormož poskuša držati korak z ekipami iz zgornjega dela lestvice, zato da je pač tekmovanje v zaključku sezone
kord v tej disciplini, op. p.). Tehnično gledano je izvedla najboljše mete pri metanju diska: najdaljša daljava je bila 16,76 metra.
Po uspešnem tekmovanju je Tatjana Majcen Ljubič poveda-
bolj zanimivo. Na drugi strani pa bomo zadovoljni z vsako uvrstitvijo do 9. mesta, ki zagotavlja varen obstanek v 1. SRL. Večina ekipe je ostala ista in uspeli smo se dogovoriti tako, da smo pogodbe podaljšali za leto ali dve in mislim, da bomo konkurenčni za sredino lestvice. V našem okolju si želimo vzgojiti še mlajše rodove, in če mladi nimajo svojih vzornikov v domačem mestu, v domači dvorani, potem je tudi delo z mlajšimi bistveno težje. Želimo vzdrževati ravnotežje med mlajšimi selekcijami in člansko ekipo, ki mora biti vzgled mladim,« nam je o ciljih zaupal športni direktor kluba Silvo Žižek.
Uroš Krstič
la: »Po resnici povedano nisem verjela, da se bom lahko zbrala na domačem tekmovanju in da bom lahko orodja metala tako daleč. Mislim, da imam pri svojih metih še precej rezerve in to me vodi naprej k novemu napredku in k novim izboljšanjem najboljših znamk.«
Za paraolimpijko je že večina letošnje tekmovalne sezone, v kateri je z dvema osvojenima medaljama blestela na svetovnem prvenstvu v Novi Zelandiji (bila je druga v suvanju krogle in tretja v metanju diska), prav tako pa je postavila tudi novi svetovni rekord v suvanju krogle. V naslednjih dveh mesecih čakajo Tatjano Majcen Ljubič še posamezna ligaška atletska tekmovanja v Sloveniji, potem pa sledi kratka pavza. Že v septembru pa se začnejo nove priprave, in sicer priprave za nastop na parao-limpijskih igrah prihodnje leto v Londonu.
David Breznik
V Logarski dolini je 10. in 11. junija potekal 5. delovni posvet, ki ga je organizirala Zveza rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS). S strani ormoškega prvoligaša sta se posveta in skupščine udeležila predsednik Martin Hebar in športni direktor Silvo Žižek.
Na urnik posveta je bilo uvrščenih veliko pomembnih točk, ob tem je po posvetu potekala še 12. skupščina ZROPS-a. Na skupščini so bila najprej predstavljena vsa poročila za sezono 2010/11 - predsednika in direktorja ZROPS, vodje tekmovanja, disciplinskega sodnika, strokovnega vodje sodnikov in arbitražne komisije. Pod točko 3. - včlanitev novih članov ZROPS - je bil sprejet sklep, da se 1. SRL liga v sezoni 2011/12 poveča na 13 ekip, s tem da v elitni druščini ostane Slovenj Gradec, priključi pa se ji Izola, kot drugouvrščena ekipa v 1. B DRL. Sklep je bil sprejet pod posebnimi pogoji in ZROPS bo ligo razširil le, če bo Združenje 1. B SRL na naslednji seji (četrtek, 16. junija) odločilo, da se v 1. SRL v sezoni 2012/2013 uvrsti le prvouvrščena ekipa 1. B SRL, ter da po končani sezoni 2012/13 iz 1. SRL izpade zadnje-uvrščeno moštvo, predzadnje pa igra kvalifikacije z drugou-vrščenim moštvom iz 1. B SRL. Razširitev lige so upravičeno »izsilili« Izolani, ki pa imajo ve-
Prejšnjo soboto in nedeljo je na ptujskem Mestnem stadionu vladal pravi atletski vrvež, saj je oba dneva na atletskem pokalu Slovenije v pionirskih konkurencah U12, U14 in U16 nastopilo okoli 500 mladih atletov iz skoraj tridesetih slovenskih atletskih klubov in društev. Na tekmovanju, ki ga je brezhibno organiziral domači klub Atletski klub Cestno podjetje Ptuj, je padlo šest državnih rekordov.
Barve ptujskega kluba je zastopalo 26 atletov in atletinj, ki so skupno osvojili deset uvrstitev na zmagovalni oder. Vodja tekmovanja in trener v domačem klubu Aleš Bezjak je nastop mladih ptujskih atletov ocenil kot zelo dober, posebej pa je izdvojil sestri Domjan, Majo Bedrač in Gregorja Pa-vlovič, ki so zmagali v svojih
Veronika Domjan je najboljša slovenska pionirka v suvanju krogle in metu diska, kar je minuli konec dokazala tudi na domačih tleh.
like težave, tako finančne kot s sestavo moštva, ki bi lahko bilo vsaj malo konkurenčno ostalim klubom v 1. SRL. Neuradno se z nastopom v 1. SRL spogledujejo tudi rokometaši SVIŠ-a iz Ivančne Gorice in kaj hitro bi se lahko zgodilo, da bo 1. SRL štela 14 ekip. Zaradi omenjenih težav s številčnostjo klubov v 1. SRL tako ni bil sprejet koledar tekmovanja za novo sezono, ki naj bi se po neuradnih podatkih pričela v soboto, 10. septembra.
V tekmovalnem pravilniku je uvedena zahteva licenciranja klubov, po kateri klubi ne bodo dobili licenc za nove igralce, če ne bodo poravnali vseh obveznosti do igralcev, trenerjev in drugih zaposlenih, ki so starejše od šest mesecev, kar velja za obveznosti od dneva sprejetja pravilnika. Enako velja tudi za klube, ki so vložili predlog ali dokončali postopek prisilne poravnave (Maribor Branik), v kateri niso bile poravnane klubske obveznosti v celoti.
Poslovni izid ZROPS za leto 2010 sicer izkazuje presežek prihodkov, a je plan dela in finančni načrt za leto 2011 vprašljiv, če vodstvu ZROPS ne bo uspelo pridobiti generalnega pokrovitelja 1. SRL. Vsota za pridobitev imena generalnega pokrovitelja znaša 125.000 EUR na sezono.
Uroš Krstič
disciplinah. Omenjeni atleti so vsi po vrsti pred tem na finalu osnovnošolskega državnega prvenstva dosegli zmage in kolajne, kar je Bezjak v kombinaciji z nastopom na Ptuju označil za velik dosežek v pionirski konkurenci.
Ptujski atletski klub ima nekaj zares talentiranih tekmovalcev, izstopa pa Veronika Domjan iz kategorije U16, ki je zmagala tako v suvanju krogle kot v metu diska. Kroglo je sunila 11,90 metra, kilogramski disk pa je pristal pri 37,20 metra. Njena sestra Doroteja Domjan je bila v isti kategoriji najboljša v teku na 1000 metrov s časom 3 minute in 8 stotink. Med najstarejšimi pionirkami se je izkazala tudi štafeta 4-krat 300 metrov z drugim mestom. Zelo hiter pa je bil tudi Gregor Pavlovič, ki je s konkurenco v kategoriji U12 pometel na 60 metrov s časom 7,94 sekunde. Z odličnim skokom, ki je meril kar 555 centimetrov, pa je v skoku v daljino zmagala trinajstletna Maja Bedrač. Uspeh je dopolnila z drugim mestom na 60 metrov (8,11 sekunde). V tej kategoriji je bil prav tako drugi Boštjan Nahberger v metu vortexa s 54,92 metra, isto uvrstitev pa je dosegla še štafeta fantov na 4-krat 200 metrov. V kategoriji U12 si je drugo mesto v skoku v daljino priskakal Miha Kovač (528 centimetrov).
Uroš Esih
Start v novo sezono 28. julija
Pri odhodu na počitnice so vsi rokometaši od trenerja Pra-potnika prejeli program treningov v času počitnic, da bodo čim bolje pripravljeni prispeli na začetek priprav, ki je predviden za četrtek, 28. julija. Ormožani bodo priprave opravili v domačem okolju.
Atletika • Tekmovanje športnikov invalidov
Odlični meti Majcen Ljubičeve
Foto: Črtomir Goznik
Tatjana Majcen Ljubič je na tekmovanju na Ptuju za svojim lastnim svetovnim rekordom v suvanju krogle zaostala le za 3 centimetre.
Atletika • APS za pionirje
Bedračeva v daljino že 555 centimetrov
Vejkpark
Ptujski je prvi v Sloveniji
Podjetji Vejkpark, d. o. o., in Radial, d. o. o., sta združili moči in na reki Dravi pri ptujski Ranci realizirali drzno idejo projekt Vejkpark. Gre za prvo vlečnico za smučanje in deskanje na vodi v Sloveniji. Od ideje, ki se je porodila na Ptuju lanskega avgusta, do spontane in sproščene otvoritve s spremljevalnim programom to soboto je minilo kar nekaj časa, predvsem pa so nekateri v projekt vložili veliko znanja in trdega dela. Po neuradnih podatkih je realizacija Vejkparka na t. i. ptujskem morju stala približno 80 tisoč evrov.
V osnovi je vlečnica dvotoč-kovna, kar pomeni, da se smučar ali deskar na vodi pelje do določene točke in nazaj v skupni dolžini približno štiristotih metrov (v eno smer je dolžina poti okrog 200 metrov). Na sredini proge je postavljena tudi skakalnica, na kateri dr-znejši izvajajo tudi različne skoke ali trike. Nekateri najbolj pogumni so na odprtju odpeljali free ride oziroma prosto vožnjo, medtem ko so organizatorji pripravili tudi spekta-kularen wakeboarding show. Gre za atraktivno športno panogo, v kateri so wakeboar-derji pokazali nekaj atraktivnih točk. Ob pogledu na mojstre je bila podana tudi informacija, da bo na Ptuju med poletjem organizirano tudi kakšno tek-
movanje v smučanju ali deska-nju na vodi.
Osnovni namen Vejkparka pa ni povsem športno naravnan, saj je vlečnica namenjena predvsem tistim, ki bi si želeli poizkusiti nekaj novega. Tako bo obratovalni čas delovanja prilagojen, po reki Dravi bo zaenkrat možno smučati ali deskati vsak dan od 15. ure naprej, medtem ko bo v času poletnih počitnic ta čas najverjetneje postavljen od 12. ure naprej. Po trenutnih informacijah se bodo lahko zainteresirani vozili 15 minut ali eno uro. Glavni člen pri izpeljavi projekta, direktor podjetja Vej-kpark, d. o. o., Blaž Končan, je ob odprtju povedal: »Ideja za izgradnjo prve vlečnice na vodi je pri nas zorela leto in pol. Meni se je zdelo za izpeljavo projekta idealno mesto na Dravi ob ptujski Ranci. Gre za prvo vlečnico za deskanje in smučanje na vodi v Sloveniji, ki je popolnoma varna.«
Na Ptuju smo z zanimivo vodno pridobitvijo ponovno prvi v Sloveniji; gre za dodatno atraktivnost ali turistično ponudbo. Posebna ponudba pa bo kmalu prišla tudi od lastnikov Vejkparka, saj bodo ti v času počitnic predvsem za učence, dijake in študente organizirali različne šole deska-nja in smučanja na vodi.
David Breznik
Kikboks
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Lep ekipni uspeh perutninarjev v Avstriji
Kolesarji Perutnine Ptuj so se v nedeljo mudili pri naših severnih sosedih in nastopili na močni enodnevni dirki v Judendorfu. V zadnji dirki pred prvim vrhuncem sezone - dirko Po Sloveniji - po daljšem času ptujski kolesarji niso stali na stopničkah, kljub temu pa so dosegli lep ekipni uspeh. Robert Vrečer je bil namreč 4., Matej Mugerli 5. in Matej Marin 8. V zelo hitri dirki, ki je bila dolga 174 km in je imela 10 krogov, je od Ptujčanov najprej in najbolj nase opozoril Gregor Gazvo-da, ki je skupaj z Duraskom iz Save »bežal« več kot pol dirke. Skupaj sta si privozila že 2 minuti in 30 sekund prednosti, vendar pa ju je glavnina pred zadnjim krogom ujela. V zadnjem krogu je napadla
Rezultati dirke v Judendorfu:
1.	Tomislav Dančulovic (Loborika)
2.	Blaž Furdi (Adria Mobil)
3.	Radoslav Rogina (Loborika)
4.	Rober Vrečer
5.	Matej Mugerli
8. Matej Marin (vsi Perutnina Ptuj)
Kolesarji KK Perutnina Ptuj so v Avstriji dosegli lep ekipni uspeh.
Foto: Marjan Keiner
skupina 26 kolesarjev, med katerimi je bilo kar šest članov Perutnine Ptuj. V klanec se je skupina pričakovano razbila in v ospredju so se za zmago med seboj udarili štirje kolesarji. Med njimi je bil tudi Robert Vrečer, ki pa je na kon-
cu zasedel nehvaležno, a še vedno dobro 4. mesto. Poleg Vrečerja sta bila v tej skupini še nekdanja člana KK Perutnine Ptuj Dančulovic in Rogina (sedaj Loborika) ter Blaž Furdi iz Adrie Mobila. Slavil je To-mislav Dančulovic.
Namizni tenis • SLO Masters v Velenju
Danilo Piljak med štirimi najboljšimi
Sedaj čaka kolesarje dirka Po Sloveniji, ki bo letos še posebej zanimiva, veliko pa od največjega kolesarskega dogodka pri nas pričakujejo tudi v ptujskem kolesarskem taboru.
tp

Minulo soboto je bila športna dvorana v Velenju v znamenju namiznega tenisa. Tu se je namreč odvijal SLO Masters turnir, kjer je nastopilo po 16 najboljših igralcev in igralk iz vsake starostne kategorije za lepe denarne in praktične nagrade. Tekmovanje je v vseh kategorijah od začetka do konca potekalo na izpadanje. Vsekakor je bilo tekmovanje sila pomembno, saj so razdelili 5.000 evrov nagradnega sklada, ob tem sta selektorja mladinskih in kadetskih reprezentanc preverila, v kakšni formi so kandidatke in kandidati za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu za mladino v ruskem Kazanu (15. do 24. julij). Poleg denarnih nagrad so v vsaki disciplini prvi igralci in igralke prejeli pokale, prvi štirje tudi medalje, podeljene so bile tudi privlačne praktične nagrade.
Med nastopajočimi v zaključnem turnirju članov so bili tudi Danilo Piljak in Bojan Pa-vič - oba NTK Ptuj, in Gregor Zafoštnik (Finea Maribor). V četrtfinalu sta se med sabo pomerila Danilo Piljak in Bojan Pavič, zmagal pa je prvi z rezultatom 4:2; Gregor Zafoštnik je ugnal Darka Jamška (Muta).
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj) je v polfinalu turnirja v Velenju tesno klonil proti 2. nosilcu, Jaki Golavšku.
Ormožani uspešni v Izlakah
V soboto, 11. 6., je v športni dvorani OŠ v Izlakah potekal odprti turnir v kikboksu, Izlake Open, za kadete in mladince v disciplini semi contact. Udeležilo se ga je tudi sedem tekmovalcev in tekmovalk iz KBV Ormož in sodnica Tončka Kaluža. Na tekmovanju je sodelovalo 50 tekmovalcev iz petih slovenskih in dveh hrvaških
klubov. Pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja so Ormožani dosegli naslednje rezultate:
med mlajšimi sta prvič na odprtih turnirjih nastopila Neža Andromako in Nejc Koro-taj. Oba sta v hudi konkurenci odlično opravila svoje nastope. Neža je dosegla 5. do 8. mesto med kadetinjami do 42 kg,
Nejc Korotaj pa je dosegel 3. mesto med kadeti do 32 kg.
Finalne borbe so v kategorijah kadeti do 37 kg in kadeti do 42 kg potekale med člani KBV iz Ormoža. Pri kadetih do 37 kg je 1. mesto dosegel Dejan Kociper, 2. mesto pa Rok To-mažič. Tudi v disciplini kadeti do 42 kg je bil uspešen Dejan Kociper in je dosegel 1. mesto,
V polfinalu je Piljak tesno izgubil 3:4 proti Ilirijanu Jaki Golavšku, Zafoštnik pa proti kasnejšemu zmagovalcu Mitji Horvatu iz Keme Puconci. V ženski članski konkurenci je od Ptujčank nastopila Ivana Zera, ki je v 1. krogu izgubila proti Bolgarki Anji Kasabovi, ki
2. mesto je osvojil Matjaž Pleh in 3. mesto Rok Tomažič. Med kadeti do 47 kg je v finalni borbi zmagal član KBV Ormož Matjaž Pleh. Žan Tomažič je v kategorijah kadeti do 52 kg in kadeti do 57 kg dosegel 3. mesto.
Med mladinkami do 55 kg je Nuša Štefančič dosegla 1. mesto.
To je bilo zadnje tekmovanje v letošnji uspešni tekmovalni sezoni.
Franc Kociper
nastopa za državne prvakinje iz Fužinarja (0:3),
V kadetski in mladinski konkurenci je nastopila Anja Bez-jak, ki je med kadetinjami v prvem krogu premagala Varuk-čičevo, v drugem pa izgubila proti Veronikovi (Fužinar Ravne). V mladinski konkurenci ji
je žreb v 1. krogu namenil Nino Zupančič (Logatec) - slednja je zmagala 3:0. Luka Krušič se je med mladinci v 1. krogu pomeril s soigralcem iz dvojic, Ludvikom Peršoljem (ISA) in izgubil 0:3. S tem turnirjem se zaključuje tekmovalna sezona 2010/11.
Danilo Klajnšek
Rezultati:
moški četrtfinale: Gregor Zafoštnik - Darko Jamšek 4:0, Mitja Horvat - Uroš Slatinšek 4:3, Bojan Pavič - Danilo Piljak 2:4, Mirza Tvrtkovič
-	Jaka Golavšek 0:4; polfinale: Zafoštnik - Horvat 2:4, Golavšek - Piljak 4:3; finale: Horvat - Golavšek 4:1.
Končni vrstni red: 1. Mitja Horvat (Kema Puconci), 2. Jaka Golavšek (Ilirija), 3.-4. Danilo Piljak (Ptuj) in Gregor Zafoštnik (Finea Maribor), 5.-8. Mirza Tvrtkovič (Ilirija), Bojan Pavič (Ptuj), Darko Jamšek (Muta) in Uroš Slatinšek (Krka) ...
Ženske - četrtfinale: Natalija Lužar - Nina Pavlin 4:2, Ana Verdi-nek - Asja Kasabova 0:4, Martina Safran - Tamara Jerič 4:1, Sanja Smiljanič - Manca Fajmut 2:4; polfinale: Lužar - Kasabova 0:4, Safran
-	Fajmut 4:0; finale: Safran - Kasabova 4:3.
Končni vrstni red: 1. Martina Safran (Francija), 2. Asja Kasabova (Fužinar Interdiskont), 3.-4. Natalija Lužar (Ljubljana) in Manca Fajmut (Fužinar Interdiskont), 5.-8. Nina Pavlin (Iskra Avtoelektrika), Ana Verdi-nek, Sanja Smiljanič (obe Logatec) in Tamara Jerič (Ilirija) itd.
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, MNZ Ptuj
Stojnci in Bistrica ostala v 3. ligi
3. SNL-vzhod
Zadnji krog tekmovanja v 3. SNL - vzhod je zaznamovalo srečanje v Kuzmi, kjer sta se v lokalnem derbiju pomerila domači Tromejnik in ekipa Grada. Srečanje ni bistveno vplivalo na uvrstitev na lestvici, vendar se je vseeno na tribunah zbralo preko 1000 gledalcev, kar je številka, ki jim jo zavidajo številni klubi v 1. in 2 ligi. Vodilni Odranci so bili prepričljivi v Štorah, Simer šampion pa doma proti Čardi. Prvak je znan, vendar bo po zadnjih informacijah v 2. SNL napredovala ekipa trenerja Janija Žilnika (Simer šampion), saj se v Odrancih niso odločili za napredovanje. Če bo tako, bosta iz lige izpadla MU Šentjur in Tehnostroj Veržej. Pri slednjem so igrali Stojnčani in z osvojeno točko samopotrdili obstanek. Kljub domačemu porazu proti Palomi pa je to uspelo tudi nogometašem iz Slovenske Bistrice.
REZULTATI 26. KROGA: Tehnostroj Veržej - Stojnci 1:1 (1:0), AHA EMMI Bistrica - Paloma 0:3 (0:1), Tromejnik G Kalamar - Grad 0:2 (0:2), MU Šentjur - Zreče 1:1 (0:0), Koroška Dravograd - Malečnik 1:1 (0:1), Simer šampion - Čarda 4:1 (3:0), Kovinar Štore - Odranci 1:3 (1:2).
1.	ODRANCI 26 18 5 3 64:30 59
2.	SIMER ŠAMP. 26 16 6 4 64:25 54
3.	ČARDA 26 11 7 8 43:35 40
4.	TROMEJNIK 26 11 6 9 36:35 39
5.	DRAVOGRAD 26 10 8 8 44:45 38
6.	KOVINAR ŠTORE 26 11 5 10 41:38 38
7.	GRAD	26 9 8 9 39:38 35
8.	PALOMA 26 10 5 11 34:34 35
9.	MALEČNIK 26 9 6 11 36:44 33
10.	STOJNCI 26 9 5 12 39:50 32
11.	A. E. BISTRICA 26 8 5 13 40:47 29
12.	ZREČE 26 7 8 11 24:32 29
13.	TEH. VERŽEJ 26 8 2 16 45:65 26
14.	ŠENTJUR (- 1) 26 5 4 17 29:60 18
TEHNOSTROJ VERŽEJ-STOJNCI 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Vinkovič (41), 1:1 Pernek (77)
STOJNCI: Simonič, Janžekovič, Meznarič, Milošič, Topolovec, Než-mah, Pernek, Gajšek, Starčič (od 86. Klinger), Roškar, Ratek. Trener: Boris Klinger.
AHA EMMI BISTRICA -PALOMA 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Muminovič (39), 0:2 Arsič( 71), 0:3 Kramberger (90) AHA EMMI BISTRICA: Danilovič, Obrovnik (od 70. Bečaj), Ramot, Korošec (od 46. Novak), Levart, Modrič, Jelenko (od 65. Habuš), Razboršek, Mlinar, Stegne, Hrušman. Trener: Mladen Dabanovič.
Štajerska liga:
Zavrč 15 točk pred tekmeci
Naslova prvaka in pričakovane uvrstitve v 3. ligo - vzhod se lahko dokončno veselijo nogometaši iz Za-vrča. Le-ti so v Rogatcu prišli do zmage z igralcem manj, saj je bil v 55. minuti izključen Matej Lenart. Varovanci Mirana Emeršiča so prvenstvo prepričljivo končali na prvem mestu brez poraza, s 15 točkami prednosti in prvim strelcem lige (Matejem Muratom). Bolj zanimivo je bilo v borbi za obstanek: nogometaši iz Gerečje vasi so sicer slavili v Slovenj Gradcu, vendar je bilo to dovolj le za predzadnje mesto. Kislih obrazov so bili tudi v Rogaški Slatini, ki se kljub zmagi selijo v nižji rang tekmovanja. Izpada pa so se rešili nogometaši Boča iz Poljčan (slavili so v Rušah) in Ormožani (zmagali so v Podvincih). Situacija glede sestave lige bo znana šele čez nekaj časa, saj je še nekaj odprtih vprašanj v višjih ligah.
REZULTATI 26. KROGA: Podvinci Betonarna Kuhar - Carrera Optyl Ormož 0:4 (0:2), Mons Claudius -
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so v sezoni 2010/11 osvojili končno 10. mesto v 3. SNL - vzhod.
Zavrč 3:4 (2:3), Koroške Gradnje -ZAVA Gerečja vas 0:1 (0:0), Šoštanj
-	Marles hiše 1:0 (0:0), Rogaška GIC Gradnje - Tehnotim Pesnica 2:1 (0:0), Pohorje - Boč Poljčane 1:2 (0:1), Peca - Šmarje pri Jelšah 0:0.
1.	ZAVRČ	26 24	2	0	107:18	74
2.	ŠOŠTANJ	26 19	2	5	82:36	59
3.	ŠMARJE PRI J.	26 15	5	6	71:37	50
4.	POHORJE	26 12	5	9	50:39	41
5.	T. PESNICA	26 12	5	9	50:39	41
6.	MARLES HIŠE	26 13	0	13	45:52	39
7.	KOROŠKE GR.	26 7	7	12	33:46	28
8.	PODVINCI (- 1)	26 8	5	13	39:49	28
9.	BOČ POLJČANE	26 7	7	12	40:58	28
10.	PECA 26 7	6 13	30:51	27
11.	C. O. ORMOŽ 26 6 8 12	43:59	26
12.	GIC ROGAŠKA 26 7	4 15	30:52	25
13.	GER. VAS (-1) 26 7	4 15	32:62	24
14.	MONS CLAUD. 26 6 4 16	33:78	22
KOROŠKE GRADNJE -ZAVA GEREČJA VAS 0:1
(0:0) STRELEC: 0:1 Vrabl (76) ZAVA GEREČJA VAS: Zupanič, Ve-ber (od 59. Stokanič), Šmigoc, Šešo, Ozim, Draškovič, Lešnik, Vrabl, Her-tiš, Kokot, Horvat. Trener: Ivan Ornik.
PODVINCI BETONARNA KUHAR - CARRERA OPTYL ORMOŽ 0:4 (0:2)
STRELCA: 0:1 Štiberc (8), 0:2 Štiberc (44), 0:3 Štiberc (53), 0:4 Hebar (72) PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, Šebela, Bratec, Lah, D. Petrovič, Požegar, Morsi, R. Petrovič, Toplak, Ivančič (od 46. Šeruga). Trener: Miran Ljubec.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Samo Fijavž, Štiberc (od 88. Mlinarič), Pi-berčnik (od 85. Mesarec), Strmšek, Panič, Krajnc, Sašo Fijavž, Druzovič, Lah (od 78. Zlatnik), Hebar, Jurčec. Trener: Aleš Jurčec.
MONS CLAUDIUS - ZAVRČ 3:4 (2:3)
STRELCI: 1:0 Krivec (1), 1:1 Fridl (15), 1:2 Murat (16), 2:2 Kuserbanj (23. avtogol), 2:3 Čeh 42. iz 11m), 3:3 Krivec (73), 3:4 Vinkovi (82)
ZAVRČ: Golob, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kurebanj, Marinič, Čeh, Šnajder (od 58. Vinkovič), Fridl (od 75. Fruk), Murat (od 64. Antolič) Trener: Miran Emeršič.
1. liga MNZ Ptuj
Končano je tekmovanje v obeh ligah MNZ Ptuj. V 1. ligi je prvak z veliko prednostjo postala ekipa Središča ob Dravi, v 2. ligi pa je prvo mesto osvojila ekipa Podvinci Agro-center Ptuj. REZULTATI 22. KROGA: Središče
-	Bukovci 5:1, Hajdina - Lovrenc 1:1, Gorišnica - Skorba 0:3, Videm
-	Rogoznica 0:0, Pragersko - Oplo-
tnica 1:5, Dornava -		Apače 3:2.			
1. SREDIŠČE	22 lT	2	3	66:30	53
2. OPLOTNICA	22 l2	S	2	SO:2O	44
3. APAČE	22 ll	4	T	44:33	3T
4. HAJDINA	22 ll	3	S	56:35	36
5. BUKOVCI	22 lO	4	S	3g:36	34
5. GORIŠNICA	22 g	6	T	40:36	33
7. SKORBA	22 g	S	S	52:43	32
8. LOVRENC	22 g	S	S	35:32	32
9. VIDEM	22 6	6	lO	30:44	24
10. DORNAVA	22 6	3	13	35:4S	2l
11. ROGOZNICA	22 S	4	13	33:4g	lg
12. PRAGER. - 8	22 2	O 2O		lT:gl	-2
DORNAVA	- APAČE 3:2 (3:1)				
STRELCI: 1:0 Šuen (1), 1:1 Pred i-kaka (17), 2:1 Golob (18), 3:1 Kokol (44), 3:2 Lendero (88) GORIŠNICA - SKORBA 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Brodnjak (18), 0:2 Toplek (72), 0:3 Glažar (87) HAJDINA - LOVRENC 1:1 (1:1) STRELCA: 0:1 Kokol (20), 1:1 Medved (35. avtogol) SREDIŠČE - BUKOVCI 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 1:0 Miljevič (5), 2:0 Ivanuša (27), 3:0 Ivanuša (58), 4:0 Habjanič (88), 5:0 Mlinarič (90)
2. liga MNZ Ptuj
PARI 22. KROGA: Makole - Pod-lehnik 1:0, Leskovec - Spodnja Polskava 2:1, Cirkulane - Zgornja
Polskava 5:1, Hajdoše - Tržec 3:3, Slovenja vas - Markovcl 1:0, Grajena - Podvlncl Agrocenter Ptuj 2:3.
1.	PODVINCI A. P.	22 18	0 4	71:30	54
2.	MAKOLE	22 16	2 4	59:20	50
3.	GRAJENA	22 12	4 6	66:44	40
4.	TRŽEC	22 12	2 8	57:58	38
5.	MARKOVCI	22 12	1 9	44:47	37
6.	CIRKULANE -1	22 9	5 8	39:38	31
7.	PODLEHNIK	22 8	4 10	40:29	28
8.	ZG. POLSKAVA	22 6	7 9	36:45	25
9.	SLOVENJA VAS	22 7	3 12	24:38	24
10.	LESKOVEC 22 7 3 12 26:52 24
11.	HAJDOŠE 22 5 3 14 37:62 18
12.	SP. POLSKAVA 22 1 4 17 32:68 7
CIRKULANE - ZGORNJA POLSKAVA 5:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Belšak (9), 2:0 Kelc (29), 3:0 Juričinec (37), 4:0 Juričinec (41), 5:0 Krajnc (64), 5:1 Klajderič (66)
GRAJENA - PODVINCI AGROCENTER PTUJ 2:3 (1:2)
STRELCI: 0:1 Modrič (15), 1:1 Mori (18), 1:2 Simonič (34), 1:3 Ču-ček (56), 2:3 Mori (67)
HAJDOŠE - TRŽEC 3:3 (2:1) STRELCI: 0:1 Kovačič (1), 1:1 Vogrinec (33), 2:1 Šad (38), 3:1 Vo-grinec (80), 3:2 Fideršek (82), 3:3 Fideršek (90) MAKOLE - PODLEHNIK 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Sagadin (61)
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. liga MNZ Ptuj
Športni napovednik
Rokomet • V Gorišnici turnir letnikov '94 in '97
V Gorišnici bo v soboto, 18. 6., od 9.30 ure dalje potekal mednarodni turnir z imenom „Prihodnosti rokometa", na katerem bodo nastopile ekipe letnikov 1994 in 1997. Poleg domačih klubov (Jeruzalem Gorišnica, Drava Ptuj, Gorenje, Klima Petek Maribor, Trebnje se ga bosta udeležili tudi ekipi iz Avstrije (Auswahl Oberösterreich) in Hrvaške (Trsat Rijeka).
ŽNK Dornava • Vpis novih članic
Ženski nogometni klub Dornava vabi dekleta od 10. leta naprej, da se priključijo vadbi ženske nogometne ekipe. Vpis bo 16. 6., 20. 6. in 23. 6. ob 18.30 na nogometnem igrišču v Dornavi.
Odbojka na mivki
Uspel turnir v Podložah
V soboto, 4. 6., je Športno društvo Podlože v oblačnem vremenu organiziralo prvi turnir v odbojki na mivki, brez omejitve spolov. Kljub slabim vremenskim napovedim se je turnirja udeležilo 20 ekip. Ekipam na prvih treh mestih so bile podeljene denarne nagrade in pokali.
1.	Ptuj (Matjaž in Iztok Novak iz Ptuja);
2.	Orografske padavine (Matija Primec in Lota Klinc iz Hoč);
3.	Trota (Tadej Lepej in Gregor Mlakar iz Poljčan).
Vreme jo je organizatorjem (mladi ŠD Podlože) zagodlo, tako da so vsem prisotnim prikazali »natrenirano« pokrivanje mivke s polivinilom ... Pripravili so tudi razne družabne igre za gledalce s praktičnimi nagradami, ki pa jih zaradi sla-
bega vremena niso mogli v celoti izpeljati. Tako so preostale nagrade razdelili med 12 sodelujočih ekip, kar je zelo pohvalno. -treba je omeniti glavna organizatorja turnirja, Simona Dolenca in Kajo Valand, in vse ostale (Simon, Boštjan, Alen, Tamara, Andreja, Anja, Tomi, Eva, Sandi, Maša, Gabrijela, Matjaž, Klavdija, Gregor, Katja, Kristijan, Aleš, Dejan ...), ki so pripomogli, da je vse potekalo po načrtu.
V športnem društvu Podlo-že si želijo, da bi turnir postal tradicionalen in še močnejši. Obenem se zahvaljujejo vsem donatorjem-sponzorjem za finančna in materialna sredstva. Se vidimo naslednje leto! Vabljeni na: odbojka na mivki - ŠDP / 2012.
Branko Frangež
9
Središčani so se odrekli Štajerski ligi
Nogometaši Središča so ob slovesu od sezone pred svojimi zvestimi navijači v Športnem parku Trate gostom iz Bukovcev »podarili petico«. Takoj po zaključnem pisku sodnika Boruta Janžekoviča s Ptuja se je na prelepo urejenem igrišču začelo veliko slavje domačih nogometašev ob osvojitvi naslova prvakov MNZ Ptuj 1. liga. Tega pred začetkom sezone niso pričakovali niti največji optimisti in ljubitelji središkega nogometa. Trener in igralec Središča Boštjan Zemljič nam je takoj po koncu tekme zaupal nekaj zanimivih informacij: »Pred začetkom sezone je bil cilj klub stabilizirati in organizirati za sredino lestvice. Končen rezultat je posledica dobrega dela igralcev in vodstva kluba skozi celo leto, dobro delo se vedno obrestuje. Zaenkrat je 90 % odločeno, da ne gremo v Štajersko ligo. Igralci in vodstvo smo skupaj premleli vse zadeve in se bolj nagibamo
v tej smeri, da ostanemo v 1. ligi MNZ Ptuj. Sam ostanem še vsaj eno leto trener Središča,« je povedal Zemljič, ki je imel mamljivo ponudbo Zavrča za vlogo igralca in pomočnika trenerja.
Iz vrst Središča prihaja tudi najboljši strelec lige Marjan Ivanuša (skupaj z Rokom Muršičem iz Gorišnice), ki je dosegel 21 zadetkov: »Za moje zadetke je zaslužna cela ekipa. Bili smo prava klapa in ta
naslov je nagrada za vse omenjeno. Roko na srce pa nismo pričakovali takšnega scenarija, saj smo v ligo štartali z željo po uvrstitvi v sredino lestvice. Malo smo razočarani, da ne gremo v višjo ligo, saj smo se igralci in uprava odločili, da ostanemo skupaj v isti ligi,« je zaključil popularni Vanek, kralj strelcev MNZ Ptuj 1. liga.
Uroš Krstič
NK Središče - prvak 1. lige MNZ Ptuj
Šah • 1. državna članska liga
Ptujski sahisti »prekratki« za pol točke
Konec tedna se je v Laškem z zadnjimi tremi krogi končalo ekipno državno prvenstvo. Tekmovanje je bilo izredno naporno, saj so morali biti šahisti v pripravljenosti praktično tri tedne; v zadnjih treh vikendih je bilo treba odigrati po tri kola v treh različnih slovenskih mestih.
Ptujčani so se najprej srečali z najresnejšim kandidatom za naslov državnega prvaka, ekipo ŽŠK iz Maribora in srečanje odirali neodločeno 3:3. Sledil je nekoliko nepričakovan poraz proti ekipi iz Krškega s 3,5:2,5. Sledile so tri zmage: v 3. krogu proti Novi Gorici 3,5: 2,5, v četrtem z maksimalnim rezultatom 6:0 ter nato še s 4,5:1,5 proti ekipi Branika iz Maribora. Tako so pred zadnjimi tremi koli, v katerih so bili sicer enkrat prosti, vodili točko in pol, kar pa so v sedmem krogu s porazom 3,5:2,5 proti ekipi Radenske zapravili. Še več, ŽŠK Maribor jim je ušel za dve točki in vse je že kazalo, da je prvenstvo odločeno. S tem pa se niso strinjali v ekipi Vrhnike, ki so ves čas prvenstva igrali odlično in so v osmem kolu premagali ŽŠK Maribor s tesnim izidom 3,5:2,5. Ptujčani so se ponovno znašli na vrhu razpredelnice z vsega pol točke prednosti. O naslovu državnega prvaka je
tako odločal zadnji krog, v katerem so zmagali tako Ptujča-ni kot Mariborčani, vendar je bil rezultat 4,5:1,5 proti ekipi Vrhnike premalo, saj so Mariborčani v »domačem« derbiju proti Braniku zabeležili zmago s 5,5:0,5 in se le za pol točke veselili drugega zaporednega naslova državnih prvakov.
»Moram pohvaliti celotno ekipo, ki je v 48 dvobojih izgubila le pet partij. Najbolj se je izkazal VM Andrej Maksimen-ko, ki je edini na prvenstvu dosegel 100-odstotni rezultat, saj je v petih srečanjih petkrat zmagal. S šestimi točkami iz osmih partij sta bila odlična domači fide mojster Robert Ro-škar ter VM Jure Borišek. Svoje je dodal neuničljivi Aleksander Beljavski s 4,5 točke iz osmih partij, enako pa tudi Duško Pavasovič. Morda je nekoliko manj od pričakovanj prikazal FM Gregor Podkrižnik, vendar je kljub temu veliko pridobil na samozavesti, kar bo še posebej pomembno na jesenskem evropskem klubskem pokalu, ki bo v drugi polovici septembra v Rogaški Slatini. Res smo bili zelo blizu naslova, vendar fantom nimam kaj očitati in se veselimo tudi 2. mesta,« je svoje misli strnil predsednik ŠD Tehcenter Ptuj in kapetan ekipe VM Danilo Polajžer.
Silva Razlag
Končni vrstni red: 1. ZSK Maribor 32 točk, 2. SD Tehcenter Ptuj 31,5, 3. Vrhnika 25,5, 4. Radenska 24,5, 5. Krško 23, 6. Branik MB 21,5, 5. Milan Vidmar LJ 21, 8. Nova Gorica 20 in 9. Velenje 17.
Foto: arhiv SZS
Ekipa ŠD Tehcenter Ptuj med prvenstvom
Šahovski kotiček
Polovica ciklusa turnirjev končana
V juniju se je končala prva polovica ciklusa šahovskih turnirjev v hi-tropoteznem in pospešenem šahu za prvenstvo Šahovskega društva Tehcenter Ptuj za letošnje leto.
Na hitropoteznem mesečnem turnirju za junij je zmagal Igor Iljaž z devetimi točkami pred Jankom Bohakom in Zlatkom Roškarjem, ki sta dosegla po 7,5 točke. Na naslednja mesta so se uvrstili: Branko Orešek 7 točk, Ciril Kužner 6,5 točke, Anton Butolen in Boris Zlender s po 6 točkami itd. V skupnem seštevku je v vodstvu Zlatko Zerak z 92 točkami (5 turnirjev) pred Jankom Bohakom z 62 točkami (6 turnirjev) in Igorjem Iljažem s 53 točkami (4 turnirji).
Na junijskem turnirju v pospešenem šahu ja zmagal Janko Bohak s 6 točkami, ki je prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Na naslednja mesta so se uvrstili: Ivan Krajnc in Martin Majcenovič s po 5 točkami pred Stankom Nikolicem in Leonom Seliškom s po 4,5 točke. Sledijo: Branko Orešek in Martin Skledar po 4 točke, Aleksander Podkrižnik in Milan Fijan po 3 točke itd.
Janko Bohak
Turnir ob prazniku občine Videm
Šahovska sekcija Zg. Leskovec bo v petek, 17. junija 2011, s pri-četkom ob 17. uri v gostišču Majolka v Jurovcih izvedla drugo ekipno tekmovanje v počastitev praznika občine Videm. Pravico nastopa imajo vsi, ki so ali še bivajo v občini Videm ter člani šahovske sekcije Zg. Leskovec. Vabita Občina Videm in Šahovska sekcija Zg. Leskovec!
Silva Razlag
Nogomet • NK Zavrč - mladi
Obrestuje se sistematično delo z mladimi
Nogometaši Zavrča bodo po letošnjem »sprehodu« v Štajerski ligi v prihodnji sezoni nastopali v 3. ligi. Tudi tam bodo cilji primerno visoki, vendar pa je ob tem treba poudariti, da je članska ekipa le vrh piramide, enako pomembno pa je tudi delo z mlajšimi selekcijami. Tega se zavedajo tudi pri novopečenem tretjeligašu, saj sistematično delajo z nižjimi selekcijami, rezultati pa so nadvse spodbudni. Mladinska ekipa je namreč še drugo leto zapored postala prvak v MNZ Ptuj. V nedeljo so mladinci Zavrča doma na povratnem srečanju pred kar 250 gledalci s 4:1 ugnali ekipo Vidma (prvo tekmo so 3:1 dobili mladi Vi-demčani) in tako zaokrožili sijajno sezono kluba. Sistematično delo z mladimi na dogi rok - z njimi so v klubu pričeli delati pred štirimi leti - se Zavrču obrestuje, seveda pa je omenjen uspeh mladincev uspeh celotnega kolektiva, ki ga vodi Roman Vuk. Ob tem v klubu izpostavljajo odlično sodelovanje z Nogometno šolo Poli Drava, predvsem z Borisom Emeršičem, kajti nekaj igralcev
Za mladinsko ekipo Zavrča so letos nastopali: Blaž Pongrac, Miha Tetičkovič, Matej Simonič, Severin Svenšek, Zan Krajnc, Andrej Pulko, Matej Pal, Dejan Rogina, Nikola Vu-čanec, Stojan Muršek, Kristjan Lor-bek, Marko Pajnkiher, David Kozel, Rok Veselič, Nik Veličkovič, Tomaž Bezjak, Tomaž Zorec, Ziga Domjan, Borut Skurjeni in Dominik Korpič. Trener ekipe je bil Aleksander Petrovič, sekretar moštva pa Boštjan Lorbek.
Mladinska ekipa Zavrča
Aleksander Petrovič, trener mladinske ekipe Zavrča: »Sezona je bila resnično zelo uspešna, saj smo v ligi dobili prav vsa srečanja. V finalu smo nato igrali dve tekmi z odlično ekipo Vidma in v Vidmu po dolgem času izgubili. Doma smo v čudovitem ambientu slavili, nadoknadili zaostanek ter zasluženo še drugič zapored postali prvaki MNZ Ptuj. Ekipa je sorazmerno mlada, saj bo polovica ekipe lahko tudi v bodoče igrala za mladince, ostali pa prav gotovo v članskih ekipah MNZ Ptuj. Naša članska ekipa je pač v tem trenutku premočna, da bi večina fantov lahko konkurirala za člansko moštvo, toda Matej Simonič je bil že večkrat v kadru članske ekipe, tako je lep primer, da se s trdim delom da marsikaj doseči. Zelel bi poudariti veselo spoznanje, da je občina Zavrč sicer ena najmanjših občin v Sloveniji, toda glede samega nogometa prav gotovo ena izmed večjih, na kar sem še posebej ponosen.«
prihaja tudi iz ptujskega nogometnega bazena. Obenem pa dajejo v Zavrču veliko veljavo tudi športnemu duhu oz »fair playu«, saj so krepko slavili tudi v tej kategoriji. Poleg tega celostno podobo kluba gradijo na celotni osebnosti: v njihovih ekipah igralci, ki sicer premorejo nogometno kvaliteto, ne posedujejo pa primernega karakterja, nimajo kaj iskati. Vse-
kakor uspehi mladinske ekipe niso naključni, s podobnimi predstavami pa želijo nadaljevati tudi v bodoče, saj kar devet igralcev iz omenjene ekipe prvakov tudi naslednje leto ostaja v mladinski konkurenci.
Poleg mladinske pa so v klubu ponosni tudi na ostale mlajše selekcije, ki prav tako delajo kvalitetno in načrtno. Ekipo U-10 vodi Iztok Fridl,
selekcijo U-14 pa vratar Andrej Dukarič. Predvsem ta sekcija premore kar nekaj potenciala in seveda v klubu upajo, da bo šla po poti sedanje mladinske ekipe. Ker pa je Zavrč ena najmanjših slovenskih občin in se čuti pomanjkanje kadra, bodo ta primanjkljaj skušali obrniti sebi v prid in se po mlajših igralcih skušali ozreti tudi na drugi strani bližnje meje, na Hrvaškem.
tp
Povabilo naraščajnikom
V nogometnem klubu Zavrč pozivajo vse mlade nadebudne-že, ki bi se želeli preizkusiti v nogometu, da se jim pridružijo. Vadnine ni, v klubu primerno poskrbijo za vso opremo, za tiste, ki ne prihajajo iz Zavrča, pa je organiziran tudi prevoz. Kontakt: 041-709-228 (Marjan)
Strelstvo • NT Suhl - mladinci
Kevin Venta in Jan Sumak dobro v Nemčiji
Od 31. maja do 4. junija je v vzhodnonemškem Suhlu potekalo najmočnejše mladinsko mednarodno tekmovanje v streljanju z zračnim in MK-orožjem, na katerem je nastopila tudi številčna, 12-članska slovenska reprezentanca, za katero sta nastopala tudi ormoška strelca Kovinarja Jan Šumak in Kevin Venta.
Rezultati slovenskih strelcev so bili v Suhlu tako visoki kot še nikoli prej, velik dosežek pa predstavljajo predvsem trije finalni nastopi Žive Dvoršak in Mitje Černija z zračno puško ter Klemna Juvana z zračno pištolo. Dvoršakova je že po kvalifikacijah držala 4. rezultat s 396 krogi, v finalu pa je to mesto obranila s 101,7 kroga, kar je sicer odlična uvrstitev v tako močni in mednarodno pisani druščini samih najboljših strelcev, vendar Dvoršakova s tem dosežkom ni bila posebej zadovoljna, saj je v finalu merila med najboljše tri. Z razpletom finala pa je bil zelo zadovoljen Mitja Černi, ki je na koncu prav tako osvojil 4. mesto, še posebej zaradi tega, ker je po kvalifikacijah s 591 krogi zasedal 7. mesto, v finalu pa s 101,0 kroga prehitel še Avstrijca, Rusa in Indijca z rezultati 591 in 592 krogov ter si prvič priboril tako visoko uvrstitev na mednarodnih tekmovanjih. S četrtim mestom pa je bil povezan tudi tretji slovenski finalist Sevničan Klemen Juvan, ki je bil četrti po kvalifikacijah s 572 krogi, po
Foto: Simeon Gonc
Slovenska mladinska reprezentanca je v Nemčiji dobro nastopala ter bila nagrajena z ekipnim odli-čjem in tremi finalnimi nastopi, za reprezentanco pa sta uspešno nastopala tudi ormoška strelca Kevin Venta in Jan Sumak.
slabšem dosežku v finalu s 93,2 kroga pa je padel na 8. mesto.
Dobro formo po ne najbolj uspešnem nastopu na aprilskem DP z zračnim orožjem pa znova lovi Ormožan Kevin Venta, ki je s 560 krogi osvojil zelo solidno 21. mesto in tako tudi na zahtevnejši mednarodni ravni potrdil dobre dosežke z zadnjih domačih tekmovanj. Tretji slovenski strelec z zračno pištolo, Kamničan Ro-žle Repič, je tokrat s 553 krogi nekoliko zaostal za pričakovanji in osvojil 37. mesto, celotna ekipa pa je s 1685 krogi osvojila 6. mesto in bila tako znova zelo
blizu državnemu rekordu, ki ga je zgrešila le za krog. Zmagali so Rusi s 1710 krogi. Državni rekord z zračno puško pa je uspelo postaviti mladinkam, ki so v postavi Živa Dvoršak 396 krogov, Nina Juvan 393 in Špela Mihalič s 389 krogi izboljšale za velikih 10 krogov deset let star rekord in s 1178 krogi osvojile še srebrno odličje za slovensko reprezentanco, boljše so bile le Nemke s 1183 krogi. Ostali slovenski mladinci z zračno puško, Lenart Oblak, Rok Rošer in Jan Šumak, so dosegli 578, 576 in 575 krogov ter osvojili 33., 36. in 39. me-
sto, v ekipni razvrstitvi pa so s 1744 krogi zasedli 6. mesto. Dobre uvrstitve pa so slovenski strelci dosegali tudi v ostalih disciplinah, Anuša Kovačič je z zračno pištolo s 366 krogi osvojila 22. mesto, Živa Dvoršak je v trojnem položaju z MK-puško s 570 krogi osvojila 13. mesto, še višje pa je bila uvrščena z MK-puško 60 strelov leže, kjer je s 582 krogi pristala na 8. mestu, v tej disciplini finala ni bilo.
Najboljši slovenski mladinci bodo konec junija nastopali na tradicionalnem tekmovanju Strelskih upov v češkem Plznu.
Simeon Gonc
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (28. del)
Diplome so podeljene
Da je šole resnično konec, smo dijaki četrtih letnikov spoznali prejšnjo nedeljo, ko so na šoli pripravili prireditev ob zaključku šolanja. Tam so nam podelili krepko zaslužene diplome.
Vsi dijaki smo nosili posebno tradicionalno haljo ter posebno kapo z neke vrste cofom. Barva halje in kape se je ujemala s šolsko barvo. Tako se dijaki ločijo po šolah, kjer so maturirali. Dijaki moje šole smo nosili vijolično haljo in kapo. O vlogi cofa nekoliko kasneje.
Prireditev se je pričela ob 13.30 v šolskem avditoriju. Zbrani smo bili vsi dijaki, profesorji, starši in naši prijatelji. Dvorana je bila nabito polna kot še nikoli. Prireditve se je udeležilo čez tisoč ljudi.
Vsi smo z nestrpnostjo čakali na začetek. Šolski orkester je pričel prireditev z instrumentalno skladbo, ki se ponavadi igra na takšnih prireditvah. To je bila iztočnica za nas dijake. Eden po eden smo počasi prišli v avditorij ter zasedli svoje mesto na odru. Bilo nas je veliko, zato je to trajalo kar nekaj časa. Na odru smo bili v središču pozornosti.
Sledil je krajši kulturni program. Dijaki, ki so blesteli v vseh štirih letih šolanja, so nagovorili prisotne. V govorih so predstavili dogajanje v vseh štirih letih šolanja. Opisali so nekatere dogodke, ki so jim ostali v spominu, ter
na ta način tudi profesorjem povedali kakšno zgodbo, ki je sami niso zaznali. Nasmejali so nas tudi z nekaj anekdotami.
Kot gostujoča dijaka na šoli sva bila za govorniški pult povabljena tudi Pauline iz Švice in jaz. Spregovorila sva nekaj besed o najinem času v ZDA. Pauline je prva nagovorila občinstvo, nato sem bil na vrsti jaz. Strnil sem misli in opisal svoje doživljanje šolanja na tej šoli. V govoru sem povedal, da so bila moja pričakovanja ne le dosežena, temveč tudi presežena. Spoznal sem veliko čudovitih ljudi, novih prijateljev, nove športe, drugačen način življenja in ne
nazadnje tudi popolnoma novo kulturo. Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri doseganju mojih ciljev, sem se zahvalil. Svojo izkušnjo in svoje občutke bom predstavil tudi prijateljem v Sloveniji.
V navadi je, da na prireditev podelitve diplom povabijo tudi znanega govorca oz. govorko. Nam je spregovorila uspešna filmska produ-centka, ki izvira iz teh krajev. V krajšem govoru se je spominjala svojih dijaških let in nam dala mnogo koristnih nasvetov za prihodnost.
Nato je bila končno na vrsti podelitev diplom. Vsakega dijaka so z imenom in priimkom poklicali na oder, kjer je od ravnatelja prejel di-
	bRHM «in J 'ŠH^ffllSi 1 ■ ■
	¡jjfja
H« > Wm	>
i *	/J■ Bfr^pflMw^CTgHW
	
	
Foto: Aljaž Jelen	
Tudi jaz sem strnil svoje bivanje v ZDA v kratek govor.
plomo. S ponosom sem sprejel diplomo tako kot vsi moji vrstniki. Ameriški sošolci se bodo z njimi lahko vpisali v nadaljnje šolanje na univerzah, sam pa bom moral najprej dokončati še šolanje v Sloveniji, da se bom lahko nato vpisal na univerzo.
Ko smo vsi prejeli diplome, je sledil še en pomem-
ben dogodek: vsi dijaki smo istočasno premaknili cof na kapi z desne strani na levo. To je pomenilo, da smo sedaj diplomirali oz. končali srednjo šolo. To je njihova tradicija, ki se je vsi držijo.
Sledili so konfeti - barvni papirčki in trakci, ki so jih spustili v zrak. Vzdušje je postalo vse bolj sproščeno in zabavno. Na obrazih se je pojavil nasmeh, vidno je bilo veselje.
Po dvournem programu smo eden po eden nato zapustili avditorij in se preselili v telovadnico. Tam so nam postregli s prigrizki in pijačo. Še zadnjič skupaj smo posneli ogromno fotografij za spomin. V navadi je, da se fotografiraš s svojimi prijatelji in sošolci, z njimi pa tudi spregovoriš nekaj besed.
Po končani prireditvi sem se odpravil domov. Zvečer
sem se še udeležil zabave, ki jo je priredil prijatelj posebej za svoje dobre prijatelje. Zbralo se nas je kar nekaj sošolcev in sošolk. Mislim, da je to znak pravega prijateljstva, ki sem ga tukaj navezal.
Šole je vsekakor konec. Začela se je sezona zabav, ki jih prirejajo novopečeni diplomanti v počastitev pridobitve diplome. Tudi sam jo bom pripravil. Tukajšnji ljudje se počasi pripravljajo na dopuste, tudi temperature tukaj kažejo, da je pred vrati vroče poletje.
Dneve tukaj, ki so mi še ostali do odhoda domov, namenjam pripravam na kongres Slovencev v Milwaukee-ju. Na kongresu, kamor sem bil povabljen, bom tudi sam aktivno sodeloval, zato priprave niso odveč.
Aljaž Jelen Sheboygan Falls -Podlehnik
jalcev kot nekakšna bilanca celoletnega dela in dosežkov. Morda se nam zdi že samoumevno, da lahko prisluhnemo našemu tamburaškemu orkestru, toda zavedati se moramo, da to še zdaleč ni samoumevno in da se za vsakim takim koncertom skriva ogromno dela, truda in odrekanja. Zato je prav, da se udeležujemo tovrstnih prireditev, saj samo s tem lahko pokažemo, da cenimo delo vseh naših ustvarjalcev."
Videmski tamburaški orkester je sicer zelo aktiven tudi med letom, saj sodeluje na občinskih, območnih, medob-močnih in državnih srečanjih ter revijah tamburaških orkestrov, slišati pa ga je tudi na številnih drugih prireditvah. Njihov repertoar obsega priredbe tujih in domačih ljudskih pesmi, originalne tambu-raške skladbe, svetovne uspešnice, med prvimi orkestri v državi pa so začeli izvajati tudi uspešnice iz narodno-za-bavne glasbe. Svoj orkestrski zvok velikokrat popestrijo še z igranjem netamburaških instrumentov, kot so harmonika, violina, flavta, trobenta ipd., k sodelovanju pa radi povabijo tudi pevce soliste ali domače pevske zbore.
SM
Videm • Letni koncert tamburašev
„Je lahko svet kraj, ki ljubit ni kaj ..."
Videmski tamburaški orkester pod okriljem Kulturnega društva Franceta Prešerna, ki bo kmalu štel 90 let, se je tudi letos, v nedeljo popoldne, predstavil s samostojnim koncertom, na katerega so kot goste povabili še starejše plesalce Folklornega društva Rožmarin iz Dolene in učence Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj.
Tamburaši pod taktirko Jožeta Šmigoca so občinstvu najprej zaigrali ljudske pesmi Roža na vrtu zelenem cvete, Bom šel na planince, Zrelo je žito, Belokranjske pesmi in plesi ter Nede mi več rasla, kot solista pa sta nastopila Špela Turk z violino in Rajko Verbančič s harmoniko. Nato je oder zasedla starejša skupina plesalcev (v starosti od 9 do 15 let) FD Rožmarin, ki deluje pod vodstvom Aleksandre Petrovič, ter odplesala splet štajerskih plesov in iger „Štrik".
Publiko so navdušili še mladi glasbeniki iz zasebne glasbene šole: pod vodstvom Doroteje Dolšak so zaigrale citrarke Lina Vaupotič, Mateja Horvat, Lucija Temen in Nika Knez, violinist Matevž Vaupo-tič in kitaristka Maja Muhič ter za konec še saksofonist Ti-len Zavec ob spremljavi Žive
Horvat.
Zaključni del koncerta je spet pripadel gostiteljem; tamburaši so odigrali še skladbe Teče mi vodica, Dajte novici, kar ji gre, Čin, čin, čin, Drežnica in Melodije iz Poljanske doline.
V programu, ki ga je povezovala Manja Vinko, pa je bilo ob melodijah slišati tudi recitacijo nekaj verzov zabavljive ljudske pesmi, ki je nastala nekje na Gorci pri Podlehniku, s katero so se fantje norčevali iz domačih in sosednjih deklet, gre pa takole: „Velka je fara Svete Trojice, tam so dekline, pa same device! Pravijo, pravijo: tam je svet kraj! Je lahko svet kraj, ki ljubit ni kaj! Bolj mala je fara Svetega Vida, tam so Polenke, nobena nič prida. Pravijo, pravijo ... "
Kot je bilo še slišati, je verzov te manj znane ljudske pesmi še precej več, saj ne
zaobidejo nobene fare daleč naokoli, a so bojda po prepričanju predsednika KD Šmi-
goca malo preveč vulgarni za nežne duše vidovskega občinstva, zato jih je kratkomalo in
čisto nič demokratično cenzuriral ... No, saj za kulturno dvorano so morda res bolj neprimerni, brez posebnosti pa bi jih lahko vključili v program in odrecitirali, če bi koncert prestavili nadstropje više v občinski stavbi ...
Nastopajoče in obiskovalce je pozdravil tudi župan Friderik Bračič, ki je med drugim poudaril: „Vsako leto v času Vidovega tedna se zvrstijo številne prireditve naših ustvar-
Utrinek z nedeljskega letnega koncerta videmskega tamburaškega orkestra
Foto: SM
Piše: Dani Zorko • Nova Zelandija (10.)
Državne zgradbe
Muzej Te Papa (prevedeno pomeni Naš prostor) je osrednji muzej mesta in države, ki v šestnadstropni stavbi ponuja vse, kar ste hoteli kdaj vedeti o tej mladi državici. V nasprotju s tipičnimi navadami Kivijev je ta znameniti muzej na ogled zastonj, le nekatere predstave je treba doplačati. V njem sem se zadržal ves dan, ker je bilo res zanimivo. Maorski izdelki, njihova zgodovina, njihovi originalni katamarani, fotografske razstave, razvoj države, naselbine ..., vse to na enem mestu, z zglednimi video prezentacijami in opisi. Najbolj 'nobl' so se mi zdele mini kino sobe, kjer je bilo v vsaki približno 30 sedežev in so izmenično vrteli filmčke o določeni tematiki. V dveh sem kar udobno zadremal, kar ni motilo nikogar, dokler nisem malo glasneje potegnil in povzročil nejevolje.
Odpravil sem se pogledat tudi njihovega parlamenta in vlade. Ogledi so možni vsak dan in vsako polno uro, pri nas pa le menda enkrat na teden. Imajo tri vodnike in že na videz so bili vsi trije taki dobrodušneži in na hece. Edina težava je, da znotraj ne smeš fotografirat. Že sam prihod v stavbo je bil zanimiv. Skupaj se namreč držijo tri stavbe: parlament, vlada in parlamentarna knjižnica. Ker sem bil še zgoden, sem se najprej odpravil v knjižnico, kjer sva se s knjižničarjem malce zaklepetala, nakar možakar pove, da lahko grem kar naprej, ker itak pridem do vratarja, kjer se začnejo ogledi. Medtem ko so drugi čakali v vrsti na rentgenu, sem jaz lepo s klobukom in pohodniškimi hlačami udobno prikorakal čez obe glavni državni stavbi, kjer so me kravatarji sicer včasih postrani gledali, a so si ob mojem strumnem pozdravu verjetno vsi mislili, da se kak sekretar vrača s hribov. Varnostnikov niti pogledal nisem, le na recepciji je bilo treba oddati vso kramo ter
počakati na navodila. Najprej je seveda sledil pozdrav, nato pa je možak, ki se je oklical za vodnika, vprašal, od kod smo. Ko je slišal ime Slovenija, mi je bilo hipoma jasno, da se stric več kot 30 km iz Wellingtona še ni peljal, saj verjetno ni imel pojma, kje je ta provinca ali karkoli pač je.
Zanimivo je bilo to, da so nas najprej peljali v klet. Ta komplet stavb so namreč pred petnajstimi leti popolnoma preuredili v potresno varnega, kar je pomenilo ogromne izkope, vstavljanje pilotov in različnih drugih podlag, ki so delovale kot vzmetenje v primeru potresa. Za ta projekt so porabili cca. 100 mio evrov, z vsemi dodatnimi stroški. Seveda mi je takoj padlo na pamet, da se pri
nas pod milijardo ne bi imeli kaj pogovarjati in tudi brez različnih razpisov se mi že nekako svita, kdo bi zadevo prevzel. Kakorkoli že, skoraj 5 milijonska država ima 120 poslancev, parlament pa je na las podoben britanskemu, le da je veliko skromnejši, saj je velikost celotne glavne sejne dvorane okoli 15 x 20 m. Pomembnih je še nekaj manjših dvoranic za delovne skupine, posebej zanimiva pa se mi je zdela soba za 'voljo ljudstva', kot so jo poimenovali. Vsak četrtek lahko tja pride katerikoli državljan, poda vprašanje, predlog ali komentar, o katerem tudi parlament kasneje resno razpravlja in bojda se je nemalokrat zgodilo, da je bil predlog tudi sprejet brez večjih pripomb.
o le mc
lie people in Peiu Zet.	■■
Foto: D. Zorko
Muzej Te Papa' - vse, kar ste kadarkoli hoteli vedeti o Novi Zelandiji

Eden prvih čolnov, ki je pristal na Novi Zelandiji-Tauhunu (Coo-kovi otoki)
Katamaran, s kakršnimi so Poli-nezijci potovali že pred stoletji
Čeprav so vse stavbe veliko bolj skromne, predvsem pa manjše od naših, so vladni prostori veliko bolj razgibani in umetniško dodelani. Prave sejne dvorane sploh nimajo, ampak vse izgleda kot en ogromen hodnik, kjer je fiksen zgolj govorniški oder, ostalo pa priredijo glede na vrsto srečanja ali seje. Stene krasijo ogromne barvne skulpture, ki naj bi pripomogle k lažjemu razmišljanju, vse skupaj pa res spominja bolj na galerijo, kot pa na resne vladne prostore. Njihova posebnost je, da lahko člani vlade glasujejo o pomembnih zadevah tudi, če niso prisotni na seji, a se nahajajo v vladni palači. Racionalizacija je bila nujna zaradi zasedenosti politikov, ki ne morejo biti na vseh sejah. Si predstavljate naše politike, ki bi glasovali iz jedilnice, kadilnice ali toaletnih prostorov? Ker se je zunaj pošteno ulilo in ker nisem imel dežnika, sem se odločil še za eno turo po parlamentu. Ker sem si nekatere zadeve zapomnil, sem lahko tudi malo bolj pametoval in tudi kaj bolj zapletenega vprašal. Naposled smo prišli še do prostorov knjižnice, kjer sva se z mojim pajdašem lepo pozdravila, nato pa smo se morali vrniti do vhoda po svoje stvari. Varnostnika sta me samo sumničavo gledala, ker se me nista mogla spomniti. Niti sledu o marmorju in ostalem razkošju, le dva stara lestenca sta bila ves 'nakit' najpomembnejših državnih stavb. Zanimivo, da se vsaj nekje v svetu (še) ne zapravlja našega denarja zgolj za blišč .
Maribor • Amisova ponudba širokopasovnih storitev
Amis na optičnem omrežju Telekoma
Amis bo v poletnih mesecih pričel tržiti širokopasovne storitve dostopa do interneta, telefonije ter digitalne televizije tudi na optičnem omrežju Telekoma Slovenije, ki jih bo v jesenskem obdobju še dodatno obogatil s ponudbo visokoločljivih (HD) TV-programov in z naprednimi TV-storitvami. Uporabnikom teh omrežij bo končno omogočena izbira operaterja in različnih storitev. Amis bo storitve optike do doma (FTTH) zagotavljal na lastnem omrežju in lastni opremi.
Amis sicer že nekaj časa zelo uspešno nudi FTTH-sto-ritve, vendar je bila ponudba
Foto: arhiv Amis
Boštjan Košak, direktor družbe Amis
doslej geografsko omejena (odprta širokopasovna omrežja - OŠO). Z razvezavo optične lokalne zanke pa bo domačim uporabnikom in podjetjem v urbanih središčih omogočena enotna ponudba storitev dostopa do interneta, telefonije ter digitalne televizije. Ami-sova ponudba bo še posebej zanimiva za gospodinjstva z več TV-sprejemniki in večjimi potrebami po prepustnosti širokopasovne povezave.
»Razveza optične lokalne zanke (FTTH) omogoča uporabnikom izbiro. Amis je vodilno podjetje v razvoju nove generacije digitalne televizije, FTTH pa omogoča še večjo do-
stopnost in funkcionalnost teh storitev. Amisove prednosti ostajajo enostavnost, uporabnost, kakovost storitev in podpora uporabnikom ter cenovna ugodnost. Ponudba storitev na FTTH zato temelji na najnovejši tehnologiji gigabitnih povezav in zadnji generaciji interaktivne TV. Storitve bodo cenovno ugodne in namenjene uporabnikom, ki želijo čim bolj izkoristiti svoj prosti čas. Prepričani smo, da bo vstop Amisa na FTTH še povečal tržni delež IPTV v primerjavi z drugimi tehnologijami digitalne TV,« je povedal Boštjan Košak, direktor družbe Amis.
Amis bo uporabnikom opti-
ke do doma ponudil triple play storitve (internet, telefonija, televizija), napredno televizijo AmisTV s funkcijami časovnega upravljanja, dodatno pa bo družba obogatila svojo ponudbo visokoločljivih (HD) TV-programov in vsebin na zahtevo. Na poslovnem segmentu bodo preko optičnega omrežja prav tako na voljo vse storitve iz naslova poslovne ponudbe, s poudarkom na poslovni telefoniji, katere razvoj gre v smeri integriranih komunikacijskih storitev, ki so enostavne za uporabo, nadzorovanje in vzdrževanje, uporabniku pa prinašajo velike prihranke.
BM
Na valovih časa
Torek, 14. junij Danes goduje Vasilij.
Danes je svetovni dan krvodajalstva.
1793 je Velika Britanija s pogodbama s Prusijo in 30. junija še z Avstrijo dopolnila evropsko koalicijo proti revolucionarni Franciji.
1811	se je rodila ameriška pisateljica Harriet Beecher Stowe, znana predvsem po delu Koča strica Toma v katerem je predstavila problematiko ameriških črncev.
1832 se je rodil nemški inženir Nikolaus Otto, oče Ottovega motorja - batnega motorja z notranjim izgorevanjem. 1864 se je rodil nemški nevrolog Alois Alzheimer. Leta 1906 je prvi opisal degenerativno bolezen možganov, danes znano kot Alzhei-merjeva bolezen, za katero je značilna slabitev spomina in nekaterih spoznavnih funkcij.
1886 je umrl ruski dramatik Aleksander Nikolajevič Ostrovski. Bil je eden najpomembnejših ruskih dramatikov in do Čehova vodilna osebnost ruskega odra.
1903 je srbska narodna skupščina po uboju kralja Aleksandra Obrenoviča in njegove žene Drage Maškin za novega kralja izvolila Petra Karadodeviča. Sreda, 15. junij Danes godujeta Vid in Bernard. Danes je svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi. 1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila kralja Janeza Brez dežele, da je s svojim pečatom potrdil Magno charto liberta-tum, najpomembnejši staroangleški temeljni zakon. 1815 je bila na Dunaju padcu Napoleona med zasedanjem kongresa ustanovljena Nemška zveza, ki jo je sestavljalo 38 suverenih nemških držav in državic. 1843 se je rodil norveški skladatelj Edvard Grieg. 1896 je velik potres razdejal severno obalo japonskega otoka Hondo in zahteval nad 27.000 žrtev.
1979 sta na konferenci na Dunaju sovjetski predsednik Brežnjev in ameriški predsednik Carter podpisala sporazum o omejitvi oboroževanja Salt II.
1997 je na volitvah za predsednika Hrvaške zmagal dotedanji predsednik dr. Franjo Tudman. Četrtek, 16. junij Danes goduje Beno.
Danes je mednarodni dan beguncev.
1671 je bil usmrčen je bil kozaški vodja Stenka Razin. 1894 so v Parizu sklenili obnoviti olimpijske igre. 1963 je poletela v vesolje prva ženska, sovjetska poročnica Valentina Tereškova.
1912 sta planinca in zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar v Kranjski Gori ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe v Sloveniji. 1942 se je začela velika italijanska ofenziva na partizansko vojsko v zasedeni »Ljubljanski pokrajini«.
1991 je Lojze Peterle obvestil člane vlade, da bosta Slovenija in Hrvaška samostojnost razglasili istočasno. Petek, 17. junij Danes goduje Dolfe.
Danes je svetovni dan boja proti širjenju puščav in suše.
1789 so meščanski poslanci kot tretji stan državnih stanov v Parizu proglasili ustavodajno skupščino.
1818 se je rodil francoski skladatelj Charles Gounod, najbolj znan po operah Faust in Romeo in Julija. 1882 se je ruski skladatelj Igor Stravinski. 1944 se je po odločitvi prebivalcev na plebiscitu Islandija iz kraljevine preoblikovala v neodvisno parlamentarno republiko. 1953 so ogorčeni Vzhodni Berlinčani zahtevali politične pravice ter svobodo tiska in govora. Po dveh dnevih so demonstracije zadušili s pomočjo sovjetskih tankov. 1967 je Kitajska preizkusila svojo prvo vodikovo bombo. Sobota, 18. junij Danes goduje Marko.
1551 se je rodil Bartolomeo Ammanati, kipar in vodilni arhitekt italijanskega zgodnjega baroka.
1884	se je rodil francoski politik Edouard Daladier, ki je kot francoski premier v imenu Francije podpisal münchenski sporazum, po katerem si je lahko Nemčija brez nasprotovanja priključila češkoslovaške Sudete.
1928 je Amelia Earhard kot prva ženska sama preletela Atlantik. Čez štiri leta je svoj podvig ponovila.
1953 so razglasili republiko Egipt. Njen prvi predsednik je postal general Nagib. Nedelja, 19. junij Danes goduje Julijana.
551 p.n.št. naj bi se rodil kitajski filozof Konfucij. 1623 se je rodil francoski matematik in filozof Blaise Pascal. Zasnoval je teorijo verjetnosti, odkril pravilo o deljivosti števil.
1812	so Združene države Amerike napovedale vojno Veliki Britaniji. 1834 se je rodil veliki francoski slikar Edgar Degas.
1885	se je rodil srbski skladatelj in dirigent Stevan Hristič, avtor znanega baleta Ohridska legenda.
Ponedeljek, 20. junij
Danes goduje Silverij.
Danes je mednarodni dan beguncev.
1597 je verjetno zaradi izčrpanosti in skorbuta umrl raziskovalec in
iskalec severozahodnega prehoda Wilem Barents.
1818 je priplula na Irsko lesena ladja Savannah. Bila je prva ladja,
ki je tudi s pomočjo parnega stroja preplula Atlantik.
1837 je zasedla prestol angleška kraljica Viktorija. Vladala je do
leta 1901, to je 64 let. Kraljica je postala, ko je bila stara 18 let,
umrla pa je stara 82 let.
1909 se je rodil ameriški filmski igralec Erol Flynn.
Avto D/30 M
Več pikantnosti kot doslej
Korejska Kia je v nekaj letih tako na domačem tržišču kot v Evropi močno povečala svoj tržni delež, a zato ne počiva na lovorikah in nadaljuje modelno ofenzivo, ki bo letos prinesla tri nove modele. Prvi med njimi je picanto, ki nadgrajuje, kar je začel cee'd ter uveljavila venga. Izdelujejo ga v Južni Koreji, s tem da je tam na voljo le v petvratni različici, v Evropi se prodaja še trivratna. Napredek je več kot očiten, kar se pozna v boljši prostornosti, agresivnem in samosvojem sprednjem delu in daljšem seznamu do-plačljive opreme.
Globalizacija pri tej znamki še kako živi, saj Kia oblikuje avtomobile, ki se bolj ali manj nespremenjeni prodajajo po celem svetu, z enako tehnično zasnovo in po večini tudi z enakimi pogonskimi agregati. Le vzmetenje je prilagojeno željam evropskih kupcev.
Ob pogledu na picanta je jasno, da je ob privlačni ceni prvi adut prav oblika, za katero je poskrbel oblikovalski studio iz Russelsheima pod taktirko prvega moža Kiinih oblikovalcev Petra Schreyerja. Kot pravi, sprednji del spominja na buldoga, sam pa, zaradi velike odprtine za zajem zraka in razpotegnjenih svetil, ki lahko svetijo s pomočjo LED-diod, vidim več podobnosti z vengo. Na boku dinamike zmanjka, bočna linija se proti zadku strmo vzpenja,
zadek pa je zaradi neobičajnih luči znova nekoliko bolj razgiban.
Seveda v tem avtomobilskem razredu ni moč pričakovati razkošne notranjosti, a bi trde oziroma cenene plastike lahko vendarle bilo manj. Evropski oblikovalci očitno niso bili povabljeni k sodelovanju, sicer bi voznikovo delovno okolje zgledalo drugače. Črnine je absolutno preveč, le pri bolje opremljenih različicah za nekaj razgibanosti poskrbijo vložki srebrne barve, ki jih najdemo na sredinski konzoli in na spodnjem delu volanskega obroča.
Pri tako majhnem avtomobilčku je tudi razumljivo, da na zadnji klopi višji potniki ne morejo uživati, sicer pa je picanto namenjen vožnji ene ali dveh oseb in še to predvsem v urbanih naseljih. Za skoraj petdeset litrov se je v razmerju 40:60 povečal deljiv prtljažni prostor, ki v skrajnem primeru pospravi za 870 litrov prtljage.
Za nekaj več kot sedem tisočakov dobite petvratno izvedbo lx lotto s skromnejšim motorjem, šestimi zračnimi blazinami, zavornim dodatkom ABS, isofix pritrdišči in potovalnim računalnikom. Stopnjo višje je lx urban s klimatsko napravo in električnim pomikom sprednjih stekel. Ex city dodaja avdio sistem s priključkoma aux in usb, usnjen volanski obroč s stikali za upravljanje radia, daljinsko osrednjo ključavnico in elektrifikacijo vseh stekel. Na vrhu seznama je oprema ex style, ki jo je moč naročiti le v kombinaciji z močnejšim strojem; prinaša pa dnevne luči s tehniko LED-diod, samodejno klimatsko napravo, sistem za prostoročno telefonijo, elektronsko stabilizacijo ESP, kolensko zračno blazino, električno ogrevana sprednja sedeža, „pametni" ključ in 14-palčna platišča iz lahke litine.
Čeprav menim, da kupce picanta v prvi vrsti zanima cena vozila, je spisek doplačilne opreme precej dolg in obsega dodatke, ki jih do zdaj pri tako majhnih avtomobilih nismo poznali. Naj omenim ogrevan volanski obroč ali sistem start&stop, asistenco pri speljevanju v klanec, pametni ključ ali gretje sedežev.
Kiini inženirji so se odločili, da v novega picanta ne bodo vgrajevali dizelskih strojev, ker za to ni prav nobene potrebe. Bencinska agregata sta namreč dovolj varčna in še za povrh opremljena s sodobno motorno tehniko. Litrski trivaljnik razvija 70 KM, 1,25-litrski bencinski štirivaljnik pa še 15 konjev več. ž Skromnejši motor je opremljen s tehniko start&stop in pokuri v povprečju 4,1 litra goriva na 100 kilometrov vožnje, v zrak pa izpusti 95 gramov ogljikovega dioksida na kilometer vožnje. Čez nekaj mesecev bo mogoče naročiti tudi tovarniško vgrajen motor s pogonom na avtoplin. Taka izvedba bo imela 35-litrski plinski rezervoar in 10-litrski bencinski.
Ob klasičnem petstopenjskem ročnem menjalniku je na voljo tudi prestavna avtomatika, ki jo bodo pri domačem uvozniku naročali redkeje, saj zanjo pri nas ni zanimanja.
Kia ob konkurenčni ceni picanta zagotavlja še zmeraj najdaljšo garancijo med vsemi proizvajalci, in sicer za dobo sedmih let oziroma do 150.000 prevoženih kilometrov. Domači uvoznik želi letos prodati 150 majhnih kij in s tem občutno izboljšati svoj tržni delež v tem razredu.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Vaginalne okužbe (1.)
V nožnici odrasle ženske živi v sožitju več vrst koristnih bakterij in mikroorganizmov, ki vzdržujejo primerno kislo okolje, ki ščiti proti škodljivim bakterijam. V nožnici živijo tudi glivice. Če se ravnovesje vseh teh bakterij, glivic in mikroorganizmov poruši, se glivice prekomerno razmnožujejo, kar povzroči glivično vnetje.
Različni vzroki lahko privedejo do spremembe nožnične pH-vrednosti (pH-vrednost označuje kislost oz. bazičnost okolja), kjer se pogosto razvijejo bolezni, kot so bakterijska vaginoza, kandidaza in triho-monioza. Zdrava nožnica ima pH-vrednost med 3,8 in 4,5.
V	tako kislem okolju večina bakterij ne more preživeti. Vrednost pH v nožnici je odvisna od prisotnosti mlečne kisline.
V	nožnici so prisotni laktoba-cili. Pod vplivom laktobacilov se glikogen iz stene nožnice pretvarja v glukozo, nato pa v mlečno kislino. Ta povzroča kisel pH v nožnici. Če se pH v nožnici poviša nad 4,5, se pojavijo ginekološke težave.
Na povišanje pH-vrednosti
vagine lahko vplivajo hormonske spremembe med menstruacijo, nosečnostjo ali mena in različne bakterijske infekcije. Med glavnimi vzroki so še:
•	pretirana higiena intimnih predelov z neprimernimi izdelki za umivanje, ki vsebujejo mila - agresivna mila povzročijo suhost nožnice in rušijo pH-vrednost v njej,
•	stres,
•	zdravljenje z antibiotiki,
•	spolni odnosi,
•	obisk savn in javnih kopališč.
Ko je ravnovesje kožne flore v intimnem predelu porušeno, se lahko bakterije in glivice hitro razmnožujejo.
Vagina nenehno proizvaja izcedek, ki je prozoren, rahlo belkaste barve in brez vonja. Če izcedek postane bolj siraste barve, lahko veste, da imate glivično vnetje, ki ga povzroča kvasovka Candida albicans. Ta glivica uspeva v ustih, prebavilih in nožnici. Pri spremembi pH-vrednosti nožnice se začne glivica Candida albicans prekomerno razmnoževati. Pomembno je tudi, da je nožnica dovolj
farm.
vlažna. Do suhosti nožnice lahko pride med nosečnostjo, v času dojenja, zaradi stresa ali zaradi uživanja nekaterih zdravil. Pred suhostjo se lahko zaščitite z uporabo primernih gelov, ki imajo primerno pH-vrednost. To je zelo pomembno. Suha nožnica ni zaščitena, tako imajo mikroorganizmi veliko lažji dostop in hitreje pride do glivičnega ali bakterijskega vaginalnega vnetja.
Vaginalna kandidaza
Vaginalna kandidaza je pogosto vnetje. Kar 75 % žensk
v rodnem obdobju se sreča s to težavo. Vaginalna kandidaza je vnetje nožnice in zunanjega spolovila, ki ga povzročajo glivice Candida albicans. Intenzivnost vnetja se razlikuje od osebe do osebe. Vnetje spremljajo bolečina, skelenje in srbenje v nožnici, bel sirast izcedek, ki pa nima neprijetnega vonja. Zunanje spolovilo je oteklo in pordelo. Pri uriniranju žensko pogosto peče, boleči pa so tudi spolni odnosi. Candida albicans običajno živi v nožnici. Samo če se glivice preveč razmnožijo in povzročajo omenjene težave, se lotimo zdravljenja.
V vsakdanjem življenju je za glivično okužbo nožnice kritičnih veliko dejavnikov, ki se nam ne zdijo pomembni za obolenja vagine. Svetujemo, da si občutljive ženske izpirajo nožnico dvakrat dnevno samo z vodo. Umivamo se vedno v smeri od nožnice do zadnjice, da se izognemo prenašanju bakterij v nožnico. Kopanje v bazenih ni priporočljivo za občutljive ženske, saj jim vdor vode v nožnico spere zaščito ter jih naredi do-vzetnejše za okužbo.
Nadaljevanje prihodnjič Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm. Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Poletje se še vedno obotavlja
Še vedno nas spremlja nestanovitno in vlažno vreme, zato še vedno priporočam uporabo pripravkov iz izvlečkov morskih alg ali aminokislin, kot so agrofito, algoplasmin, bioplantella vita, pro-titferti ali drin. Te pripravke uporabljamo tako za balkonske rastline kakor tudi pri enoletnicah na vrtu, dobro pa bodo deli tudi vsem vrtninam, posebej še tistim, ki imajo raje vroče in sončne poletne dneve in jih sedaj zebe. Tako bodo rastline lažje počakale na prave poletne dneve. Še en dober učinek teh pripravkov je, da so rastline odpornejše proti boleznim, ki imajo v tem času idealne razmere za razvoj.
Sobne rastline
V tem času so tudi sobne rastline v bujni rasti, zato jih moramo redno, vsaj enkrat tedensko tudi gnojiti. Danes to ni več težko, saj imamo v trgovinah številna gnojila, celo šumeče tabletke, ki jih raztopimo v litru vode, za tiste, ki jim stanovanje krasi le nekaj lončnic.
Ob nabavi novih rastlin pa ne pozabite na dvoje. Najprej jih je zelo dobro presaditi, saj so običajno v lahkih, nerodovitnih substratih in v premajhnih lončkih. Potem pa jih dajte vsaj za mesec dni v osamo - stran od drugih lepotic. Pogosto si na njih prinesemo v stanovanje tudi slepe potnike - škodljivce. Po enem mesecu jih opazimo in lahko ustrezno ukrepamo. Danes imate na policah trgovin in celo cvetličarn tudi naravne pripravke, s katerimi lahko opravite s temi škodljivci.
Balkonske in okrasne rastline
Redno dognojevanje je sedaj glavna skrb naših balkonskih rastlin. Ker pa je obdobju zelo toplega vremena spet sledilo hladno vreme, nekatere bolj toploljubne rastline ne uspevajo tako, kot si želite. Krivo je pač hladno vreme. Zato izkoristite dan, ko sploh lahko zalivate, in vodi primešajte krepčilne pripravke na osnovi alg ali aminokislin.
Tudi na gredicah ne raste vse tako, kot bi si želeli. Zdaj pač ne moremo kaj dosti narediti. Takoj, ko se nekoliko osuši, pa gredice prekopljemo in pokrijemo z lubjem, če seveda niso že pokrite z zastirko.
Nekatere trajnice, kot je volčji bob ali lupina, potonike, orlice in tudi ostrožniki, so že odcvetele. Cvetove s semenskimi zasnovami porežemo čim prej, tla okoli korenin pre-rahljamo, okrog njih natresemo nekaj komposta (1 l/m2), nato pa jih zastremo z lubjem ali pokošeno travo. V tem primeru lupine in ostrožniki običajno zacvetijo še enkrat.
Tudi nekatere lilije so že odcvetele. Ne puščajte semenskih zasnov predolgo na steblih, če želite ohraniti čebulice čimbolj zdrave. Pustimo pa stebla z listi tako dolgo, da porumenijo, šele nato jih odrežemo. Zaradi vlažnega in toplega vremena so idealne razmere za razvoj gnilob in plesnob na čebulicah in gomoljih cvetlic. Zato jih redno, kadar je le mogoče in ni premokro, zalivamo izmenično z žajbljevim in kamiličnim čajem ter čajem iz hrenovih listov. S temi pripravki zalijte tudi rastišča narcis in tulipanov.
Foto: Miša Pušenjak
Zelišča in dišavnice
Hren poznamo vsi, saj brez njega mnogi ne uživajo v govedini, seveda pa je obvezna sestavina velikonočnih jedi. Lahko pa ga izkoristimo tudi v boju s težavami na vrtu. Uporabimo ga lahko kot čaj ali brozgo. Pri tem pa uporabimo samo hrenove liste, tako da bomo pridelali tudi korenike.
Za čaj drobno sesekljamo okoli 500 gr listov in 1 l vode. Redno mešamo z leseno kuhalnico 15 minut. Odcedimo in shranimo v temne stekleničke v hladnem in temnem prostoru.
Razredčena tekočina v razmerju 1:1 do 1:5 je odlična v boju proti zeleni plesni in moniliji (jagode, solata, koščiča-sto sadje). Z njo trikrat v petdnevnem razmaku zalijemo vse čebulnice, pa tudi solato.
Pripravimo lahko tudi prevrelko, za katero potrebujemo 300 gr rastlinskih delov - listov in cvetov - za 10 l vode. Postavimo na toplo. Redno vsak dan premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, precedimo in uporabimo. Vedno uporabljamo plastično posodo in deževnico ali postano vodo.
Miša Pušenjak
S svetovne i glasbene scene
Znameniti rdeči suknjič, ki ga je nosil pokojni kralj popa MichaelJackson v videospotu legendarne skladbe Thriller, se bo kmalu znašel na dražbi. Ocenjujejo, da bo suknjič dosegel ceno med 200.000 in 400.000 ameriških dolarjev. Videospot za skladbo Thriller, ki traja kar 14 minut, je bil prvič javno predvajan leta 1983 in mnogi poznavalci ga uvrščajo med najpomembnejša dela v zgodovini
To je to
Foto: wordpress.com
Kaiser Chiefs
î⣠i ' i v %
Michael Jackson
v ;•<
m F
Foto: wordpress.com
pop glasbe. Del sredstev od prodaje bodo namenili za financiranje zatočišča Sham-bala, na katerem živijo tigri, ki so nekoč bivali na Jackso-
novem posestvu Neverland.
®®®
Kot vse kaže, se bo z mesta žirantke v ameriški inačici izbora talentov X Factor poslovila britanska pevka Cheryl Cole in svoje mesto prepustila prav tako mladi in uspešni britanski pevki Nicole Scherzinger. Svetovni mediji v zadnjih tednih glasno namigujejo, da je vzrok za slovo iz omenjene odda-
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izmobil, Tušmobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Si.mobil, Debitel, izimobil, Tušmobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 041-494-751, reklamacije@ smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
je v tem, da se Cheryl Cole vrača k zasedbi Girls Aloud. Po odhodu iz zasedbe Girls Aloud je Cheryl izdala dva solo albuma, medijsko pozornost pa je pritegnila tudi leta 2006, ko se je poročila z znanim angleškim nogometašem Ashleyjem Colom. ®®®
Za veliko presenečenje je pred dnevi poskrbela znana angleška rock zasedba Kaiser Chiefs, ki je dokaj nepričakovano s pomočjo svoje spletne strani v prodajo že poslala svoj novi studijski izdelek »The Future Is Medieval«, katerega izid je bil sicer napovedan za letošnje poletje. Po premoru se indie rockerji iz Leedsa vračajo na svetovno glasbeno sceno s prvim sin-glom iz novega albuma, to je skladba z naslovom Little Shocks, za katero so posneli
tudi že videospot.
®®®
Z novim že petim studijskim albumom se po daljšem premoru na glasbeno sceno vrača ameriška rock zasedba Limp Bizkit. Album bo nosil ime »Gold Cobra« in bo izšel 28. junija. Limp Bizkit bodo svetovne glasbene lestvice »napadli« v kompletni zasedbi, v kateri so Fred Durst, Wes Borland, Sam Rivers, John Otto in DJ Lethal. Od izdaje njihovega zadnjega studijskega albuma »Results May
Vary« je minilo že osem let. ®@®
Na znamenitem holly-woodskem Pločniku slavnih
sta zasijali dve novi zvezdi. Prvo je dobila ameriška igralka in sexsimbol Bo Derek. Njena najbolj znana in hkrati tudi najuspešnejša vloga je stara že 30 let. Takrat je namreč skupaj s komikom Dudleyjem Moorom nastopila v filmu 10. Druga zvezda pa je pripadla svetovno znani kanadski pevki Shanii Twain. Shania Twain (Eilleen Regina Edwards), ki je največjo popularnost dosegla v ZDA, je za mnoge najboljša country izvajalka vseh časov. Kljub težki mladosti (pri 21. je izgubila oba starša) se lahko pohvali z zavidanja vredno kariero. Kdo se ne spomni njenih največjih uspešnic, kot so skladbe 'You're Still The One', 'Man! I Feel Like A Woman', 'That Don't Impress Me Much', 'The Woman In Me'...). Največji uspeh je dosegla s svojim drugim albumom »The Woman In Me« leta 1995, ki ga je prodala v več kot 12 milijonih izvodov in zanj leto kasneje prejela grammyja za najboljši country album.
®@®
Ugledni ameriški časnik Los Angeles Times je na seznam 15glasbenih imen, ki si zaslužijo svetovno pozornost uvrstil tudi hrvaškega pevca Gibonnija. Pevec, ki je zelo popularen tudi v Sloveniji je s svojim zadnjim studijskim albumom »»Toleranca« pometel s hrvaško glasbeno konkurenco. Med ostalimi 15 izvajalci, ki so jih uvrstili na omenjeni seznam, najdemo
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
2.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
3.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
2.	I NEED A DOLLAR - ALOE BLACC
3.	MR SAXOBEAT - ALEXANDRA STAN
NEMČIJA
1.	CALL MY NAME - PIETRO LOMBARDI
2.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
3.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
Paglavci
Tisti dan sem se namenil v Qlandio; potreboval sem pač nekaj reči. Pri tem sem se za nekoliko dlje časa zadržal v trgovini v bližini igral, ki so namenjena jK * t/ našim ljubljenim malčkom. In na kaj '^^ ■ naletim? Igrala polna kakšnih šestle-tnikov s po tremi novimi igračami v rokah, starši pa seveda v bližnjem baru. Pa dobro, so pač na igralih in se pač podijo po celotnem trgovskem centru, kaj me briga. Tako ali tako ne maram teh cirkusov.
Ampak, kar me je zares zmotilo, pa je to, da se je en smrkavec na ves glas drl. Pa ne, da bi bil glasen, prav namerno je na ves glas zverinsko kričal. Gledam naokoli, če se bo kdo zganil, morda njegovi starši, pa nič. Šele po nekaj minutah kričanja se je s sedeža kafiča oglasil dobri očka in dejal: »Matija, bodi no tiho, ker bomo drugače šli domov.« Sinek je utihnil, vendar ne za več kot nekaj trenutkov. Še naprej je kričal in skakal naokoli, vse dokler mamica in očka nista popila svoje kave, nakar so se vsi skupaj spakirali, verjetno domov.
Šel sem svojo pot ter razmišljal o takšni sorti staršev in o njihovih posledicah - otrocih. Takšne vrste otrok ne prenesem. So popolnoma nevzgojeni, razpuščeni, razvajeni, arogantni, samovoljni in nadležni. Pa saj si niso sami krivi! Starši so jih naredili takšne. Starši, ki nimajo pojma o vzgoji in se potem poslužujejo najlažje, permisivne. Sploh pa ob vseh nogometnih tekmah, kavicah in pijačkah ter zabavah nimajo časa, da bi se kaj posebej ukvarjali z otrokom.
Grozljiva mi je misel na otroke, kakršne se dandanes vzgaja, oziroma ustvarja. Nimajo prav nobenih dolžnosti, vse se jim dobesedno k riti prinese, s čimer se sistematično ubija njihova inovativnost, kreativnost in domišljija. Vleče se jih v trgovske centre, kjer se starši nacejajo s kavo in pirom, namesto da bi jih kdaj odpeljali v park ali pa vsaj na zelenico za blokom.
To za moje pojme niso otroci, ampak navadni paglavci, ki se vedno dolgočasijo, izsiljujejo, kričijo in jim prav nič na tem svetu ni zanimivo. Tudi v šoli jim več nič ni zanimivo, pljuvajo v učitelje in po njih, nimajo pojma, kaj sploh iščejo tam in tako naprej. Starši pa še naprej živijo v neki domišljijski podobi lastnega življenja, v kateri je njihov otrok tako ali tako najpopolnejši in najboljši. Pa četudi ravno po njihovi zaslugi ni, ker otroka narediti je še najlažja stvar na svetu in naredi ga lahko res vsak debil, teh pa je na žalost vse več!
Matic Hriberšek
še Sons and Daughters iz Velike Britanije, Junior Boys iz Kanade, Thais Gilin iz Brazilije, Vincencia Caposelloa iz Italije in Eason Chan iz Kitajske. V omenjenem ameriškem časopisu je hrvaški novinar Ivo Ščepanovic izpostavil skladbo »Čemu se nadaš srce moje«, ob tem pa zapisal, da je to nova skladba enega izmed največjih zvezdnikov hrvaške scene in povezuje tradicionalno mediteransko Hrvaško z moderno pop glasbo. Ob tem pa je še dodal, da je Zlatan Stipišic Gibonni njihovo največje upanje za uspeh na mednarodni sceni.
®®®
Ameriška funk-rock zasedba Red Hot Chili Peppers bo po petih letih premora 30. avgusta na trgovske police poslala svoj novi studijski izdelek. Album bo nosil ime »I'm With You«. 18. julija pa bo izšel tudi prvi singel z novega albuma, to bo skladba z naslovom »The Adventures Of Raindance Maggie«. Produ-cent novega albuma je znani Rick Rubin, s katerim sodelujejo že več kot 20 let. Zadnja studijska izdaja zasedbe Red Hot Chili Peppers sega v leto 2006, ko so posneli dvojni album Stadium Arcadium.
Janko Bezjak
1.	THE i
2.	YOU /
estvi
NA
j !
i
j LAZY SONG - BRUNO MARS
I AND ME (IN MY POCKET) - MILO'
3.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
4.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT, PITBULL
5.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
6.	GIVE ME EVERYTHING - PITBULL/NE-YO/ AFROJACK/NAYER
7.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
8.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
9.	THE EDGE OF GLORY - LADY GAG.
10.	JUST A KISS - LADY ANTEBELLU
11.	THE DAY - MOBY
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK
gratiniran krompir*, solata SREDA
telečja obara, ajdovi žganci ČETRTEK
testenine z omako iz šampinjonov,
solata
PETEK
peresniki z grahovo kremo in marinirano tuno (gl. recept v petkovem Štajerskem tedniku) SOBOTA
ocvrt piščanec, krompirček, solata NEDELJA
čebulna juha, piščančji file na žaru**, dušen riž PONEDELJEK
zelenjavna mineštra, kompot
*Gratiniran krompir
Sestavine: 1 kg mladega krompirja, 2 jajci, 1 kisla smetana, 100 g naribanega polmastnega sira, šopek peteršilja, 3 žlice olivnega olja, sol.
Krompir operemo in nastrgamo ter večje tudi razpolovimo. Pekač naoljimo in nanj stresemo
osušen krompir ter ga solimo. Vse premešamo in postavimo v ogreto pečico. Po 15 minutah dodamo zmes iz jajc, kisle smetane, naribanega sira in sesekljanega peteršilja. Dodatno ni treba soliti. Pečemo približno 30 minut.
**Piščančji file na žaru s sladko-kislo omako
Sestavine: 520 g piščančjega prsnega fi-leja, 2 paradižnika, 3 žlice sezamovega (ali olivnega) olja, sol, 2 žlički sesekljanega žajblja; sladko-kisla omaka: 4 žlice pomarančnega soka, 2 žlici medu, 2 žlički kisa, 2 žlički gorčice, 1 šopek peteršilja.
Piščančje fileje očistimo, operemo in obrišemo. Natremo jih z mešanico soli in sesekljanega žajblja, pokapljamo s sezamovim oljem in mari-niramo 15 minut. Fileje spečemo na žaru. Med tem peteršilj drobno sesekljamo. V skodelici gladko razmešamo pomarančni sok, med, kis, gorčico in 2 žlici sesekljanega peteršilja. Paradižnika očistimo in razkosamo na osminke. Pečene piščančje fileje narežemo na koščke, stre-semo v skledo, prelijemo z omako in dobro premešamo. Meso razdelimo na segrete krožnike in garniramo z narezanim paradižnikom. (Pred serviranjem lahko pokapljamo tudi z malo limoninega soka.) Ponudimo z dušenim rižem.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
B
Kdor ne ve, da je bedak, je dvakrat bedak.
•k-k-k
Ne boj se cesarja, ampak tistih, ki njegove zakone obračajo.
•k-k-k
Bodi zmeren pri delu,
■k-k-k
Kdor se med otrobe meša, ga svinjepožro.
-k-k-k
Labod leta vse življenje nad blatom in vendar ostane bel.
-k-k-k
Če golob med orle zaide, gotovo smrt najde.
-k-k-k
Vsakdo doseže svoj konec, a cilja ne vedno.
-k-k-k
Ne brani vrabčku piti iz studenca, saj ga ne bo popil!
-k-k-k
Kdor zna lajati, mu ni treba znati govoriti.
-k-k-k
Kdor seje naredil za osla, naj se ne čudi, če ga drugi jahajo.
-k-k-k
Kokošji let ne traja dolgo.
-k-k-k
Ko denar poide, pamet
•k-k-k
Pametnemu malo besed veliko pove.
Smeh ni greh
UGIBANJE
Pilot letala, ki se približuje letališču pokliče kontrolo poletov: "Stolp! Uganite, kdo prihaja!" Kontrolor poletov ugasne luči na letališki stezi in mu odgovori: "Uganite, kje smo!"
INFORMACIJA
V interni kliniki zazvoni telefon pri tajnici oddelčnega zdravnika. Tajnica dvigne slušalko in moški glas reče:
"Želim izvedeti, kdaj bo iz bolnice odpuščen Roman Petrič iz sobe tristo dvanajst!"
"Trenutek, vam bom prevezala doktorja," je rekla tajnica.
Doktor dvigne slušalko in vpraša:
"Želite?"
"Želim izvedeti, kdaj bo iz bolnice odpuščen pacient Roman Petrič iz sobe tristo dvanajst!"
"Če se ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, bo odpuščen čez tri dni! S kom pa govorim?"
"Z Romanom Petričem. Končno sem prišel do informacije, saj med vizito nikoli nimate časa zame!"
STENICE
Turist se je vrnil domov z dopusta, odprl prtljago in v kovčku našel stenice. Takoj je telefoniral direktorju hotela, v katerem je prebival med dopustom, in jezno dejal:
"V svojem kovčku sem našel stenice!"
"Verjetno so bile kar vesele, da so spet doma!" mu je rekel direktor hotela.
TURIST
Turist na počitnicah v Grčiji je v manjši vasi obiskal frizerja, da ga obrije. Frizer je pljunil v skodelico in pričel mešati peno.
"Ali vedno tako naredite peno?" se je čudil turist.
"Ne, samo pri tujcih. Domačinom kar pljunem v obraz!"
BENCINSKA ČRPALKA Mujo in Haso sta bila v džungli popolnoma gola in bosa. Pa je Mujo predlagal, da si pokrijeta vsaj svojo moškost. Mujo je takoj odtrgal z drevesa list in si pokril svoj penis. Nato je še Hasu ponudil list, toda Haso je dejal: "Premajhen mi je!" Mujo je odtrgal večji list, toda Haso še ni bil zadovoljen: "Tudi ta mi je premajhen!" Mujo je končno odtrgal palmin list in ga ponudil Hasu, ta pa je spet zavzdihnil: "Tudi ta je premajhen!" "Potem si ga pa vtakni v uho in igraj bencinsko črpalko!" se je razjezil Mujo.
KLEPETULJA
Klepetava pacientka se ne more in ne more ustaviti. Govori, govori, govori ...
"Pokažite mi jezik," reče doktor.
Pacientka pokaže jezik. Jezik ji že deset minut visi iz ust, doktor pa nič. Končno pacientka reče:
"Rekel ste mi, naj vam pokažem jezik, pa ga v desetih minutah še pogledali niste!"
"Hotel sem samo v miru napisati recept," se opraviči doktor.
DOBRI LJUDJE
Polna sočutja vpraša gospa Kovačeva klošarja pred hišo:
"Vam ni še nihče ponudil dela?"
"Ja, enkrat že. Vendar drugače so bili pa ljudje vedno dobri do mene."
MRTVI PACIENT
"Doktor, zakaj ste pa danes tako žalostni?" ga vpraša sestra.
"Ah, Sonja, umrl je gospod Koren, ki sem ga zdravil."
"Ne jemljite si tega tako k srcu. Morda bi umrl tudi brez vašega zdravljenja."
UGANKARSKI SLOVARČEK: AOMORI = luka na japonskem otoku Honšuju, BAM = mesto v Iranu, CALI = francoski sprinter (Stephane), ELEMIR = kraj v Banatu, GRUŠENA = naselje pri Zgornji Kungoti, KEČ = majhna športna jadrnica, PARI-DOL = naselje pri Šentjurju, PODAGRA = protin na palcu noge.
■euajeiue 'po 'epgœj 'uezauep '>joua 'jpag 'eppqoi 'P!A 'pje^y 'i|j>is 'qpun euuv *Q| '|o>! 'nsN 'uoiuov 'eiep '¡s 'ejn eu|e>ms '>ja|z 'W9z@0|e 'dœjsoynqa 'SAe>| 'jeja 'ejgep -od '>j!ozoua>j 'jaie 'ouqiy ']0|p! 'eioiej :ouabjopoa BXNVZId» 31 A31IS3H
íPoíHulajtz naí na iuslountm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da bo naša država svoj 20. rojstni dan pričakala kot vsaka povprečna dvajsetletnica - razuzdano, nezadovoljno, z zmeraj premalo denarja, z vsemi povprek skregano in nadvse potrebno - nove oblasti namreč. Žal pa bomo posledice nategnjenosti čutili le navadni (zadrogirani) državljani.
... da se kljub vse pogostejšim nevihtam še vedno nič ne govori o protitočni obrambi. Očitno odgovorni še čakajo, da nas bo na to prepričljiveje opozorila (bog ne daj) kakšna uničujoča nevihta s točo in orkanskim vetrom.
... da je moto poetovionske-ga sodelovanja v projektu EPK znan - in ga ni. Sloni pa na vsem splošno znani predpostavki, da denar zanj je - in ga ni. Odvisno o tega, koga vprašate najprej in kdaj.
... da so proti predvideni trasi viokonapetostnega daljnovoda odločno tudi holermoški kmetje. Zakaj neki bi zaosta-
jali za drugimi. Da o odlagališču komunalnih odpadkov ne govorimo.
... da se nekateri sicer jezijo, ker je šterntalski odbor za gospodarstvo baje porabil za izlet prek 10 evrskih jurjev; a obenem trdno upajo, da bo župan takim stroškom stopil na prste, saj naj bi bil predsednik tega odbora že precej zadolžen.
... da se je »virus« odpovedi prehoda v višjo žogobrcarsko
ligo razširil tudi na najnižje lige: košarico Štajerski ligi so namreč dali tudi Središčanci.
Vidi se ...
... da včasih človek ne more skriti svoje poklicne „deformacije". Tudi prva med veterinarji ne, saj je ob prevzemu obroka malice po vaji na našem terenu najprej skrbno pregledala, ali bi bila kje kakšna možnost za kakršno koli bakterijo.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Branka Kramberger
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli fotografijo ljubkega fantiča, ki uživa v navadni korpi in čaka, kdo ga bo vozil po dvorišču. Poslala nam jo je njegova mamica Branka Kramberger iz Trnovske vasi.
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 20. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme Christian Nemec, Dolga Lesa 5, 2270 Ormož.
Izjave slavnih
RADIOPTUJ
89,8*98,2»l04i3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
					5			
	6			9			8	1
5	2		7					4
7	3						6	
	9				7	1		8
8		4		5			2	
	5	1	4		9			2
9		2			1	7		
					8			5
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	¥¥	©©©	€	00
Bit	¥¥¥	©©	€	000
Dvojčka	¥¥	©©	€€€	0
Rak.		©	€€	000
Lev	¥¥	©©	€	000
Devica		©©	€€€	0
Tehtnica	¥	©	€€	000
Škorpijon	¥¥	©©	€	000
Strelec	¥¥¥	©©©	€€	0
Kozorog	¥¥¥	©©	€	00
Vodnar	¥	©©©	€€	00
Ribi	¥	©©	€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. do 21. junija 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Ko je učenec vprašal Pitagoro, kdaj je najbolje, da se oženi, je dobil odgovor:
»Ko se boš naveličal počivati.«
***
Anaksagora je kot mnogi drugi filozofi opazoval naravo. Nekoč je gledal krave, ki so se mirno in tiho pasle, v bližnjem gozdu pa se je oglašala šoja s svojim raskavim in prodirnim glasom. Veliki globokoumnež je pomislil, da v naravi le ni vse tako zelo harmonično urejeno. »Poglej, poglej,« si je rekel, »ta mala pisano pernata šoja, ki ničesar ne zna, lahko leta po zraku po mili volji; krava pa, ki daje človeku toliko dobrega in koristnega, pa se mora počasi premikati po tleh.« Njegovo premišljevanje o taki krivičnosti je nenadoma prekinilo nekaj, kar je ptica spustila na njegovo modro glavo. Z olajšanjem si je zbrisal z glave ptičev pozdrav in rekel: »Bogovi naj bodo
zahvaljeni! Je pa le dobro, da šoja ni krava.«
***
Johnyja Allena, člana ameriškega kongresa in znanega du-hoviteža z Mississippija, je nekoč napadel glas iz množice:
»Allen, ti si slepar! Rajši glasujem za samega hudiča kot za tebe!«
»V redu,« je odgovoril Allen, »toda če tvoj prijatelj ne bo hotel
kandidirati, ali lahko računam na tvoj glas?«
***
Jean Paul Sartre, veliki romanopisec, dramatik in filozof, je nekomu pripovedoval vsebino drame Hudič in dobri bog. »V prvem dejanju glavni junak išče boga, v drugem dejanju išče hudiča, v tretjem pa najde človeka,« je Sartre razlagal svojo igro.
»Saj to je zagovor brezboštva!« je pripomnil sobesednik.
»Še zdaleč ne! Verniki se lahko še zmerom tolažijo, da morda niso našli boga zato, ker ga niso dovolj temeljito iskali.«
ptujski dan dobrodelnosti 2011

Mestna občina Ptuj Lions klub Ptuj Rotary klub Ptuj Soroptimist klub Ptuj Rdeči križ Karitas
^ ¿M
iTUf
P KA
r f
tpA TA
j_B m
občina Ptuj	■ m si
Jb Ptuj	Ix I rK
lub Ptuj
nist klub Ptuj	I XI

Ptuj, dvorišče minoritskega samostana
16. junij, 20.30
Z nakupom vstopnice boste organizatorjem pomagali pri nakupu mamografa za Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in družinskih prehrambenih paketov
za socialno šibke.
Prodaja vstopnic: TIC Ptuj, Slovenski trg 5.
Cene: 12 EUR (predprodaja), 15 EUR (na dan koncerta).
Fotografija Luka Kaše Oblikovanje s.kolibri
Slovenija • Z osrednje prireditve v letu gozdov
Nujna je gozdno-lesna veriga
„Z gozdom je treba bolje gospodariti, da bomo imeli vsi večje koristi; in vsak od nas lahko pomaga, da gozdno-lesna veriga zaživi: ko kupujemo izdelke, poglejmo, ali kupujemo izdelke iz slovenskega lesa," je med drugim povedal kmetijski minister Dejan Židan na osrednji slovenski prireditvi v mednarodnem letu gozdov 2011.
Prireditev se je sicer začela z dopoldansko slovesnostjo za prostori Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije, ki so se je udeležili številni gostje. Židan je v svojem nagovoru še opozoril, da se v Sloveniji zavedamo pomena gozda, saj smo tretja država v EU po gozdnatosti ter prva po gozdni masi: „Gozd gledamo vsaj skozi tri funkcije. Prva je bi-otska raznovrstnost, pri čemer moramo varovati naravne vire, ki nam jih gozd ponuja, druga je socialna funkcija, ker so gozdovi v Sloveniji odprti, tretja, ki se je mogoče še najmanj zavedamo in je zelo pomembna, pa je gozd kot vir za gospodarjenje." Ob tem je posebej izpostavil, da imamo v Sloveniji izkušnje s propadom gozdno-lesne verige.
Ta veriga je včasih zaposlovala več kot 40.000 ljudi, sedaj pa se je število zaposlenih zmanjšalo na že skoraj 10.000. Zato je treba po besedah ministra ta trend upadanja zaustaviti. S tem namenom sta pristojna ministra za kmetijstvo in gospodarstvo, Dejan Židan in Darja Radič, tudi okrepila sodelovanje in vzpostavila delovno skupino, ki bo pripravila vse potrebne ukrepe, da bi se ta veriga ponovno vzpostavila.
Židan pa je opozoril še na osnutek Strategije izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene, ki je trenutno v javni razpravi: „Ta strategija lahko celotni verigi zelo koristi, če je pristop države racionalen, lahko pa ji tudi zelo škodi, če je na tem področju pri-
sotna stihija."
Drugi govornik na prireditvi, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša, pa je izpostavil, da je cilj vseh, ki delajo na gozdarskem področju, da slovenski izdelki, narejeni v domači lesni industriji, pridejo do kupca, torej da se vrednost gozda na koncu izrazi tudi v dodani vrednosti končnega izdelka.
Prireditev z naslovom 'Aktivno gozdarstvo za sodobno družbo' je organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z gozdarskimi institucijami in Mestno občino Ljubljana, po njej pa je sledil ogled posebne tematske gozdne poti po Rožniku s prikazom gozdarskih opravil.
SM (vir: MKGP)
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	Ans. D0NAČKA - Zaprla bom vrata za teboj
2.	MLADI GODCI-Nova polka
3.	SLOVENSKI MUZIKANTJE - Pesem domača
4.	Ans. SIMONA GAJŠKA - Vince je bog ustvaril
5.	Ans. SKALA - Dekle iz sanj
6.	Ans. NARCIS - Na pivškem naš je dom
7.	Ans. KOLOVRAT - Kaj sem z leti spoznala
>m k
n.....f
& t POP 7 TOP
1.	DOMEN KUMER - Angel varuh moj
2.	ČRNA MAČKA-Po rusko
3.	MANCA ŠPIK -Žensko srce
4.	IGOR IN ZLATI ZVOKI-Na obali
5.	GOLTE-Najlepša si
6.	VANILLA VANILLA - Sam še en poljub mi dej
7.	DARE KAURIČ & THE BIKINIDETEKTORS - Zunaj se sonce smeje
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Glasujem za: Ime in priimek:
Glasujem za:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
: nai
iPoitulajtz na iuzlounzm ijiiitul
%
RADIOPTUJ
K<Z
www. ra d io-ptu j^sT^)
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V STAJERSKEM TEDNIKU
«
Boris Miočinovič	■	__ IJtI 1 I
Aleš Gačnik	rlOX/lH^ I ^J
SodobnavZ<P?katuri in besedi
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
tretja petletka
			
NAROCILNICA			
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina			
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.			
Ime in priimek:			
Naslov:			
Pošta:	RADIO TEDNIK Ptujd.o.		o.
Davčna številka:	Raičeva 6 :		
Telefon:	2250 Ptuj:		
Datum naročila: i v	i ft J		
Podpis: Jf	fbL *		
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
PTUJSKA TELEVIZIJA
Toreh 14.6, 1010 Hrana in vi no
peDD
11:2! Modra
12:00 Ptujska kronika
12:25 Spoznajtnose.com
13 20 Spninavamo občine
13:45 Lokacija Slovenija
14:00 Ptujska kronika - pen,
14:25 Jazz koncert Glasbene šole Ptuj
16:00 Ptujska kronika — pon
16:25 Pelka in majolka
17:10 Hrana in vino
18:00 Ptujska kronika-pon.
1B:25 Povabila na kavo -pon.
19:00 Srečanje z Evropo - dokumentarna oddajo
19:35 Spoznavamo občine
20:00 Ptujska kronika-pDn.
20:25 Povabilo na kavo - poii.
21:00 Lokacija Slovenija
22:00 Ptujska kronika -pon.
22:25 Itifo kanal
Sreda 15.6.
10,05 Hrana in vino
10:30 Ptujska kronika-pon.
10:55 Povabilo na kan - pon.
11:30 Modro
12:05 Spoznajmose.com
13:00 Tri - avtorski projekt Gožono Krivec
13:4510. obletnica kluba Snroptmist Ptoj
15:05 Spoznavamo občine
15:30 7. Koncert učiteljev Glasbene šole Ptuj
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:35 Hrana in vino 16:00 Povabili) na kaio 16:35 Ptujska kronika - pon. 13:00 Spoznajmose.com 19:55 Begi TV —Gorišrica 21:00 Povabi p na kavo -pon. 21J5 Spoznavamo občine 22:00 Ptujska kronika - pon. Četrtek 16.6. 10:05 Hrana in vino 10:30 Modro 11:05 Spnznajmas9.com 12:00 Ptujska kronika - pon. 12:25 Koncert Terrafolk 14:00 Ptujska kronika - pon. 14:25 Povabilt na kavo - pon. 15:00 RijI TV - Goriinica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Spoznavamo občine 16:50 Koncert Tomaž Pongov 17:35 Hrana in vino 1B:00 Ptujska kronika-pon. 1MD10. obletnica kluba Soroptimist Ptuj 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Spoznavamo občino 20:50 Koncert Mia Žnidarič 22:00 Ptujska kronika- pon. 22:25 Info kanal
¿i
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
SIP	Televizija S L°J
Skupnih	nternih Programov www.siptv.si
TOREK 14.6.	ČETRTEK 16.6.
8:00 Revija malih pevskih skupin 9:30 Glasbena oddaja preteklih let 10:30 Video strani 18:00 Pod židano marelo 19:00 Ku haj m o skupaj 20:00 Destmik - Javno predstavitev študijskih delavnic 21:45 Ptujska kronika 22:05 Glasbena oddaja 22:15 Mozaik kulture 23:00 Video strani	8:00 Koncert Pihalne godbe Dornava 10:00 Glasbena oddaja preteklih let 12:30 Video strani 18:00 Glasbena oddaja preteklih let 20:00 Praznik Občine Domava 21:30 Domava - Iz domače skrinje 23:00 Video strani
SREDA 15.6.	
8:00 Koncert pevk DU Ptuj 9:15 Ptujska kronika 9:30 Glasbena oddaja 11:00 Video strani 17:00 Seja sveta Markovci - V 2lVO 20:00 20 let Fantov Izpod Vurberga 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Video strani	In kje smo prisotni? Siol Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340	
Domava 116 D, 2252 Domava	
Prireditvenik
Torek, 14. junij
10.00 Ptuj, poročna dvorana MO Ptuj: novinarska konferenca - predstavitev 3. mednarodnega glasbenega festivala Arsana-ART Ptuj 2011 16.30 Slovenska Bistrica, Trg svobode 26, Kadring doo: predavanje Kako prepoznati
mobing na delovnem mestu 19.00 Videm, občinska dvorana in trg: Vidov teden - Dan folklore in ljudskega petja
Sreda, 15. junij
8.00 do 18.00 občina Videm: Vidov teden - Dan odprtih vrat za občane
Ljutomer, Vrtec Gresovščak, v dopoldanskem času: medobčinska likovna kolonija Hajdina, prostori občine: sprejem odličnjakov pri županu Stanislavu Glažarju Ormož, knjižnica: zaključna pravljična ura v sodelovanju z dijaki Gimnazije Ormož
Apače, športni park: srečanje občinskih svetov, nadzornih odborov in občinskih uprav občine Kidričevo in občine Starše v športnih igrah Videm: Vidov teden - odprtje trga pred občinsko zgradbo in poslovilnega prostora v mrliški veži Videm
Videm: gasilska vaja PGD Videm in odprtje kleti z vinogradniki občine Videm
10.30 16.00
17.00
18.00
19.00
Četrtek, 16. junij
17.00 Videm: Vidov teden - dan vrtca OŠ Videm s kulturnim programom in odprtjem igral pri OŠ Videm
17.00 Maribor, Botanični vrt Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede: predavanje o
drevesih arboristke Tanje Grmovšek 17.00 Kidričevo, sejna soba občine: seja sveta IO JSKD Ptuj 18.00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp: odprtje razstave: Verovnik, Jesenek, Dvoršak 19.00 Videm, dvorana in trg pred občino: Vidov teden - koncert pevskih zborov 20.30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana: ptujski dan dobrodelnosti »Pomagam« za nakup mamografa za Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj in družinskih prehrambnih paketov za socialno šibke, z glasbeno skupino Katalena
Petek, 17. junij
9.45
10.00
10.00
16.00
19.00 19.30
20.00
20.00
20.30
Ptuj: pohod minimaturantov ptujskega Vrtca od vrtca Narcisa do blagovnice Mercator in Mestnega trga
Ptuj, terasa Grand hotela Primus: novinarska konferenca zadnje letošnje premiere
Mestnega gledališča Ptuj - Komedija o loncu Tita Makcija Plavta
Lovrenc na Dravskem polju, pred domom Društva upokojencev: turnir v vrtnem
kegljanju
Lovrenc na Dravskem polju, športni park: turnir v nogometu za cicibane; ob 20.00 nočni turnir v malem nogometu
Ljutomer, Glavni trg: letni koncert Pihalnega orkestra KD Ivana Kaučiča Ljutomer Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Domovinski Viktorinov večer ob 20. obletnici slovenske državnosti; gost bo Lojze Peterle - predsednik prve vlade Republike Slovenije; glasbeni utrinek - Sekstet Kulturnega društva Podlehnik Videm, dvorišče župnišča: Vidov teden - koncert patra Janeza Ferleža ob 10. obletnici zmage na Orionu
Ptuj, CID: zaključna glasbena produkcija in odprtje razstave Deček s svinčnikom Jerneja Gojkoviča; pod vodstvom mentorjev Marka Korošca in Aleša Zorca bodo koncertirali mladi kitaristi, basisti in bobnarji
Slovenska Bistrica, notranje dvorišče gradu: Starobistriški večeri kulture 2011 -koncert Uroš Perič, Katja Koren in Big Band Glasbene šole Slovenska Bistrica
Kino Ptuj
petek, 17. junij: ob 17.00 znanstveno fantastični akcijski spektakel Svetovna invazija: bitka L. A.; 19.00 akcijska pustolovščina Divja vožnja; 21.00 Art program drama Cirkus Columbia
Mali oglasi
STORITVE
IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela izvajamo Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sor-šak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM suha bukova drva, možna dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PRODAM 1000 kg koruze. Tel. 041 685 823.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAJAMO bele piščance, domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Prodaja poteka vsak dan do 11 ure, popoldan pa od 16. ure dalje. Telefon 713 60 33.
PRODAM kravo s teletom, možna menjava za neplodno kravo ali te-lico z doplačilom ter svinjsko polovico in kupijo bikce simentalce, težke okrog 140 kg. Telefon 041 263 537.
PRODAM 10 panjev čebel, 10 družin v AŽ-panjih, lahko tudi posamezno. Cena 150 evrov za panj. Telefon 757 07 61, 757 00 21.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, delno adaptirano, takoj vseljivo. Telefon 031 244 748.
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom, na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije na telefonu 041 81 77 37.
PRODAM gradbeno parcelo v Ga-jevcih. Tel. 031 233 264.
DOM-STANOVANJE
KOPER - apartmaji blizu urejenega kopališča; do 4 osebe 245 C/teden, do 6 oseb 315 €/teden. Kontakt: 041 337 744.
UGODNO oddamo apartmaje na otoku Pagu - Metajna. Tel. 00385 989 230 982.
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2+2 os., min. 45 EUR/dan, 041 302 820.
NA PTUJU oddam trisobno opremljeno stanovanje, renovirano v letu 2010. Tel. 041 915 364.
VIR pri Zadru, oddam dvosobni apartma za štiri osebe, prosto do 26. 6. in od 17. 8. Telefon 031 742 714.
HITRI KREDITI
Ptuj, Trstenjakovs 51
( Domino cffntfrr, 1 .nad. Ji
040 37 33 371
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
SPOMIN
15. junija mineva pet let, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, dedi, brat in stric
Ivan Bratuša
IZ KORENJAKA 3
Hvala vsem, ki mu prinašate sveče in cvetje in ga imate v lepem spominu.
Njegovi domači
do 4.500 €
[ia upckoj« m - m a poilene [I
www.tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Preteklo je nešteto solz, življenje naše se je spremenilo, nič več ni tako, kot je bilo. Hiša, dvorišče, travniki in gorica, vse pusto - prazno se nam zdi, odkar vaju, draga naša, več med nami ni. Ostali lepi so spomini in dejanja ter trdo delo vajinih pridnih rok, ki spremlja nas povsod.
SPOMIN
Minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in tast
Alojz Bezjak
IZ SLATINE 40, CIRKULANE 6. 6. 2009-6. 6. 2011
in 27. julija bo minilo 13 let, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, sin, brat, svak, zet, boter in stric
Vidko Arnečič
IZ SLATINE 40, CIRKULANE 27. 7. 1998-27. 7. 2011
Dobrota vajinega srca ne mine, hvaležnost bogati spomine. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu ter prižgete svečko.
Z žalostjo v srcu vsi vajini domači, ki vaju imajo radi



NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA SDNIKAt
: —iročniki prejmejo nagrado IVALNI KOVČEK S TOALETNO TORBICO.
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti,
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
_________________

Ptuj • Dvakratna mestna sramota
Kje si, urejevalec avtobusnih stranisc?
Bežen sprehod po Ptuju na kratki razdalji odkrije Številna neurejena območja, ki najstarejšemu in za mnoge najlepšemu mestu v Sloveniji ne morejo biti v nobenem primeru v ponos. V nebo vpijoče je stanje na avtobusni postaji in okrog nje, še najbolj zaradi ponovno že večkrat zaprtega stranišča za potrebe potnikov.
Skorajda nemogoče se zdi, da je odgovornim tako vseeno za stanje na območju tako pomembne javne lokacije, kot je avtobusna postaja. Dobro leto in pol je od tega, ko smo se na dolgo in široko razpisali o tem problemu, ko so odgovorni za delovanje avtobusnih postaj, WC je eden od pogojev za njeno delovanje, in inšpekcijske službe povedali svoje.
Po dolgih mukah so pričeli obnavljati stranišča, namenjena za uporabo potnikov avtobusne postaje, sanacijo svojih sanitarij je izvedel tudi tamkajšnji gostinec. Idila pa ni trajala dolgo, po prvih vandalskih posegih se je avtobusno stranišče ponovno zaprlo. Na vratih in oknih so rešetke brez napisa, brez slehernega sporočila za potnike in druge obiskovalce avtobusne postaje, kam v primeru nuje. Potniki se v sili znajdejo po svoje, mnogi si izberejo prostor pri garažah pod avtobusno postajo, nekateri bližnje grmovje. Nekateri lastniki tamkajšnjih garaž svoje konjičke raje pustijo na prostem, kot da bi uporabljali garaže, ki so jih kupili, ker jim iztrebki in druga nesna-
Foto: Črtomir Goznik
Zaprta stranišča ptujske avtobusne postaje
Foto: Črtomir Goznik
Igrišče je vsak dan veselični prostor za številne mladce.
ga ter posledice vsakodnevnih veseljačenj mladcev na bližnjem športnem igrišču to onemogočajo.
Odgovorni za javni red in mir v MO Ptuj stanje nemočno opazujejo. Tisti, ki jih stanovalci zalotijo pri nečednem dejanju, ponavadi povedo, da nimajo denarja, da bi si kupili kavico ali sok v bližnjem bifeju, s tem pa pravico do uporabe gostinskih sanitarij. Bivši mestni svetnik in predsednik TD Ptuj Albin Pišek je eden najvztrajnejših, da bi se to stanje enkrat končno presekalo, na njegovo pobudo se je tudi začela sanacija, ker je s svojim pisa-
njem in neljubimi vprašanji potrkal na vest odgovornih. Žal samo za kratek čas. V teh dneh ponovno pripravlja na akcijo, ki bi jo morali izvesti mestni oblastniki, če jim je kaj do mesta in njegove urejenosti. Saj človek sploh ne doume, da mesto z največ priznanji za urejenost v državi vsakodnevno pada na izpitu pri osnovnih zadevah, potrebnih za funkcioniranje.
Nikomur tudi ni mar za otroke iz bližnjih blokov, ki so za avtobusno postajo dobili svoj prostor za igro, vendar samo na papirju, ker ga ne morejo uporabljati, saj je poln posledic vsakodnev-
,Tokratno neurje nam je povzročilo vsaj za 5000 evrov neplaniranih dodatnih stroškov, saj bo treba odseke cest marsikje na novo gramozirati in utrditi. Naši delavci so v teh dneh že na terenu in popravljajo najbolj prizadeta območja," je povedal župan Marko Mau-čič. Prav zaradi večnih težav s številnimi makadamskimi cestami, ki jih je treba vzdrževati redno vse leto, bodo v občini za potrebe režijskega obrata zdaj kupili še traktor s prikolico in nakladačem, da bodo dela tekla hitreje in nekoliko lažje. Za nakup potrebne opre-
me bo občina investirala okoli 60.000 evrov.
V Podlehniku imajo še skoraj 50 kilometrov gramozira-nili cest od skupno 110 kilometrov vseh. Neurje z močnim dežjem je največ škode povzročilo na cestah v Podlehniku, na Gorci, v Strajni in na Rodnem Vrhu. V občinskem proračunu je letos za gramo-ziranje (in krpanje lukenj) cest namenjeno 50.000 evrov, 20.000 evrov za posipni material (pesek in sol) ter 70.000 evrov za pluženje, ki ga izvaja Cestno podjetje Ptuj s šestimi domačimi koncesionarji.

F Ä

-- , A

13. -18. junij
,. * . n+ui ' Novo Maribor Nova Kranj FlUJ mest0
Gorica
le.	QLANDIA
	Dežela nakupov
	www.qlandia.sl
nega veseljačenja mladcev, od stekla naprej. Najhuje je ob petkih, po 12. uri, ko glasno odmeva tudi glasba iz odprtih avtomobilov, ki si pogosto za kraj parkiranja izberejo kar asfaltirano površino (nekdanjega) igrišča, saj njegova sedanja podoba tega imena več ne zasluži. Javnost se je za usodo tega igrišča lani sicer zanimala za krajši čas, ko so njegovo urejanje vključili v kontekst vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, potem pa je tudi v civilni družbi uplahnilo zanimanje za usodo tega prostora. Glas bližnjih stanovalcev pa je
še prešibak, da bi se zadeve enkrat končno umaknile z dnevnega reda ptujskih ureditvenih problemov in se nehale pometati pod prag tega in onega odgovornega, ki raje mižijo, kot bi ukrepali.
Najmanj, kar bi mesto lahko naredilo za potnike, ki prihajajo na Ptuj z avtobusom, je, da bi jim začasno postavilo kontejnerske WC-eje, postavitev pa zaračunalo upravljavcu ptujske avtobusne postaje, dokler se ponovno ne bodo zganili tisti, ki bi že morali ukrepati v prvih dneh po ponovnem zaprtju avtobusnih sanitarij.
MG
Podlehnik • Neurje povzročilo novo škodo
Ceste spet v razsulu
Torkovo večerno neurje, ki je sicer prizaneslo s točo, je v občini Podlehnik povzročilo precej jeze in slabe volje pri občanih, ki še vedno živijo ob makadamskih cestah. Močni naliv je namreč spral gramoz in razril že tako slabo prevozne in marsikje zelo strme poti.
Ob težavah s saniranjem cest pa imajo v Podlehniku še težave s številnimi plazovi (na posnetku plaz ob Rogatnici, zaradi katerega je cesta do nadaljnjega neprevozna).
Foto: SM
Podlehniške makadamske ceste je torkovo neurje spremenilo v razrite kolovoze.
„Od tega smo doslej že porabili okoli 60.000 evrov za zimsko službo in približno 20.000 evrov za gramoz. Če hudim nalivom ne bo konca, bomo hitro porabili vsa predvidena sredstva," je še povedal Mau-čič, ki ga prav toliko kot ceste skrbijo številni plazovi. Doslej so jih našteli 20, ki že resno
ogrožajo cestne povezave, za sanacijo pa so letos predvideni trije: „Najhujši plazovi so na cestah Podlehnik-Leskovec ter na cesti ob potoku Roga-tnica v Sedlašku, ki je trenutno celo neprevozna. Za sanacijo teh najtežjih plazov bomo v teh dneh objavili razpis."
SM
Osebna kronika
Rojstva: Tanja Galun Založnik, Spuhlja 88/a, Ptuj - deklica Špela; Janja Kolarič, Ul. dr. Hro-vata 24, Ormož - deklica Ema; Sabina Cafuta, Ul. Žetalskega Jožeta 9, Ptuj - deklica Lana; Janja Mrak, Kungota pri Ptuju 87, Kidričevo - deklica Eva; Valerija Peršuh, Kraigherjeva ul. 19, Ptuj - deklica Eva; Tatjana Vicko, Cankarjeva ul. 25 a, Maribor - deklica Sonja; Mateja Ačko, Zidanškova ul. 7, Zg. Polskava -deček; Renata Topolovec, Ma-cunova ul. 5, Ptuj - deklica Tara Gracija; Tatjana Kodrič, Naraplje 2 c, Majšperk - deklica Rebeka; Vesna Stokanic, Stegenškova ul. 4, Limbuš - deček Adriano; Danijela Stojmenovic , Prepolje 39 a, Marjeta na Drav. polju -deček Gal; Natalija Ovčar, Pov-odnova ul. 5, Ptuj - deček Vid; Mojca Zelenik, Slovenja vas 67, Hajdina - deklica Iva; Tatjana Žalar, Obrež 45, Središče ob Dravi - deklica Zala. Umrli so: Ana Rodošek, roj. Mikulič, Čermožiše 69, roj. 1924 - umrla 1. junija 2011; Marija Pintarič, roj. Krajnc, Meje 21, roj. 1921 - umrla 31. maja 2011; Marija Šprah, roj. Može, Ul. 5. prekomorske 3, Ptuj, roj. 1915 - umrla 1. junija 2011; Andrej Molan, Zgornji Velovlek 26, roj. 1946 - umrl 30. maja 2011; Stanko Kosec, Kremplje-va ul. 10, Ptuj, roj. 1951 - umrl
3.	junija 2011; Frančiška Petek Rakuš, roj. Petek, CMD 15, Ptuj, roj 1925 - umrla 2. junija 2011; Jurij Mlakar, Župančičeva ulica
4,	Ptuj, roj. 1928 - umrl 3. junija 2011; Marija Šori, roj. Vičar, Rotman 13, roj. 1925 - umrla 1. junija 2011; Marija Rukelj, roj. Zemljarič, Prvenci 15, roj. 1928 - umrla 4. junija 2011; Marija Lužnic, roj. Kristovič, Volkmerjeva cesta 21, Ptuj, roj. 1919 - umrla 4. junija 2011; Marija Ribič, roj. Žirovnik, Mejna c. 3, Ptuj, roj. 1924 - umrla 7. junija 2011; Darinka Jerebic, roj. Žmauc, Zagorci 21, roj. 1964 - umrla 7. junija 2011; Rozina Mlinarič, roj. Nemec, Rabelčja vas 25 a, Ptuj, roj. 1928 - umrla 6. junija 2011; Janez Terbuc, Spodnji Velovlek 20 a, Ptuj, roj. 1937 - umrl 4. junija 2011; Ana Bedrač, roj. Weissbacher, Zagrebška c. 85, Ptuj, roj. 1930 - umrla 3. junija 2011; Ivan Žnidarko, Podlože 75, roj. 1946 - umrl 7. junija 2011; Kristina Maučec, roj. Brenčič, Ormoška c. 5, Ptuj, roj. 1912 - umrla 5. junija 2011. Poroke - Ptuj: Boštjan Selič, Borovci 5 d, in Andreja Zamuda, Borovci 5, Markovci; Benjamin Anžel, Kicar 19 a, Ptuj in Petra Arnuš, Dolič 42; Zvonimir Ko-stanjevec, Spuhlja 18, Ptuj, in Anja Strelec, Spuhlja 18, Ptuj; Matjaž Voljč, Zgornji Duplek 60 b, in Tanja Kočevar, Brestrniška ul. 133, Brestrnica.
Poroke - Ormož: Aleksander Magdič, Poštna ulica 4, Maribor, in Petra Marinič, Bresnica 85, Podgorci; Gorazd Budja in Klavdija Rakuša, Lahonci 76, Ivanjkovci.
Napoved vremena za Slovenijo
Dež na Vida (15.) ječmenu ne kaže kaj pridi
Danes bo sprva pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Na Primorskem bo prehodno zapihala šibka burja. Čez dan se bo delno zjasnilo, popoldne bo še možna kakšna ploha. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 16, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 26 stopinj C.
V sredo in četrtek bo povečini sončno in topleje.
Foto: SM