Številka 31
Spored od 28. julija do 3. avgusta 1940
J-
3zoležki S pore d on inozemskih postaj
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
9.10 Kopenhagen: Mozartove sklad.
11	Sottens: Doret: Donai nobis pa-cem (maša).
12	Beromunster: J. Sibelius: Simfonija št. 5 v Es-duru.
17.20 Horby: Toivo Kuula: Trio za klavir, gosli in violončelo, op. 7.
20	Sofija: Violinski l.
21	Beromunster: 4 duhovne glasbe, 21.40 Sottens: 4 ruske glasbe.
Ponedeljek:
11.30 Italija: Operna glasba. 17.10 Bratislava: L. v. Beethoven. 17.15 Budapest: Trio asi gosli, harmonij in harfo. 17 30 Praga: K. Starnic: Sonata za
gosli in klavir. 19.10 Sottens: Schumann: Sonata za vir op. 22.
20	Sofija: Simfonični ž.
20-10 Beromunster: Orkestralni 4-
21	Praga: A. Bruckner: Simfonija št. 4.
21.30 Bratislava: Violinski in klavirski koncert. 23 Praga: & češke glasbe.
Torek:
15.30 It. n.: Operna glasba. 17 Beromunster: Orkestralni 4-19.45 BeromUnster: 4 Chopinovih skladb.
20 30 Sofija: Mendelssohn: Trio, op. 49.
21.10 Horby: J. Sibelius: Simfonija št. 2.
21.30 Praga: L. v. Beethoven: Sonata za gosli in klavir op. 30. št. 2. 23 Praga: 4 češke glasbe.
Sreda:
17.30 Praga: J. Brahms: Sonata za
cello in klavir op. 38. 19.40 Beromunster: Orkestralni i. 21.05 Praga: 4 skladb V. Novaka. 21.10 Sottens: & Sehubertovih skl. 22.10 Budapest: Orkestralni 23 Praga: 4 češke glasbe.
22	20 Kopenhagen: Simfonič. 20.30 It. I.: Simfonični 19.30 It. II.: Operna glasba.
Četrtek:
11.30 It.: Komorna glasba. 14.15 It. I.: Simfonični 4. 22. It. I.: Komorna glasba. 16.45 Praga: Glazunov: Baletna scena, simf. suita op. 52. 21.15 Budapest: Violinski 21.30 Bratislava: $ komorne gl. 22.15 Horby: Orgelski in pevski
23	Praga: 4 češke glasbe.
Petek:
18.15 Kopenhagen: Violinske sklad. 11.30 It.: Komorna glasba.
19.15 It. I.: Komorni 21.30 It. I.: Simfonični 20 Horby: Orkestralni 4.
20-15	Beromiinster: Orkestralni 4.
21-30	Horby: Tobias Wilhelmi - kantata za soli, zbor in ork.
23 Praga: Simfonični
Sobota:
11.30 Bratislava: Max Reger - Sonata za gosli in klavir. 17.15 Budapest: Orgelski 21.30 Sottens: Komorni 4. 22.10 Budapest: Orkestralni in pevski
15.30 It. II.: Zborovni $. LAHKA GLASBA
Nedelja:
15	It. II.: Operetna glasba. 18 Sofija: | lahke glasbe. 19.30 'Horby: 4 lahke glasbe.
20	Praga: Pisan spored.
21	Bratislava: Zabavni $. 21.55 Sofija: Plesna glasba.
Ponedeljek
16	Praga: 4 lahke glasbe. 17.30 Sofija: Plesna glasba. 22.15 Horby: Lahka glasba.
23.20 Budapest: Ciganski orkester.
Torek:
11.30 It.: Operetna glasba. 17.25 Praga: Češke pesmi.
18	Sofija: 4 lahke in plesne gl. 19.50 Horby: Pisan 4.
19.40 Bratislava1: 4 zabavne glasbe. 22.10 Budapest: Ciganska godba. 22.15 Bratislava: Plesna glasba.
Sreda:
15	It. n.: Operetna glasba.
17.45 Budapest: Ciganski orkester. 18.30 Sofija: & lahke glasbe. 20.15 Praga: 4 zabavne glasbe. 22.15 Horby: Plesna glasba. 22.05 Sofija: Pisan koncert. 22.10 Budapest: 4 lahke glasbe.
Četrtek:
17.30 Sofija: 4 lahke glasbe.
19	Budapest: Valčki.
19.40 Bratislava: ž zabavne glasbe. 21.20 Sottens: 4 zabavne glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 22.30 Praga: Pisan 4.
Petek:
16-45 Praga: 4 zabavne glasbe. 19.25 Budapest: 4 lahke glasbe. 20.30 Sottens: 4 zabavne glasbe.
21	Bratislava: 4 zabavne gl.
21.30 Praga: Anatol Provazruk: češki plesi, op. 58.
22	Sofija: Plesna glasba.
23.20 Budapest: Ciganska godba.
Sobota:
16	Praga: 4 zabavne glasbe.
17	Sottens: 4 lahke glasbe.
18.30 Sofija: 4 domače glasbe. 20-30 Horby: Kabaret. 20.30 Praga: Pisan 4. 20-30 Sottens: Kabaret. 21 Beromunster: & zabavne glasbe. 21 Budapest: Ciganski orkester. 22-05 Sofija: Narodna glasba. 22.15 Horby: Plesna glasba. 22.15 Bratislava: Plesna glasba.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
20.30 It. I.: Rigoletto - opera. 21.15 It. II.: Gli straordinari .-asi del dottor Momo - tridejanka.
Ponedeljek:
20-10 Budapest: Operni napevi. 20.40 Horby: Gounod: »Romeo in Julija« (1. dej., Pl).
Sreda:
20	Sofija: Leoncavallo: »Baiazzo«. Četrtek:
19.45 Praga: Jan Malat: Vesela snubitev, komična opera v 3 dej. 20.30 Sottens: »Prvi avgust 1940«, zv. igra z glasbo.
Petek:
19.50 Sofija': Puccini: »Tosca« (O)-
21	Kopenhagen: »Lazar«, komedija.
DRAME IN ZVOČNE IGRE Nedelja:
20 Horby: »Osemnajst let« - zvočna igra.
Ponedeljek:
20.35 Brno: »Kopališčniki« - zv. igra.
Torek:
20	05 Praga: V. K. Jerabek: Rechtor Kveck, zv. igra.
20-30	Sottens: »Luknja v zidu«, zv. igra.
21	Beromunster: Zvočna igra. Sreda:
20 Bratislava: Veseloigra.
Sobota:
21-15	Bratislava: Veseloigra.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA Torek:
18	Praga: Novejša nemška književnost.
19.30 Horby: Književni pregled.
četrtek:
17-30 Praga: češka knjiga. 17.30 Praga: O slovaški književnosti. Sobota:
15 Beromunster: Pogovor o novih knjigah.
ZANIMIVOSTI
Ponedeljek:
18.30 Beromunster: Pred. o Vincen-tu von Gogh-u.
Torek:
19.15 Beromunster: Mednarodna kronika.
Sreda:
19	Beromunster: Leonardo da Vinci. Predavanje.
20.45 Praga: Gibraltar.
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
letnik xii. • številka 31
NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popust velja le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Cek. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
Qtek(i j mhli & oredmuti
in pc) S"l(uiHmr radia
Menda ni bil radio še nikoli tako zvest in nepogrešljiv družabnik človekov kakor v sedanjih dneh. Uro za uro se sklanjamo k radijskemu sprejemniku, nestrpni poslušamo poročila o dogodkih širom sveta, spremljamo grozote vojne in s tihim upanjem pričakujemo ure, ko nam bo radio oznanil konec sedanjih strahot in naznanil novo, lepšo in mirnejšo dobo.
Danes dobiva radio še posebno vrednost in poslanstvo. To velja še posebej za nas, ki smo izven območja vojne. Radio je sedaj človeku poleg knjige, revij in časopisov glavni vodnik v presojanju sodobnih duhovnih tokov, človeškega življenja in njegovega smotra, novih zahtev časa v gospo-
darstvu, politiki, umetnosti itd., glavnih dogodkov vsega sveta, poročevalec itd.
Danes ni in tudi ne sme biti radio za to, da bi nam bil zgolj v zabavo, v preganjanje dolgočasja, tudi ne za to, da bi hlastali s pomočjo radia za senzacijami in propagando, kar širijo danes v svet vojskujoče se države druga proti drugi.
Radio nam mora biti tisto, za čemer danes najbolj vprašujemo: kako je s sedanjim človekom, s človeško družbo, kako je s svetom sploh. Radio nam mora odgovarjati na vsa tista pereča vprašanja, ki sodobnega človeka najbolj vznemirjajo, še posebej na tista vprašanja, ki vznemir-
jajo v sedanjem času slovenskega človeka. Pri vsem tem pa se ne smemo naslanjati na »tujo učenost«, sami sebe moramo poznati, iz naših lastnih razmer, iz narave našega naroda moramo zajemati in oblikovati vse to, kar je za nas najbolj potrebno in koristno.
Vrednost in poslanstvo radia je danes v veliki meri v nalogi, da pomaga našega človeka izoblikovati v etično dograjeno osebnost, v narodno zavednega in prepričanega Slovenca, ki se bo zavedal vseh svojih nalog in bo v tej zavesti izpolnjeval v polni meri težke življenjske dolžnosti, ki nam jih narekujejo sedanji časi.
Sodobne naloge radia morajo biti v veliki meri v tem, da zajame človeka in njegova vprašanja čim bolj globoko in iskreno. Živimo v usodni dobi, v času čudnih prelomov. Dan za dnem smo priča dogodkom, ob katerih se nam razkriva toliko grozot. V
Motiv iz ravnice v Baoki.
teh časih nam more radio dati marsikaj, kar bi nam bilo v uteho in tolažbo, kar bi budilo v nas neomajno vero in upanje v nove, lepše in pravičnejše čase. Ne gre tu za ponarejanje ali prikrivanje resnice, gre za tisto uteho, ki je včasih trda, ker terja od človeka možatosti, volje in napora. Na vse tiste zdrave in trajne sile, ki nas duhovno krepe in dvigajo,
naj bi nas opozarjala radijska predavanja.
Po radiu smo tako rekoč zvezani z vsem človeštvom, z njegovim nemirom, iskanjem, z njegovimi borbami, zmagami in padci, očiščenji in pove-ličanji.
Ob vsem tem bi morali pravilno pojmovati radio, njegovo vrednost in njegovo poslanstvo.
0ja$hila: P&ZMMCL
Razločujemo 4 vrste pozavn, od katerih vsaka nosi ime po tistem človekovem glasu, kateremu po barvi in obsegu najbolj nalikuje. Diskant-po-zavna — najmanjša in najvišje se glaseča — je bila v rabi v nemških orkestrih; v Franciji je bila zamenjana s kometom.
Alt-pozavna je tudi več v rabi v francoskih orkestrih, v Nemčiji jo najdemo le v Bachovih delih. Njen obseg znaša 2y2 oktave in jo pišemo v alt-ključu. V splošnem je njen glas zopern, zlasti v nižini; v srednji legi je pa prav poraben in izdaten. V nižini jo pa nadomesti tenorska pozavna. Diskant- kot alt-pozavna ne tran-sponirata. Obe trpita na dejstvu, da barva tonov ni povsod na vseh stopnjah enaka.
Pozavna, ki jo splošno poznamo pod tem imenom, ki ima vse tiste vrline in odlike, ki so nam najbolj všeč, je — že prej omenjena — tenorska pozavna. Imaimo tudi pozavne z ventili, ki imajo enak pomen kot pri rogu ali trobenti. V splošnem pa prevladuje zaenkrat pozavna na poteg (Zug-posaune), pri kateri za vsak posamezen ton cev — s posebnim posegom — podaljšamo ali skrajšamo. Sami lahko sklepamo že, da ima ta slednja pozavna mnogo prednosti pred pozavno z ventili in kar je — konec koncev — najbolj glavno; mnogo lepši ton. To bo tudi vzrok, d!a je v vseh pomembnejših — simfoničnih orkestrih — v rabi pozavna na poteg, dočim stopa ona z ventili zmeraj bolj v ozadje. Njen zvok je močan, poln, v daljo doneč, veličasten in ostane na vsej tonski lestvici enak. Veličastnosti tona je pa primešano nekaj onega nadzemeljskega občutja, kar jo vsposoblja, da je zlasti v zboru njen zvok enak zboru tempeljskih pevcev, ki pojo vdanostno himno večnemu Stvarniku. Današnja pozavna je zveza tenorske in basovske pozavne in znaša njen obseg od B do es2, kar sovpada s tonskim obsegom fagota. Navadno rabimo skupaj 3 pozavne, ki zlasti v razstavni akordni legi — močno done.
Po tonskem obsegu kvinto nižje stoji basovska pozavna, ki gre izmed! pihal najnižje v nižino. Njen ton je veličasten in hkrati pa grozen in strašen.
V nižini nadaljuje obseg pozavn basovska tuba, ki je eden največjih inštrumentov orkestra, tonovsko nižino. V teh tonovskih nižinah se gib-
ljejo še; kontra-bas-pozavna in kon-tra-bas-tuba. Tuba nastopa pri simfonijah le redko sama: ponajveč služi kot temeljni bas zboru pozavn, s katerimi se prav ubrano druži.
Poleg naznačenega obsega imajo pozavne od prvega naravnega tona navzdol še nekaj tonov, ki pri tenorski pozavni mogočno in polno, pri alt-pozavni — srednje-dobro, pri basovski pozavni pa naravnost strahotno done. To so tako 2vani pedalni toni — tako imenovani radi podobnosti s pedalom.
Pozavne spadajo v vrsto onih glasbil, ki jih moremo nazvati epična. Po svojem zvočnem značaju so polne
plemenitosti, velikopoteznosti: v sebi nosijo vse resne in močne glasove vzvišene glasbene poezije: od! religioznih, veličastnih in mirnih poudarkov do najhujših izbruhov divje razposajenosti. Pojo kot zbor svečenikov, prete ali temno ječe, če je treba smrtni spev peti ali mozeg pretresajoče bučati — pojo k obujen ju mrtvih ali naznanjajo smrt živih.
Rihard Wagner in za njim Anton Bruckner sta uvedla v orkester tudi tako zvane rogovske tube (Horn-tu-ben), in sicer tenorske tube v B, basovske pa v F. Wagner je hotel imeti to zvočno barvo: namreč nižino pozavn, barvo pa — v tej nižini — rogov: porabil jih je kot — grozo, zavist, razdejanje — naznanjajoče tone v svojem »Ring-u«.
K tej družini trobil spadajo torej: rogovi, trobente, pozavne, tuba in rogovske tube. (V vojaških godbah rabijo še druge vrste tub, kot so eufo-mij — po vlogi sličen violoncellu —, bas v E in bas v F — nazvana tudi bombardon in helikon). Vsem tem je skupen način izvajanja, vsi tudi bolj ali manj izražajo veličastnost in mogočnost. Zvezo med pihali in trobili tvorijo najbolj rogovi, ki se dobro spajajo z enimi kot drugimi.

O radijskih razmerah v Bolgariji vemo prav za prav malo. Dobro poznamo lepe oddaje radijske postaje v Sofiji, ki se pri nas sliši dobro, kaj splošnega o radiofoniji v Bolgariji pa nam ni znano. Zato je prav, če na tem mestu pregledamo, kako je z ra-diofonijo v naši bratski Idlržavi Bolgariji.
Radiofonija v Bolgariji je nekako toliko stara, kot naša. Leta 1929 je imela Bolgarija, prav za prav njeno glavno mesto Sofija le nekaj radijskih naročnikov — plačnikov. Od tedaj pa do danes so se razmere močno spremenile. Bolgarska radiofonija je v teh letih dosegla lep napredek. Leta 1935 je prevzela od zasebnikov postajo v Sofiji država in jo od tedaj upravlja Glavno ravnateljstvo pošt, brzojava in telefona. Vodlstvo programskega odseka je bilo dano Pa-pajotu Todorovu, znanemu kulturnemu delavcu in gledališkemu kritiku, glasbeni del sporeda je vodil skladatelj in 'književnik Nenov, informativni del novinar Džadev. Ti trije so s -pomočjo drugih uredili programski načrt in njegovo izvedbo. Bolgarski raldio posveča velik del sporedov glasbi. To so mogli naročniki naše revije že sami spoznati iz programa sofijske radijske postaje, katerega v naši reviji redno in obširno prinašamo. Skoro 86% celotnega sporeda odpade na glasbo, 5.5% na predavanja, 5.25% na poročila in 3.25% na druge dele sporeda.
Veliko skrb je posvetilo vodstvo postaje bolgarski narodni pesmi. To
nalogo je prevzel Stojanov, ki je zbral okrog 1200 pesmi, ki so danes bogata zakladnica v diskoteki bolgarskega radia.
Bolgarski radio ima danes 7 triov, kvartetov, kvintetov in drugih manjših ansamblov za komorno glasbo. Poleg tega ima še 20 članov Radijskega orkestra in 22 članov Radijskega komornega zbora. Posebej ima dva narodna orkestra za izključno narodno glasbo in več manjših orkestralnih, inštrumentalnih, godalnih ansamblov. Radijska postaja v Sofiji ima bogato diskoteko z 10.000 gramofonskimi ploščami, od katerih je 27 celih oper, 200 simfonij, 56 orato-rijalnih in cerkvenih Skladb, 4 operete itd.
Predavanj bolgarski radio nima veliko. Že zgoraj smo zapisali, da odpade na predavanja le 5.5% celotnega sporeda. Predavanja so kratka, jasna in jedrnata. Postaja je uvedla posebne »vaške oddaje«. Poročevalska služba je urejena tako, da oddaja
Sofija, glavno mesto Bolgarije,
postaja osemkrat dnevno poročila po 19 minut. Zanimive so posebne oddaje, namenjene otrokom in družinam, kratke propagandne oddaje za inozemstvo v francoščini, angleščini, nemščini in italijanščini itd.
Mednarodna radijska zveza je na svojem zasedanju 1.1933 v Luzernu dodelila Bolgariji tri valovne dolžine. Bolsrarija ima danes tri radijske postaje: Radio Stara Zagora — za južno Bolgarijo/(214 m, 1402 kc, 2.5 kw), in Radio Sofija (na vrhu Vakarela, 37km od Sofije; 352.9 m, 85 kc, 100 kw).
Leta 1930 je imela Bolgarija 1341 radijskih naročnikov, osem let kasneje se je število dvignilo na 40.260,
Glasba je zgrajena iz treh elementov: iz ritma, tona in jakosti. Če hočemo torej glasbo nepopačeno prenašati, se moramo ozirati na vse tri elemente. Najvažnejši element vsake glasbe je pač ritem; tega nam je že v prvih početkih radija pravilno podajal vsak zvočnik, če je bilo le kaj slišati iz njega. Mnogo večje težave so pa nastale že koj ob začetku s prenašanjem tonov. Tu še danes nismo prišli do one popolnosti, da bi nam zvoč-
tako, da je 1.1938 prišlo na 1000 prebivalcev 5.40 radijsk(ih naročnikov.
Bolgarija ima s 93 mesti in 4201 vasjo sedem radijskih področij: sofijsko (z 10.809 radijskimi naročniki), plovdivsko (1580 naročnikov), starozagorsko (1007 naročnikov), burgasko (1345 naročnikov, šumen-sko (2520 naročnikov), plevensko (1730 naročnikov) in vračansko (856 naročnikov), dalje 18.184 naročnikov v mestih in 1663 naročnikov v podeželju. Dasi so ti podatki iz 1.1936, nam vendar nudijo nek splošen pregled števila naročnikov v mestih in vaseh, le, da si moremo misliti danes ta števila nekoliko večja.
nik prinašal vsak ton — najsibo najnižji ali najvišji — prav tak kot je bil original, da ne bi nobenega tona zadušil in nobenega dodal. Veliki in dragi ojačevalci se temu idealu že zelo približujejo, navaden poslušalec mora pa zaenkrat še malo potrpeti. Poleg gornje zahteve, da morajo ostati toni nepopačeni, pa smemo zahtevati, da mora biti njih relativna jaikost ista, kot pri originalu.
S tem smo pa že načeli problem
pravilnega prenašanja jakosti, ker smo zahtevali, da nam zvočnik poda forte kot forte in piano kot piano. Radio je bil Ido sedaj primoran te razlike v dinamiki nekako izgladiti, to se pravi piano ojačiti in forte omiliti. Vzrok za tako ravnanje je bil v tem, ker bi se piano izgubil v lastnem šumu aparata, dočim bi forte oglušil sprejemnik in zvočnik zaradi prevelike jakosti. Posledica bi bila popačena glasba.
Pri oddajniku je stvar prav ista. Tam se je celo najprej pojavila tendenca po omiljevanju kontrastov v glasbi. 2e od nekdaj je sedel za mikrofonom, tam v ojačevalnici mož, ki je pristrigel vsako prejako mesto in pri pianissimu »malo pomagal«. Tudi v bodoče ne bo mogoče shajati brez takega izravnavanja kontrastov, idb-kler bo denarno vprašanje važno; kajti čisto prenašanje velikih jakosti stane mnogo denarja. Potrebovali bi namreč močnejše oddajne postaje z vsem kar spada zraven in ta večja ja-kost bi bila izkoriščena samo v onih redkih trenutkih, ko veliki orkester zaigra fortissimo. Drugače bi pa ta velika rezerva vedno počivala.
Pri sprejemniku je pa povečanje dinamičnih razlik — dinamična ekspanzija — gospodarsko rešljiv problem, vsaj pri večjih aparatih, ki si bolj in bolj utirajo pot v širše sloje. Gospo-
Dinamika radijskega sprejemnika
darnost tu ne sili tako v ospredje, tu ni tako odločilno važna, kot pri oddajni postaji. Poleg tega bi že z dandanašnjimi aparati dobili precej izrazitejšo dinamiko, če bi nam jo oddajnik diktiral.
Sedaj pa pride ndtaj jako čudnega: niso važne absolutne razlike jakosti glasu, ampak samo njih pravo razmerje. Z elektronko, ki je dandanes takorekoč univerzalni pomočnik radia, lahko namreč tudi dinamiko oja-čimo; seveda le, če so razmerja jakosti glasu v oddajniku pravilno oddana. Ni torej potreba, da oddajnik oddaja pravilno dinamiko, ampak zadostuje, če jo le nakaže. Kakor moremo z velikim sprejemnikom človeški glas ojačiti do nadnaravne jakosti, ravno tako lahko povečamo razliko jakosti glasu, ki je pri oddaji znašala na primer 1 :10, na 1 :100 ali celo 1 : 1000. Potreben nam je le občutljiv organ, ki opazi male razlike v jakosti in ki odgovarjajoče regulira ojačenje.
Take organe znamo že graditi, in so tudi že izdelani in vgrajeni v nešteto sprejemnikih pod lepo zvenečim naslovom »avtomatična dinamična ekspanzija«. Kljub lepemu imenu se pa ta novost ni nič kaj udomačila.
Vzroki za to so različni. Ko jih bomo še čakali na uvedbo dinamične ekspanzije in v kakšnem obsegu.
Najprej glede pianissima tu tudi v bodoče ne moremo kaj prida pričakovati glede minimalne jakosti glasu. Kajti šumenje ie — vsaj zaenkrat — splošna lastnost vseh aparatov in tudi naitišia mesta godbe moraio presegati po jačini to šumenje. Razen tega je — na žalost — še zelo malo ljudi, ki bi se vsaj včasi popolnoma »poglobili« v svoj zvočnik in poslušali kakor na koncertu virtuoza. Večina uporab-
lja glasbo samo kot »spremljavo« za različna hišna opravila. Nežen piano pa zahteva osredotočenje na glasbo.
Drugič: gornja meja podana z zmožnostjo aparata, ki je zopet odvisna od cene. Dokler se dragi aparati ne bodo prodajali med širše sloje, si Od te novosti ne moremo kaj prida obetati. Na drugi strani je gornja meja določena tudi z obzirnostjo do sosedov. Če pa ne moremo izkoristiti velike jakosti, ki jo nam nudi dinamična ekspanzija, je vsa stvar več ali manj brezpomembna.
Iz obeh gornjih pomislekov sledi, da pridejo do nadaljnega za ojačenje dinamike v poštev le dražji aparati. Manjka še soglašanje širokih množic in s tem je zaprta najvažnejša pot za velikopotezno izdelavo; manjka namreč še vzgojenih poslušalcev, ki bi znali ceniti dobrine, ki jim jih prinaša novost. Široki krogi dandanes še ne kažejo nikakega zanimanja za oja-čeno dinamiko, ker je ne poznajo in tudi ne znajo ceniti.
Iz vsega gornjega sledi, da bi bilo zaenkrat najprikladneje graditi avtomatično ojačenje dinamike tako, da
Jtalijuni in radio
Kadar koli in kdor koli ima priložnost govoriti z Italijanom o radiu, bo ta pričakoval, da omenjaš ime Marconi in obenem priznaš, da je radio italijanska iznajdba. Tega se z vsem prepričanjem zaveda vsak Italijan, da je radio delo in plod italijanskega genija. To za Italijana drži in je nadaljni razgovor, da je še kdo drugi sodeloval pri tej iznajdbi — nemogoč. Radio je italijansko odkritje, zatorej italijanska zadeva, o tem je prepričan sleherni prebivalec Apenin-
se njeno delovanje lahko ukine ali na željo vsaj omili.
Do sedaj smo se sklicevali na mu-zikalno fineje čuteče ljudi, ker samo zanje ima zaenkrat ojačena dinamika smisel. Toda pri njih naletimo na tehtne pomisleke, ki se bi morali odpraviti že v oddajnih postajah.
To je namreč tretji vzrok, da se uvedba ojačene dinamike počasi razvija: pri oddaji se uravnava jakost glasu po posluhu, ročno. Toda ta tako rekoč individualna uravnava bi postala merodajna za sprejemnik, ki bi avtomatično zopet povečal kontraste, ki so jih pri oddaji potlačili. Da je vse to odvisno od človeka, ki regulira oddajo, sliši glasbenik prav občutno; zato pravi sam pri sebi: dokler se ne bo oddaja avtomatsko regulirala tako, da bo ostalo razmerje jakosti tudi pri oddaji pravilno, tako dolgo tudi avtomatika pri sprejemu ne more mnogo popraviti. Čim pa bi tudi oddajniki bili opremljeni z avtomatičnim manjšanjem kontrastov — tako imenovano dinamično kompresi-jo — bi se pa vsa reč pomaknila za velik korak naprej.
skega polotoka, ki ve, da ta iznajdba obstoja, pa naj sliši radio enkrat sam-krat v letu ali pa vsak dan.
Človek bi mislil, da je dežela, kjer je bil rojen, kjer je živel, delal in umrl radijski iznajditelj Marconi, tudi med prvimi, kjer je radio najbolj razširjen. Italija ima danes blizu 45 milijonov prebivalcev in je imela ob koncu aprila letošnjega leta 1,145.000 radijskih naročnikov. Res, da je v zadnjem letu število naraslo skoro za 300.000, je to vendar še premajhna številka za to deželo, zlasti še, ker odpadejo skoro vsi naročniki le na mesta in je v Italiji veliko majhnih aparatov — ljudskih sprejemnikov.
Razlog, zakaj v Italiji radio ni tako razširjen po deželi, je v veliki meri v značaju ljudstva in njegovega življenja. Italijani — zlasti dežela, žive veliko izven stanovanja, velik del njihovega življenja poteka na ulici, na dvorišču. To je nasproten značaj severnim narodom, ki so veliko bolj navezani na dom in potemtakem tudi na radio.
Velik vzrok za majhno razširjenost radia v italijanskem podeželju je tudi revščina. Letni izdatek — kot naročnina 82 lir, tok, cevi in razna popravila, vse to je za italijanskega podeželskega človeka le prevelik izdatek. Razširjenost radia je v Italiji v veliki meri gospodarski problem.
Veliko se prizadeva za razširjenje radia v podeželje fašistična stranka, ki je izrecno prevzela to nalogo. Organizirali so tako imenovani »podeželski radio« s posebnimi nalogami. Temu namenu služijo posebni uradi. Napravili so poizkus, da dajo vsaki vasi vsaj en radijski sprejemnik, ki naj služi vsem vaščanom. Te aparate so namestili največ po šolah in po
društvenih prostorih kluba »Dopola-voro« (podobno nemški organizaciji »Kraft durch Freude«). Premožnejše vasi so si same nabavile radijske sprejemnike, revnejšim so jih dale tovarne radijskih aparatov ali pa so jih jim nabavile razne druge organizacije, ki služijo izobrazbi italijanskega podeželja.
Kljub vsem tem različnim akcijam je danes še vedno veliko italijanskih vasi brez radia. Vendar veliko delajo in žrtvujejo za razširjenje radia.
Radio je povsod tam, kjer je v Italiji prodrl, močno vplival na življenje ljudi. Približal jim je dogodke domačega in tujega sveta. V hiši, kjer imajo radio, je vedno zbranih veliko poslušalcev. V ta namen služijo največ šolski prostori. Šolske radijske ure so v italjanskem radiu dobro in spretno pripravljene in v veliki meri olajšujejo delo učiteljev. Kadar ni pouka v šoli, služi radio drugim namenom. Na ulice odmeva glas iz radijskih zvočnikov. Skoro vsak javen lokal ima — seveda, če ima radio — nad vrati zvočnik, da morejo poslušati radio tudi ljudje na ulici. Zlasti športni in politični dogodki zvabijo veliko število radovednih poslušalcev.
Športnim prenosom, zlasti nogometnim tekmam sledijo poslušalci prav tako napeto in z enako vročim
temperamentom kakor tisti, ki tekmo tudi gledajo. Vsako dobro potezo, ki jo napravi njihov nogometoš in jo potem radijski reporter poroča po radiu, spremljajo z glasnim navdušenjem.
Posebno pozornost posvečajo važnim političnim dogodkom. Če govori Mussolini, tedaj se to sliši po vsej Italiji. Lastniki radijskih sprejemnikov postavijo aparate na okna, da morejo poslušati ljudje na ulicah.
Značilno za Italijana je tudi to, da on najraje posluša radio v družbi in to čim večji, dočim je drugod v veliki meri nasprotno. Vsaj pri nas in še kje drugod radi poslušamo radijske oddaje v miru, brez spremljajočih opazk poslušalcev, ker bi nas to le motilo.
(Zemljovod)
Pri radijski napeljavi mora vsak lastnik radia vedeti za marsikakšno podrobnost. To ne pride samo od sebe, privaditi se mora. Pri radiu je treba natančnosti v vsakem ozira, če hočemo, da nam bo dobro igral. Važna je antena, višina, oblika, važen je zemljovod in še to in ono. O antenah smo svoj čas že pisali. Preglejmo na krat-
»Ni njegov! Ni njegov!« se začu-jejo glasovi iz vseh kotov dvorane. »Živeti nam ne da, vaše blagorodje! Petnajst let že visi nad nami! Odkar se je vrnil od vojakov, old> takrat bi človek kar iz vasi ušel. Vsi so ga siti!«
»Natančno tako je, vaše visoko-rodje!« pravi priča starosta. »Vsa občina se pritožuje. Saj ni mogoče živeti z njim! Če gremo za procesijo, če praznujemo svatbo, ali postavimo, če se zgodi kakšna nesreča, povsod ti kriči, rohni, venomer dela red. Otrokom ušesa navija, za ženskami vohuni, da se ne bi kaj zgodilo, iprav kot kakšen tat... Ni dolgo tega, ko je hodil po kočah in ukazoval, da ne smemo peti pesmi in ognjev da ne smemo zakuriti. Nobenega takega zakona, pravi, nimamo, da bi smeli prepevati pesmi.«
»Počakajte še malo, vi boste pozneje podali svojo izpoved,« pravi sodnik, »a zdaj naj nadaljuje Prišibjejev. Nadaljujte, Prišibjejev!«
»Razumem!« zahrešči podnarednik. »Vi, vaše visokorodje, ste izvolili omeniti, da ni moj posel razganjati ljudi... Dobro ... A če je nered? Mar je mogoče pustiti, da bi ljudje razgrajali? Kje to piše v zakonih, da je treba dajati ljudstvu svobodo? Tega nikakor ne morem dovoliti, če jih jaz ne začnem razganjati in kaznovati, tak kdo bo to delal ? Nihče ne pozna pravega reda, v vsej vasi, lahko rečem, vaše visokorodje, vem edino jaz, kako je treba postopati s preprostim
Tu bi mogli konkretno govoriti o velikem vplivu, ki ga ima radio na maso. Zato je razumljivo, da se vodstvo italijanske vlade trudi, da čim prej in čim bolj razširi radio v podeželje, kjer igra tako veliko vlogo in ima tako velik vpliv na množice.
Takile pregledi o radiu, njegovi vlogi, pomenu in vplivu v posameznih državah in pri posameznih narodih nam nudijo zanimivo podobo in rezultate o različnem pojmovanju radia, o odnosu do njega itd. Povsod zasledimo nekaj, kar je dotičnemu narodu svojstvenega tudi v tem pogledu.
Obenem nam pa taki pregledi zgovorno pričajo, kako se širi radio med ljudi, kako vpliva nanje, na njihovo življenje, na njihovo izobrazbo itd.
ko, kaj moramo vedeti o zemljovodu.
Zemljovod je potreben, da odVaja iste visokofrekvenčne struje, ki jih odvaja antena in mora imeti isto debelino žice, kot antenski vod. Zemljo-vodna žica mora biti izolirana. Če je zemljovod kratek (n. pr. le 3—5 metrov), zadostuje, da se izolirana žica pritrdi na zid. Če je zemljovod daljši, moramo žico pritrditi na posebne maj-
ljudistvom, in, vaše visokorodje, jaz lahko vse razumem! Jaz nisem kmet, jaz sem podčasnik, upokojen podnarednik skladiščnik, služil sem v Varšavi, v štabu, a pozneje, izvolite vedeti, ko sem stopil v pokoj, sem bil za gasilca, potem sem pa zaradi bolezni opustil gasilstvo in služil idlve leti v moški klasični gimnaziji za slugo... Jaz vem, kaj je red. A kmet — preprost človek, ta vam ničesar ne razume, 'in tak je dolžan poslušati mene, zato, ker je to — njemu samemu v prid! Vzemimo kar našo zadevo za primer... Razganjam vam ljudi, a pa bregu na pesku leži utopljenče-vo truplo. Na kakšni oodlagi neki, sprašujem, leži truplo tu? Ali je to red? Kaj zija ioolicijski načelnik? Zakaj ti, načelnik, pravim, ne obvestiš oblasti? Mogoče ie ta utopljenec pokojnik sam utonil, a mogoče je pa tudi, da stvar diši po Sibiriji. Mogoče se .je tu zgodil zločinski umor... A načelnik Zigin kot da me ne sliši, samo kadi in dim si piiha padi nos. »Kakšnega nadzornika pa imate tu, pravi ? Odkod, pravi, se vam je pa vzel ? Kot da mi brez njega, pravi, ne bi vedeli, kako in kaj?« Kot vse kaže, mu pravim, ti res ne veš, tumpec za-gamani, če stojiš tu in se ne zganeš. »Jaz,« pravi, »sem velel že včeraj obvestiti pristava pri okrajnem načel-stvu.« Čemu pa, vprašam, pristava? Po katerem paragrafu državnega zakonika? Mar ima v takih slučajih, kadar se kdo utopi ali koga zaduše in drugo temu podobno, — mar ima v takih slučajih okrajni načelnik kaj opraviti? Tu, pravim, je treba čim
rPodnarednik rpi'uih jvleo
»Podnarednik Prišibjejev! Obdolže-ni ste, da ste letos tretjega septembra z besedami in dejanjem razžalili policijskega načelnika Zigina, okrajnega starešino Aljapova, stotarja Je-fimova in njegova pomočnika Ivanova in Gavrilova in se šestero kmetov, pri čemur ste prve tri razžalili pri izpolnjevanju njihove službe. Priznate krivdo ?«
Prišibjejev, nameščen podnarednik, ostrega lica, iztegne roke po šivih in odgovarja s hripavim, pridušenim glasom, sekajoč vsako besedo, ko da bi poveljeval:
»Vaše visokorodje, gospod poravnalni sodnik! Iz vseh paragrafov zakonika sledi, da si je treba vsako stvar ogledati v zvezi z okoliščinami. Kriv nisem jaz, ampak vsi drugi. Do vsega tega je prišlo zavoljo utopljen-čevega trupla. Bog mu daj nebeško kraljestvo! Greva tako tretjega tega meseca z ženo Anfiso, mirno, spodobno, pa zagledam — na bregu se je zbrala tolpa ljudi. S kakšno pravico so se ti ljudje tu zbrali? — vprašam. — Zakaj ? Mar je v zakonu dovoljeno, da bi ljudje hodili v gručah? Kričim: narazen, razidite se! Začnem razganjati ljudi, da naj se razgube po do>-meh, ukažem stotarju,* naj jih zgrabi in odžene---«
»Dovolite, saj vi niste ne stražnik, ne starosta, — mar je to vaš posel, razganjati ljudi?«
* Stotar = kmet, ki mu je poverjeno nadzorstvo nad sto hišami.
Nekaj lehničnih nasvetov
hne izolatorje, tako, !d'a se žica ne tišči zidu. Zemljovodno cev moremo pritrditi na vodovod, na strelovod, ali na kakšno drugo cev ali žico, ki je v zvezi z zemljo. Vodovod za radijski ajparat ni vedno najboljši zemljovod, zlasti še, če priključek ni čist (če je n. pr. rjast) in dobro pritrjen, oziroma povezan. Včasih je veliko boljše, če v zemljo zakopljemo kovinsko ploščo in to ploščo obdamo s koksom. Prav tako je tuJdi včasih boljši zemljovod, ki je pritrjen na strelovod kakor na vodovod. Kdaj je eno boljše, kdaj drugo, to je treba preizkusiti. Vsak radijski naročnik bo sam zase najboljše vedel, kakšen zemljovod je
boljši.
Zemljovod, ki pelje od aparata v zemljo, mora biti čim krajši. Pri visoki anteni je treba paziti, da je vod idlo zemlje čim krajši. Visoka antena zaradi tega zahteva dober zemljovod.
Pri sobni ali strešni anteni moremo uporabiti za zemljovod vsak večji kovinski predmet. Za zvezo z zemljo moremo uporabiti tudi žico električnega zvonca. Ce torej na kratko pregledamo, na kaj moramo zlasti paziti pri napeljavi zemljovoda, bi poudarili tele stvari.
1. Zemlja (oziroma zemljovod, zveza z zemjo) je za dober radijski sprejem prav tako važna kot antena.
2.	Zemljovod mora biti čim 'krajši.
3.	Vsi SDoji, ki so podlvrženi vremenskim vplivom, morajo biti oviti in zavarovani.
4.	Kontakti morajo biti vedno čisti.
5.	Pri napeljavi zemljovoda se po-služimo kovinske plošče in jo obdamo s koksom.
6.	Prerez zemljovodne cevi naj odgovarja prerezu antenskega voda. Naj ne bo ena žica debela y2cm, druga pa le nekaj milimetrov. Obe morata biti enako debeli.
7.	Uporabljati moramo vedno izolirano žico ali porcelanaste izolatorje (tudi steklene), kjer žica ni izolirana.
Še nekaj o tem, kako poiščemo dobro zemljo.
Ko polagamo zemljovodni vod, si često ubijamo glavo: do vodovoda je navadno predaleč, zakaj zemljovodni vod bodi kratek. Ce je plin pri roki, ni dosti pomagano, ker ni tako zanesljiv kot vodovod. Da bi si polagali dolg vod za »protiutež« ne pride v po-štev, ker bi bilo prezamudno in še ne tako izdatno kot prava zemlja. Kako torej najdemo hitro zanesljivo zemljo?'
Ne bo tako težko. V treh minutah si napravimo iz starega materijala malega »stezosledca«. Izgleda nekako takole: Daljši kos gole žice ovijemo z enim koncem Okoli čistega dela vodo-
vodne pipe. Njen drugi konec ovijemo okoli okova žepne žarnice. Oboje je seveda lahko popolnoma provizo-rično. S tem je naš »instrument« gotov.
Za kontrolo se dotaknemo z enim polom žepne baterije pipe, z drugim pa še prostega pola žarnice. Ce je vse v redu, mora svetlo zasvetiti.
Sedaj pa lahko takoj gremo iskat dobro zemljo. Ce je pri roki kak vod centralne kurjave, ga naprej poskusimo; to je običajno dobra zemlja. Obratno pa se običajno plinski vod in celo strešni žleb slabo izkaže.
Ko smo se tako nekaj časa zabavali z novim »instrumentom« in določili, kateri predmeti imajo dobro zvezo z zemljo, tedaj lahko malo pomislimo katerega bomo izbrali. Odločili se bomo za oni predmet, ki je prvič najbližji sprejemniku in drugič, ki se čim prej razcepi na Obširen kompleks (cevje).
Vse gornje je veljalo seveda samo za slučaj, da iz kateregakoli vzroka ne moremo stalno uporabljati vodovoda kot zemlje, bodisi, leta je predaleč od sprejemnika, bodisi, da bi potrebna žica estetsko motila. Vsekakor je pa res, da je skoro vedno vodovod naj-bolja zemlja in se poslužujemo nje, če le mogoče.
(Nadaljev. na 7. str.!)
prej poslati po preiskovalnega sodnika in državnega tožilca. Predvsem pa moraš, ipravim, najprej sestaviti akt in ga poslati gospodu poravnalnemu sodniku. Oni, policijski načelnik, samo posluša in se smeje. In kmetje tudi. Vsi so se hahljali, vaše visoko-rodje. Pod prisego se lahko zakol-nem. Tale se je smejal, i onile, tudi Zigin se je smejal. Kaj pa rezgečete, pravim. Policijski načelnik pa pravi: »Poravnalni sodnik, pravi, iza te stvari ni pristojen!« Te besede so me spravile v togoto. Načelnik, saj si ti to dejal ? — se obrne podnarednik na načelnika Zigina.«
»Kajpak.«
»Vsi so slišali, kako si to izjavil, vpričo vseh izjavil: »Poravnalni sodnik za take stvari ni pristojen«. Vsi so slišali, kaJko si ti prav te besede ...« Mene, vaše visdkorodje, je to razto-gotilo, kar ustrašil sem se. »Ponovi«, pravim, »ponovi, kar si idtejal, nesrečnež!« On spet isto... Jaz nadenj: »Kako, za Boga,« pravim, »moreš kaj takega govoriti o gospodu poravnalnem sodniku? Ti, oolicijski načelnik, pa proti oblasti? A? Pa ti pravim, veš, pravim, kam te more za takšne politične besede spraviti gospod poravnalni sodnik?« Starešina pa reče: »Poravnalni sodnik izven svoje pristojnosti ne more ničesar. Pristojen je le za manjše stvari«. Tako je izjavil, vsi so ga slišali... »Kako vendar« pravim, »se drzneš sramotiti oblast-vo? Ne,« pravim, »z menoj ni varno češenj zobati, če ne, bratec ti bo slaba predla. Svoje dni, v Varšavi, ali ko sem bil za slugo v moški gimnaziji,
brž ko zaslišim kakšne nedovoljene besede, pogledam na ulico, ni li kje blizu orožnik; stopi sem, kavaiir, ga pokličem in vse mu povem. Tu na vasi pa — komu naj poveš?« Bes me je zgrabil. HudO mi je postalo, da so se današnji ljudje talko izvrgli v svoje-voljnosti in nepokorščini. Zamahnil sem in ... Kakopak, ne da bi s silo, ampak tako, bolj lahko, da ne bi o vašem visokorodju govorili več takih besed ... S stvarjo je potegnil tudi policijski načelnik. Jaz, torej sem zato tudi načelnika ...
Razsrdil sem se, vaše visokorodje, pa saj brez tega tudi ne gre, če ga malo ne pretepeš. Ce neumnega človeka ne pretepeš, pade greh na tvojo dušo. Posebno, če ga za kaj ... če je nered...«
»Dovolite! Saj imamo oblasti, ki pazijo na reldl. Za to so policijski načelnik, starosta, stotar ...«
»Policijski načelnik vsega ne more videti, pa načelnik tudi ne razume tega, kar razumem jaz ...«
»No, razumite vendar, da to ni vaš posel!«
»Kako, gospod? KaJko da ne bi bil? Čudno ... Ljudje uganjajo nespodobnosti, pa da se me nič ne tiče! Mar naj jih hvalim, kali? Vidite, pritožujejo se vam, da jim branim pesmi peti... Pa kaj je neki dobrega v pesmih? Namesto da bi se ukvarjali s kakšnim Idielom, pesmi prepevajo ... Poleg tega so se razvadili, sedeti pod noč pri ognju. Treba je leči spat, oni se pa tam razgovarjajo in snujejo. Saj imam zapisano!«
»Kaj imate zapisano ?«
»Kdo poseda pri ognju.«
Prišibjejev potegne iz žepa zamazano krpico papirja, si natakne naočnike in čita:
»Spisek kmetov, ki posedajo pri ognju: Ivan Prohorov, Sava Milkifo-rov, Pjotr Petrov, Soldatka Šustrova, vdova, živi v razvratni nezakonski zvezi s Semjonom Kislovim. Ignjat Sverčkov se peča s čarovništvom, tudi njegova žena Mavra je vešča, po nočeh hodi tuje krave molst.«
»Dosti!« pravi sodnik in začne spraševati priče.
Podnarednik Prišibjejev pomakne naočnike na čelo in čudoma gleda sodnika, ki očividno ni na njegovi strani. Njegove napete oči se svetijo, nos mu postaja živo rdeč. Gleda sodnika, gleda priče in nikakor ne more doumeti, zakaj' je neki sodnik tako razburjen in zakaj se iz vseh kotov dvorane ču-je zdaj ropot, zdaj zadržan smeh. Ne-umljiva mu je tudi sodba: za mesec dni v zapor!
»Zakaj?!« pravi in razširi nejeverno roke. »Po katerem zakonu?«
In zanj je jasno, dla se je svet spremenil in da živeti na svetu že ni več mogoče. Mračne, žalostne misli se ga lotevajo. — Ko pa stopi iz dvorane in zagleda kmete, ki so se zgrnili v gruče in se o nečem pogovarjajo, iz stare navade, ki se je že ne more več znebiti, iztegne roke po šivih in zakriči s hripavim, srditim glasom:
»Narazen! Ne prerivaj se! Domov! Marš!«
(A. P. Cehov.)
TEDENS
OD 28. VII DO 3. VIII.
POREDI
LETO 1940
Olzddja 28. fulifa
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00; Jutranji pozdrav.
8.15: Narodne pesmi poje gdč. Pold-ka Zupanova, s harmoniko spremlja g. Avgust Stanko: Je pa davi slanca pala. Škrjanček na polju. Lepo je pomladi. V starih časih je res prav luštno blo. Kaj se ti fantič v nevarnost podajaš. Zmirom se veselim. Mi Slovenci vinca ne prodamo. Gor na Bistrico pridem. Dober večer. Ena ptička mi poje. Preljuba si ti pomlad. Šel sem po zelenem travniku.
9.00: Napovedi, poročila.
9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve: Mihelčič: Mašna pesem. Rihar: Sv. Ana. Kimovec: Obhajilna. Jereb: Marija Morska zvezda. Mav: Blagoslovna.
9.45; Verski govor (g. dr. Gvido Rant).
10.00: Jules Massenet: Slike iz Alza-cije, suita (plošče).
10.15; Jožek in Ježek: Di Lazzaro: V nedeljo zjutraj vstala boš, (valček). Gorni-Kramer: Lahko noč, moja zlata, (tango). Ježek: Košček modrega neba, (slowfox). Robin-son: Sonce šlo za goro je počivat, (slowfox). Bostjančič Kari: Tango za mojo malo. Raimondo: Ko zvonček bije, fox.
11.00: Gorenjski trio in plošče: Lehar: Tako je pri nas, kor. Gregorc: Saj si sama kriva, valček. Moj ljubček je krepak mornar, kor. Grunov: Seviljska plesalka, špan. ples. Doppler- Elza — mazurka. Miciocchi: Španska serenada. Noč v Madridu. Frennd'orfer: Pot k srcu, pesem. Fetras: Mesečina na reki. Zeller: Ptičar, odlom, iz opte. Go-dard B.: Jocelynova uspavanka. Leoncavallo: Jutranja pesem. Ca-
rosio: Tarantella. Ne srdi se. Holz-mann: Pali, koračnica. Frenndor-fer: Pod lipo, pesem. Na planini, lendler. Ray Noble: Pesem naj pove. Fiorito in Keidel: Slavčkova pesem. Irvin Berlin: Ker Vas ljubim. Dittrich: Dolgo, dolgo je že tega. Gregorc: Rejska koračnica.
12.30: Objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Koncert Delavskega pevskega društva: Sem šel črez gmajnico. Vodopivec: Na poljani, harm. Vračko: Jaz zmiraj mislil sem. Tam v Štajerski deželi. Pod rožnato planino. Ipavec; Oblaček. Adamič: Završki fantje, harm. Vračko: Lepa si pomlad zelena. Zirovnik: Se davno mrači. Adamič; Ljubica vstani. Lahko noč. Švikeršič: Imam pa mlin pod klancem.
14.00: Operetni venčki (plošče): Mil-locker: Dijak prosjak, veliki simf. orkester. Suppe: Boccaccio, ork. Mareka Webra. Nedbal: Poljska kri, potp. E. Kalman: Grofica Marica, simf. orkester. Lehar; Vesela vdova, simf. orkester.
(Oddaja prekinjena od 14.30—17.)
17.00: Kmetijska ura: Vzreja in nega prašičkov (g. ing. Jože Padar).
17.30; Popoldanski koncert: Cimer-manov kvartet in Fantje na vasi: H. Leopold: Dekle iz Štajerske, fox. F. Lehar: Zlato in srebro, valček. Stelibsky: Edino uteho imam, tango. Štajerski fantič. Dečva sred jezera. Vinska. Pri farni cerkvici. Kreuder: Vsako noč bi rad o Tebi sanjal, slow. fox. Winkler: Margareta, angl. valček. Fiebrich: Pesem iz Dunaja, pesem. Jutranja (harm. Pregelj). K' sem holcarja meva. Sonce že doli gre. Pod rožnato planino. Jankovec: Valček iz operete
S tem naj bi bile podane glavne stvari, ki jih mora prav za prav vedeti vsaJk lastnik radia. Preglejte svoje zemljovode in boste videli, da marsikaj ne odgovarja zgornjim zahtevam, popravite, ker s tem boste izboljšali radijski sprejem in odstranili toarsikakšno motnjo.
Če pa kdo želi kakšnih posebnih nasvetov v kakršnikoli radijsko- tehnični stvari, naj nam piše, pa mu bomo odgovorili v eni izmed prihodnjih številk. Naročniki naše revije se morejo obrniti na uredništvo, oziroma upravo lista v kakršni koli zadevi, ki tiče izboljšanja radijskega sprejema.
»Srce za miljon«. Stelibsky: Moja gondola, tango. Loube: Kadar stric smrči, fox. Sonce je šlo za goro. V Moravski far. Ribniška. Zdravica od sv. Roka (harm. Pregelj).
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura; Srbske naselbine v Gorskem Kotoru (Ljubo Sundač).
19.40: Objave.
20.00; Nekaj okroglih (plošče).
20.30: Kitara in klavir (gg. Stanko Prek in Raf. Eilec): Carulli: (Sonata op. 21. št. 1. Diabelli: Sonati-na op. 68. Carulli: Sonata op. 21. št. 2.
21.15: Koncert Pevskega zbora iz Jezice: Premrl: Slovanska pesem. Kramar: Zvonikarjeva. Grum: Moja kosa. Vodopivec: Sinoči je pela. Premrl: Bratje Slovenci smo. Dev: Dekle v vrtu zelenem stoji. Adamič: Vsi so prihajali. Angelik: Večerna. Pirnat: Na Gorenjskem je fletno. Dev: Mehlica. Zirovnik: Oglar. Zirovnik: Večernica.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Za oddih (plošče): Schneider: Ples pri Ziehrerju, venček valčkov. Por fin toros — passo doble (ork. balalajk). Grieg: Norveški ples No. 2. Leopold; Hungaria, fant. (ork. E. Lorandove). Kalman; Bajadera, operetni venček (ork. H. Hardena). Thopson: Havajski valček, (ork. hav. kitar). Kekuku; Pravi havajski ples (ork. hav. kitar). Rixner: Bagatelle, uverture (ork. K. Engol).
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6.15 Koračnica. Telovadba. Plošče. •. 9.30 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje. 12.01 Zabavni 4 (O). 13 Narodne pesmi. 13 30 Napovedi. •. 13 40 O- 14.40 14.50 O- 15-55 Zdravstveno predavanje. 16.15 Pisan 4. V odmoru od 17.15 do 17.25 Kmetijski nasveti. 18 Orkestralni 4- 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Ruske romance. 20-10 Dnevna reportaža. 2020 Zabavni koncert RO. 21.40 22 Narodne pesmi. 22.40
BEOGRAD D.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kvv. YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 Časopisni pregled. 9-50 Prenos bogoslužja. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v

franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •.
YUB 49,18 m. - 6.100 kc. 10 kvv. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura;. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40 •.
YUF 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kvv. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kvv. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 O- •- 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12-03 12.15 Zborov 12.45 •. 13 Pevski 4-13.30 Reportaža. 13.45 4 lahke glasbe. 17.20 •. 18.45 Reportaja. 19.05 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Massenet: »VVerther« (Q). v odmorih •.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Veselo nedeljsko jutro. 7.50 •. 8 Mladinska oddaja. 8.20 Nemška oddaja. 8.50 Verski govor. 9.05 Prenos bogoslužja. 10 Protest, bogoslužje. 11 Prenos 4 RO. 12 •. 12.20 O- 13-50 Plesna glasba. 14.45 O- 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Plesna glasba. 18 Nemška oddaija. 19 Napovedi. •. 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Slovaške plesne pesmi. 20 Oddaja za izseljence. 21 Zabavni koncert. 22 •. 22.10 šport. 22.20 Plesna glasba.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-45. Praga. 7 Poročila v nemščini. 7-15 Plošče. Nato ob 9.30 Praga. 11 Nemška oddaja. 12 Pra-gai. 14.15 Praga. 15 20 Otroška ura. 15-50 Praga. 16-50 O- 17 Nemška oddaja. 81 Praga. 18-20 O- 19 Praga. 19.45 Predavanje. 20 Praga. 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw 6.45 Oče naš. 7 Koledar. Q- 7.20 •. 7-30 | zabavne glasbe. 8 Predavanje. 8-15 4 RO. 8-45 Delavska ura. 9 $ zabavne glasbe. 9.30 O- 9-40 Predavanje. 10 Prenos bogoslužja. 11 Verski govor. 11.10 O- 1210 •- 12-30 Zabavni spored. 13 30 4 lahke glasbe. 14.15 O- 14-30 Kmetijska oddaja. 15.05 O- 15-20 Brno. 15-50 Salonski orkester. 16-20 4 vojaške godbe. 16-50 Predavanje. 17-50 Lepi napevi. 18 M. Ostrava. 18-20 O- 19 19-20 Zvonjenje, O- 19-45 Predavanje. 20 Pisan spored. 22 •- Napovedi. 22.20 4 zabavne glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
P 6 Budnica. 6.10 4 lahke in narodne glasbe. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 4 lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 Koncert. 11.40 Predavanje. 11.55 4 narodne glasbe. 12-30 12.50 Lahka gl. 13-30 4 zabavne glasbe. 16 Kmetijska oddaja. 17 Otroška Tira. 18 4 lahke in plesne glasbe. 19-30 •. 19-50 Lahka glasba. 20 Violinski 4- 20-30 O- 21-20 Lahka gl.
21-45 •- 21-55 Plesna glasba.
*
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 O- 6-45 6-55 4■ 9 Pesmi. 9.10 4. 10 Protestantsko bogoslužje. 10-45 Napevi. 11.30 Branje. 12 J. Sibelius: V. simfonija v Es- duru. 12.30 •- 12-40 O- 13-10 4 ženskega pevskega zbora. 13-40 Reportaža!. 14 4. 14.45 Zvočna igra. 15-30 Plesna glasba. 16-30 Dve islandski zgodbi. 17 Našim vojakom. 18 Predavanje. 18-200-
19	Predavanje. 19.20 O- 19-30 •- 19-40 Šport. 19-50 šramel igra. 20 Zvočna igra v narečju. 21 Koncert cerkvene glasbe.
22	•. 22.10 Pesmi.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8.45 •. 10 Prenosi bogoslužij. 12.30 Orkestralni 4. 13-45 •- 14 O- 15 Predavanje. 15-45 Jazz. 16-30 Predavanje. 17 •. 17-15 Orkestralni 4. 18-10 Predavanje. 18-35 O- 19 Recitacije. 19-15 •-19-25 Madžarski napevi. 21-10 Klavirski 4. 21.40 •. 22.10 4 vojaške godbe.
23	• v nemščini, ital., angl. in frranc. 23 20 O-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
11	Ciganski orkester. 12-05 Mladinska ura. 15-05 O- 19-30 Branje. 20 •. 20.25 O- 21.10 Predavanje. 21-40 Cig. orkester.
HoRBY 265-1131 100 kw
9.10 Predavanje. 10 4- 11 Prenos bogoslužja. 12.40 Napovedi. •. 15 Predavanje. 15.30 O- 16-15 Branje. 16-45 Pevski 4. 17-05 Dekliška oddaja. 17-20 Toivo Kuula: Trio za klavir, gosli in violončelo, op. 7. 18 Večernlce. 19 •. 19.30 Lahka glasba. 20 »18 let« - zvočna igra. 21.30 4 RO. 22 •. 22-15 Orkestralni 4.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni program 8.15 •. 10 Kmetijska ura. 11 Maša. 12 Nabožno čtivo. 17 čas. O- 17-30 Voj. program. 18 Objave.
Dnevni program I.
12	Nabožno čtivo. 12-20 O - operna gl. 12.50 Kulturni koledar. 13 Čas. 0. 13.15 4 orkestra Angelini. 14 • in O- 1415 Reklamni program.
Dnevni program II. 12 Reklamni 4. 12.30 4 tria Chesi. 13 • . 13-15 Simfonična glasba. 13.30 Politični pregled. 14 •- 15 Operetna glasba, plošče. 15.30 Slušna slika.
Večerni program I. 19 šport. 19.15 4 orkestra. 19.40 šport.
20	Čas. 0. 20 30 Rigoletto - opera Verdi. 23 23.15 Pisana glasba.
Večerni program II. 19 Zabavni 4. 19.30 Pisana glasba. 20 čas. •. 20.30 Pisane melodije. 21.15 Gli Straordinari časi del dottor Mom,o - tri-dejanka. 22.20 Operetna glasba. 23 •-
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
8 Telovadba. 8.15 Telovadba. 9.10 Mozartove skladbe. 10 Bogoslužje. 11.40 •■ 12 4 RO. 12.50 čtivo nato nadaljev. koncerta. 14 Bogoslužje. 15-30 O- 15-40 Nordijska klavirska glasba. 16 Pop. 4 orkestra. 18 Slušna slika-. 18-20 O- 19 •-19-30 Predav. 20 Veseloigra. 20-15 Danska narodna glasba. 21.15 Slušna igra. 21.45 Danske pesmi. 22 22.15 O- 22.20 Plesna glasba.
SOTTENS 440.1-677 100 kw
6.55 O- •■ O. 8.45 Prenos bogoslužja. 9-55 Zvonjenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 G. Doret: Dona nobis pacem (maša). 11.30 O- 12.29 Napovedi. O-12.45 •. 12.55 O. 14 Kmetijsko predavanje. 14-15 Glasbeno predavanje in 14.55
O- 15.45 Predavanje. 16.05 O- 16-45 športna reportaža. 17-45 Našim vojakom. 18.50 Protestantski verski govor. 19.05 O- 19-30 Predavanje. 19.40 šport. 19.50 •. 20 Zborov 4. 20.20 Glasbena slika. 20.55 Zvočna igra. 21.40 Koncert ruske glasbe. 22 O- 22.20
rP&aeddjtk 29. julija
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Balalajke (plošče); Nichailow-Sky iz srednje Rusije, (ork. rus. balalajk). Vengerka, (ork. balalajk Peter Bilja. Polka koketka, (isti). Kasbek, kaukaška nar. pesem. Ip-politoff-Iwanoff: V čerkeški vasi, ork. rus. balalajk. Rimsky-Korsa-kov: Snežinke, ork. rus. balalajk.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Dvospevi. Sodelujejo: gg. Andrej Jarc, Tone Petrovčič, s harmoniko spremlja g. Avgust Stanko. So
ptičice zbrane, v planinco lete. Zvedel sem nekaj novega. Nekdaj u starih časih. Moja kosa je rjava. Oblaki so nudeči. Odpiraj dekle kamrico. Oj dekle, kaj si tak žalostna. Oja, oja oj Ti ljubca moja. Bratci, veseli vsi. Dober večer, ljubo dakle. Hladna jesen že prihaja. Ko sem k njej pršov.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije državne obrambe.
19.40: Objave.
20.10: O štajerskih gradovih (g. Leo Pettauer).
20.30; Cajkovskega dela izvajajo: ga. Marta Osterc-Valjalo in gdč. Ida Valjalo: Letni časi: Škerjančkova pesem. Zvonček. Žetev. Solze. Kako pozabimo. Noč. Nocturno. Valse scherzo. Mazurka. 2 ariji iz »Pi-que dame«. Arija Čarodejke. Vse za Tebe.
21.15: Fantazije iz znanih oper (plošče) : Gounod: Faust. Verdi: Aida. Smetana: Dalibor. Dvorak: Rusal-ka.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Citraški dueti (gg. Kosi Ivan in Vilko Skok); Orleth: Uvertura. Kolmanek: V pozabljen ju, pesem. Strasser: Gorski mir, lendler. Ton-hofer: Na obali, gavota. Kodat: Ko-drolaska, fanc. polka. Orleth: Ob luninem svitu. Siiss: Prijetne sanje, mazurka. Schlumsky: Poslednji pozdrav, kor.
Konec ob 23 uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Plošče. Jedilni list. •. 11.150 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.45 Zabavni koncert RO. 13.30 •. 13.50 Slavni pevci pojo (O). 14.20 O- 14.40 •. 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Lepota in bogastvo naših rek. 18.20 4 RO. 19.10 • . 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 M. Glišič: »Dva cvancika«, komedija. 21.30 Balalajke (O). 21.40 •. 22 Violinski koncert. 22.30 O- 22.40 •.
BEOGKAD D.
Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 •■. 7 Jutranji 4. 7.45 Časopisni pregled. 13.30 Radiodnev nik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •.
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19.10 •- 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 •- 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22-40 •-
YUF 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddajaj za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 •- Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Plošče). 12.30 Poročila. Napovedi. 13.10 Pisan koncert (Plošče). 13.55 časopisna in tržna •. 17.20 •. 17.45 Duo kitar. 18 šlagerji. 18.15 Predavanje. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 •- 20 Pevski 4 ge- Marije Franke-Bovčič. 20-30 Klavirski 4 g. Božidarja Kunca. 21 Zborov 4. 21.30 Tambraški 4. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 10.30 11.05 4 RO. 12 O- 12-30 •. 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 16.15 Prenos 4. 17 Branje. 1710 L. v. Beethoven: Sonata v d-molu, op. 3J_. št. 2. 17 30 Predavanje. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Pred. 19.40 Slov. plesne pesmi. 20 Predavanje. 20 30 O- 21-30 Violinski in klavirski koncert. 22 •- 22-15 O- 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 Plošče. Nato ob 10.45 ženska ura. 11 Nemška oddaja. 12
O- 12-40 Praga. 13-50 Gospodarsko predavanje. 16-50 O- 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 4 nemških pesmi. 18 Nemška oddaja. 19 Praga. 20-35 »Kopa-liščniki« - zvočna igra. 21-35 M. Ostrava. 22 Nemška oddaja. 22-15 Praga. 22-35 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica). Telov. O- •- Koledar. O-9.15 O. 10 •. 10.10 O- 10 45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12-15 •- 12-30 O- 15 4-15-50 •- 16 4 lahke glasbe. 16.30 Pevski 4- 16.50 Nadaljevanje 4 lahke glasbe. 17.20 Predavanje. 17.30 K.Stamic: Sonata za gosli in klavir. 18 Predavanje. 18.15 O- 18-35 Iz reporterjevega dnevnika. 19 •- 19-25 Pisan 4. 19.55 Branje. 20.05 4 operne glasbe. 20-35 Reportaža. 21 A. Bruckner: IV. simfonija v Es-duru. 22 • - 22-40 O- 23 Koncert češke gl.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 O- 6-15 •- 6-30 Koncert narodne in lahke glasbe. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan koncert. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12.30 •. 12.50 O- 13-20 Lahka glasba. 17.30 Plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Narodne pesmi. 19.30 19 50 O- 20 Simfonični koncert. 21-20 Lahka glasba.
21.45 •. 22.05 Plesna glasba.
*
BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telov. 6-45 •■O- H Skupna oddaja vseh švic. postelj. 12.24 Napov. •. 12.40 O- 16-30 Plesna glasba. 16.45 Predavanje. 17 David Pohle (1624-1695): Dvanajst ljubezenskih spevov. 18 Otroška ura. 18 30 Vincent van Gogh. Predavanje. 19 O- 19-15 ženska ura. 19.30 •. 19-40 O- 20-45 Reportaža. 20.10 4 RO. 21 Oddaja za izseljence. 22 •. 22.10 švicarske pesmi.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Klavirski 4. 12.40 •- 13-30 4 RO. 14.30 •. 16.15 Branje. 17 • v slov. 17.15 Trio za gosli, harmonij in harfo. 17-35
Predavanje. 18 Ciganski orkester. 18-45 Predavanje. 19.15 •. 19-25 O- 19-55 Recitacije. 2010 Operna glasba. 2140 •. 22.10 4 RO. 23 • v nemščini, ital., angleščini in franc. 23.20 Ciganski orkester.
Mladi vrtnar.
R.O. RADi)5kl ORKESTER 1 <| KONCERT] * POROČILA j O PLOŠČE [Vjj
BUDIMPEŠTA n. 834.5-360 20 kw
19.25 Predavanje. 20 •. 20-25 Orkestralni 4.
HoRBY 265-1131 100 kw
12-05 Lahka glasba. 12-30 •- 13 Pevski 13-30 Predavanje. 14 4 lahke glasbe. 17.05 Harmonika. 17.30 Predavanje. 17.45 O- 18-45 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 Pevski kvartet. 20 Predavanje. 20-40 Gounod: »Romeo in Julija« (Ldej. (O)" 21-45 Recitacije. 22 22-15 Lahka glasba.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni program 7.30 •• 8 čas. O- 8.15 •. 1130 Operna glasba. 16-40 Mladinska ura. 17 čas, • - O- 17.30 Voj. program. 18 Objave. 18.10 Kmetijska ura.
Dnevni program I. 12 Borza in 0 12-20 Delavska ura. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 1315 Izbrana glasba. 14 •. 14.15 4 ork. Pe-tralia. 14.45 •. 15 Borza.
Dnevni program II. 12 Pesmi nal O- 12.30 Poljudna ura. 13 13.15 Pisana glasba. 13.30 Politični pregled. 14 15 Pisan spored.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Glasbene slike (plošče): Earl: Lepi Ohio, valček (Fric Kreisler). Jacob: On Miami shore, valček. Ke-telbey: Na vrtu kitajskega templja. Joshitomo: Na cejlonskih čajnih vrtovih. Gomez: Conchilla, pesem. Tu necuerdo, mehiški ples. Linde-mann: Kitajski svatbeni ples.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Orglice in harmonika (gg. Stanko Avgust in Fran Petan). Teče vada, orglice solo. Hladna jesen že prihaja. Pridi Gorenje. Po zimi pa rožice ne cveto. Hribčki ponižujte se. Takrat u starih časih (orglice solo). Kje dom je moj. Sem fantič iz zelenega Štajerja. Pod klančkom sva se srečala. Starček. Lepa si pomlad zelena. Regiment po cesti gre.
14.00: Poročila.
19.00; Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Civilna mobilizacija vasi (g. Stojadin Stamen-kovič).
19.40; Objave.
20.00: Deset minut zabave.
20.10: Ali mine jecljanje samo ob sebi (g. Vilko Mazi).
Večerni program 1. 19.15 4 orkestra. 19.45 Komorna gl. O-20 čas. •. 20.30 Operetna glasba. 21-15 Pianinski dueti. 22-15 Enodejanka. 23 •-23-15 Pisana glasba.
Večerni program II. 19 4 kvarteta. 19.30 4 madrigalistov. 20 čas. •. 20.30 Izbrana gl. 21.15 Slušna slika. 21.45 4 RO. 22.30 Pisana glasba. O- 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7-15 Telovadba. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski koncert. Nato 12-30 •- 14 O- 14.30 4 RO. 15.15 10 minut zabave. 15.25 Pop. koncert. 16-50 •-17 Predavanje. 17-40 •- 17-50 O- 19 •■ 20 Večerni koncert. 21 Prenos 4 iz restavracije. 21.45 Kvartet. 22 •- 22-15 O-22-20 Komorna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6-55 O- •- O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12 30 Plošče. 12-45 O- 12-55 Pisan reproduciran koncert. 17 $. 18 Predavanje o italijanski skulptu-ri. 18.15 Jazz. 18 40 Predavanje. 19 O-19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Predai-vanje. 20.15 Pisan koncert RO. 21 Oddaja za izseljence. 22 O- 22.20 •-
20.30; Akademski pevski kvintet: Foerster: Planinska. Ipavec: Oblačku. Hajdrih; Slabo sveča je brlela. Korun: Potrkali na okno. Schwab: O j dekle, kaj s' tak ... Prelovec: Nageljni rdeči. Adamič: Oženil se bom. Foerster: Gorenjci. Pavčič: Deklica, ti si jokala. Volarič: Zvečer. Janko; Vabilo. Hajdrich: Lahko noč.
21.15: Pevski koncert gdčne. Karle Šlehanove, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Gotovac: Arija iz opere »Morana«. Druga arija iz op. »Mo-rana«. Puccini: Arija Musette iz op. »Bohem«. Donizetti: Arija iz op. »Lucia idi Lamermoor«. Arija iz op. »Seviljski brivec«. Verdi: Arija iz or>. »Rigoletto«. Mozart: Arija Su-sanne iz op. »Figarova svatba«.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Štirje fantje: Lincke: Folios Bergere, koračnica. Waldteufel: Moje sanje, valček. Jaki: Slovenski biseri, potp. Lindsay: Aisha, intermezzo. Stolz: Umirajoča ljubezen, pesem. Ziehrer; Dobro došli, valč-kova pesem. Baschinsky: Ptički v gozdu, pesem. Šramel: Umetniki, koračnica.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Plošče. Jedilni list. •. 11.150 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato Simfonični 4 (Q). 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13-50 Komorna glasba (Q). 14-20 O- 14.40 •-
17-45	Tamburaški RO. 18 Trgovski od-nošaji med Jugoslavijo in Italijo. Pred.
18-20	O- 19-10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Koncert Radijskega komornega zbora. 20 Reportaža. 20.10 Koncert komorne glasbe. 21 Klavirski koncert. 21.30 Violinski koncert. 21.40 22 Plesna gl. (O)- 22.40 •.
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 7 Jutranji 7.45 časopisni pregled. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 ••
YTJB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21-40 •. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6-30 •- Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Plošče). 12-30 Poročila. Napovedi. 13-10 Pisan koncert (Plošče). 13-55 časopisna in tržna •. 17.20 •. Ruske pesmi m romance. 18.15 Predavanje. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40
•	- 20 Iz hrvaške književnosti. 2030 Pevski koncert g. Tomislava Neraliča. 21 Komorni koncert. 21.30 Pevski koncert gdč. Ančice Mitrovič. 22 Poročila. Napovedi. Objaive.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 4 RO. 12 02 O- 12.30 •- 12-50 Predavanje. 13 Pisan 4. 16 •- 16.15 Prenos 4. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madžarščini.
18	Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini.
19	Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Zabavni koncert. 20.40 Zvočna igra. 21 Koncert zabavne glasbe. 22 •. 22.15 Plesna glasba. 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 Plošče. Nato ob 9.45 Praga. 11 Nemška oddaja. 12 Praga. 13.30 Pevski 4. 14-15 Praga. 16 4 RO. 16-30 Branje. 16-40 4 RO. 18 Predavanje. 18.15 O- 18-20 Delavska ura. 19 Praga. 19.25 Pisan 4. 20.05 Praga. 22 Nemška oddaja. 22.15 Praga. 23 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioai. Telov. O- •■ Koledar. O-10 •. O- 10-45 ženska ura. 11 $ zabavne glasbe. 12.15 •- 12-30 Zabavni 4 RO. 13.40 O- 15 4- 1550 •. 16 Brno. 17-10 Predavanje. 17-25 češke pesmi. 18 Predavanje o nemški književnosti. 18-40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19-25 Brno (4). 20 05 V. K. Jer&bek: Rechtor Kvčck, zvočna igra. 2130 L. v. Beethoven: Sonata za gosli in klavir, op. 30, št. 2. 22
•	. 22 20 O- 23 Koncert češke glasbe.
Tjank 30: julija

SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6 05 O- 615 6.30 Koncert narodne in lahke glasbe. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan koncert. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12.30 •. 12.50 O- 13-20 Lahka glasba. 17.30 Družinska ura. 18 4 lahke in plesne glasbe. 18-45 Predavanje. 19 Zborov 4- 19-30 •- 19-50 Lahka glasba. 20 Pevski 4. 20-30 Mendelssohn: Trio op. 49. 21 Ruske romance. 21.30 Lahka glasba.
21-45 •- 22-05 Plesna glasba.
*
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8 30 Bogoslužje. 12 Opoldanski koncert. Nato 12.30 •. 14.20 Kino orgle. 14.30 4 RO. 15-20 Slušna slika, nato nadaljevanje 4. 17-40 •- 17-50 Plesna glasba. 18.25 Predavanje. 19 •. 19.30 Predavanje. 20 Slušna Igra. 20.30 O- 22 •. 22.15 O- 22 20 Plesna glasba.
&WCL(L 31. julija
BEROMtlNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telov. 6.45 •. O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.24 Napov. •. 12.40 4 zabavne glasbe. 16-30 ženska ura. 17 4 BO- 18 Popotna doživetja iz Burme in Siama. 18-20 Orgije. 18.45 Predavanje. 19 Ol. Debussy: Nocturnos št. J ili 2 (O)- 19-15 Mednarodna kronika, 19-30 •- 19.45 Konc. Chopinovih skladb. 20.35 Zborov koncert. 21 Zvočna igra.
22	•- 22-10 Pesmi.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 Ciganski orkester. 12-40 •- 13-30 Orkestralni 4. 14-30 •- 16.15 Branje. 17
•	v slov. 17.45 Predavanje. 18.15 4 RO. 19.15 19.25 Predavanje. 2020 Zvočna igra. 21-40 •- 22-10 Ciganski orkester.
23	v nemščini, ital., latngl. in franc. 23-25 Lahka glasba (O)-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw 17-15 Ukrajinska oddaja. 18-45 Kmetijsko predavanje. 20 •. 20-25 O-
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 O- 12-30 •- 13 4 lahke glasbe. 14 ženska ura. 14.15 Pesmi. 17.05 Predavanje. 17.30 Orkestralni 4. 17.45 O- 19
•	. 19.30 Književno predavanje. 19 50 Pisan koncert. 20.40 Predavanje. 21-10 Simfonični koncert Jean Sibelius: Simfonija št. 2. 22 22.15 O-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni program
7.30 •- 8 čas. O- 8-15 •. 11.30 Operetna glasba. 16.40 Mladinska ura. 17 čas. •. O- 17-30 Voj. program. 18 Obj. Dnevni program I. 12 Borza in O- 12-20 4 ork. Angelini. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13-15 Pisan koncert. 13-40 Solistovski 4- 14 45
•	. 15 Borza.
Dnevni program II. 12 4 ork. Seracini. 12.30 4 tria Ghesi. 13 čas. •. 13.15 Lahka glasba. 13-30 Politični pregled. 14 •- 14-15 Slušna slika. 14.25 Vojaška godba. 14.45 •. 15 Slušna slika. 15 30 Operna glasba. Q.
Večerni program I. 19.15 Komorna glasba. 20 čas. •. 20 30 Pisane melodijee. 21-15 Vokalni simfonični 4. 23 •- 23-15 Pisana glasba.
Večerni program II. 19 Romanska glasba. 19.30 Pesmi. 20 čas. 20.30 »Komedija« - enodejanka. 21.15 Izbrana glasba. 2215 Pesmi in melodije. 22.50 Pisana glasba. 23 •-
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05; Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Virtuozi (plošče): Schubert -Godovski: Moment musicale, (klav. solo, Lev Puišnov). Albeniz-Godov-ski: Tango, (klav. solo Lev Puišnov). Dvorak-Kreisler: Indijanske žalostinke (prof. G. Kulenkampff, violina in ork.). Wieniaws'ki: Dud-ziarz, mazurka (violina in ork.). Stojovski; Ob potočku, klav. solo: Ignacij Jan Paderevski. Schumann: Tica kot prerok, (klav. solo Ignaci Padarevski). Fritz Kreisler: Lju-bavna radost, violina solo (Dajoš
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6-55 O- •- O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12.45 O- 12 55 Pisan reproduciran koncert. 17 Prenos 18 Mladinska ura. 18-30 Predavanje. 18 40 O- 19 Predavanje. 19.10 Schumann: Sonata za klavir, op. 22. 19-35 O- 19-50 •- 20 Odmevi iz raznih krajev. 20-30 »Luknja v zidu« - zvočna igra v 4 dej. 22 20 • -
Bela ob spremlj. ork. B. Smetana: Kokoška (klav. solo: Jan Herman). B. Smetana: Polka, valček (isti).
12.30; Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02: Operni odlomki (plošče): Mu-
sorgski: Prolog iz op. Boris Godti-nov, (zbor Velike opere iz Pariza). Zarote (zbor Covent Garden, dirig. Coates). Borisovo slovo (F. Šalja-pin). Borisova smrt (F. Šaljapin). Musorgski: Rimski Korzakov: Perzijski ples iz opere »Hovanščina«. Kovarovič: Pasjeglavci, fantaz. Bo-rodin: Polovska koračnica. Bizet: Začetni zbor »Carmen«. Zbor delavk »Carmen«. Bizet: Zbor tiho-
'»Vi ste 'krotilec levov ?» — »Ah, ne, gospod, jaz sem le pomočnik, ki češem levom dlako in jim strižem kremplje.«
tapcev iz opere »Carmen«. Koračnica in zbor iz op. »Carmen«.
14.00: Poročila.
18.30: Mladinska ura: Malo telesne vzgoje (g. Miroslav Zor).
18.45: Dijaška zabava (plošče): Thie-le: Dijaška zabava (ork. M. We-ber). Waldteufel: Estudiantina, valček. Suppe Lochmann; Dijaška pesem. 19.00; Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura; Banja Luka (g. Isanje Mitrovič).
19.40: Objave.
20.10: O Korsiki (g. Viktor Pirnat).
20.30: Trio za flavto, klarinet in kitaro, gg. Urbane, Čampa, Prek: Kreutzer: Trio op. 25. Giuliani: Di-vertimenti za flavto in kitaro.
21.15: Pevski zbor »Cankar«: Na trgu. Šumi potok, šumi. Pomlad. Je dete prepovila (nar. harm.) Štirje fantje igrajo (nar. harm.). O sedanjem času (nar. harm.) Večerna. Ugovški kmetje. Mornarska.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Podoknice (plošče): J. Blockx: Milenka, podoknica (ork. Jena Len-sen). O. Kockert: Podoknica zvončkov (salonski ork. Beka). G. Bec-ce: Napolitanska podoknica (isti). Mendelssohn: Podoknica, (Pablo Casals, čelo solo). G. de Micheli: Nina — Nana, (Orkester Paul Godwin). Poljubček, podoknica (isti). Braga: Angelska serenada (trio: violina, flavta, harfa). Lud-wig Siede: Podoknica kresničice (godalni ork. Parlophon). Drdla: Kubelikova serenada, (violina solo; Cristeta Goni). Siede: Serenada na •kitajski cesti, (ork. Herbert Froh-lich). Lehar: Podoknica, violina solo: Fritz Kreisler. Richard Eilen-berg: Andaluzijska podoknica (ork. Edith Lorand). Schubert-Elman: Uspavanka (violina solo Jovano-vič).
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Plošče. Jedilni list. •. 11.150 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 narodnih pesmi. 12.45 Zabavni koncert RO. 13-30 Napovedi. •. 13 50 Pesmi. 14.20 O- 14 40 •. 17 45 Zdravstveno pred. 1805 4 RO. 19.10 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Tamburaški RO. 20 Puccini; Madame Butterfly (Q). 2140 •• 22.40 •.
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kvv.
YUA 49,19 m. - 6-45 • . 7 Jutranji 7.45 Časopisni pregled. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 ».
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kvv. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20
Turška ura. 20.35 Bumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 •- 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40
YUF 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kvv. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15.240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Plošče). 12.30 Poročila. Napovedi. 13.10 Pisan koncert (Plošče). 13.55 časopisna in tržna •. 17.20 •• 17.45 Kitarski koncert. 18 šlagerji. 18.15 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. Pred. 18 30 Književna kronika. 19.05 •• 19 20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Koncert Mozartovih skladb (O)- 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Prenos 4 RO. 12.02 O- 12-30 •- 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski koncert. 16 •-16-15 Orgelski koncert. 16-35 Mladinska oddaja. 17 4- 17-35 Predavanje. 17-50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18-45
•	v nemščini. 19 Napovedi. •. 19 30 Predavanje. 19-40 Zabavna glasba. 20 Veseloigra. 20 30 4 RO. 21.30 E. Trepard: Sonata za violončelo in klavir. 22 •. O-
23	• v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7-15 Plošče. Nato ob 9.15 Praga. 10.45 Ženska urai. 11 Praga. 14.15 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.15 Violinski koncert. 18.30 Nemška oddaja. 19 Prraga. 2015 Nemška oddaja. 21.05 Koncert skladb V.Novaka. 22.15 Praga. 22-50 O- 23 Praga.
24	Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioai. Telov. O- •■ Koledar. O-9-15 O- 10 •- O- 10-45 ženska ura. 11 4 (O)- 12-15 •- 12-30 4 RO. 13 O- 1320 4 RO. 15 4• 15-50 •. 16 Pisan 4. 16 30 Klavirske^ skladbe B. Smetane. 16-45 Koncert zabavne glasbe. 17.15 Predavanje. 17.30 J. Brahms: Sonata za čelo in klavir, op. SS. 18.15 O- 18-25 Beportaža. 19
•	- 19.25 O- 19-50 Reportaža. 20.15 Koncert zabavne glasbe. 20-45 Predavanje o Gibraltarju. 2105 Koncert skladb V.Novaka. 22 •. 22 30 O- 23 Koncert češke gl.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45	Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6 05 O- 6-15 •- 6-30 Koncert narodne in lahke glasbe. 6 55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan koncert. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold;. 12.30 •. 12.50 O- 13-20 Lahka glasba. 17 30 Otroška ura. 18-30 Lahka in plesna glasba. 19 Predavanje. 19-15 O- 19-30 •-19-50 O- 20 Leoncavallo: »Baiazzo«. 21-45
•	. 22-05 Narodna glasba.
*
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw
6-20	Telov. 6 45 •. O- H Skupna oddaja vseh švic. postaij. 12-24 Napov. 12-40 4 RO. 16-30 Materinska ura. 17
Ziirich. 18 Otroška ura. 18.30 Sskladbe za violončelo in klavir. 19 Leonardo da Vinci. Predavanje. 19.20 O- 19-30 •. 19.40 Bazel. 22 •. 22.10 Bazel.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
1210 O- 12 40 •. 13.30 4	glas-
be. 14.30 1615 Branje. 17 • v slov. 17.15 Predavanje. 17.45 Ciganska godba. 1810 Gospodarsko predavanje. 18 50 Predavanje. 19.15 •• 19-25 Klavirski 4. 19.55 Predavanje. 20.20 4 operne glasbe. 12.40
•	. 22.10 4 BO. 23 • v nemščini, italijanščini, angl. in franc. 23.20 O-
BUDIMPEŠTA n. 834.5-360 20 kw 19.25 Predavanje. 20 20.25 Branje. 20-55 Beethoven: Godalni kvartet (O1)-
HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 Lahka glasba. 12.30 •- 13 4 lahke glasbe. 14 Predavanje. 14.20 Kabaret. 14.45 Otroška oddaja. 17.05 Predavanje. 17.20 O- 1815 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 4 vojaške godbe. 20.30 Predavanje.
21	Pevski in klavirski 4. 21-40 Predavanje. 22 •- 22-15 Plesna glasba.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni program 7.30 •• 8 Cas. •. 815 11-30 4 tria Chesi. 16 40 Mladinska ura. 17 Cas. •. O- 17-30 Voj. program. 18 Objave. 18.10 Slušna prireditev.
Dnevni program I. 12 Borza in O- 12-20 Delavska ura. 12.50 Kulturni koledar. 13 Cas. •. 13.15 Koncert ork. Angelini. 14.45 •• 15 Borza. Dnevni program II. 12 Pesmi na O- 12-40 Poljudna ura. 13 Cas. •. 13-15 Pop. koncert. 13.30 Politični pregled. 13-45 Romanske pesmi. 14
•	. 14.15 Kramljanje. 14.25 Dve kitari. 14.45 •. 15 Operetna glasba, Q. 15-30 Poljudni program.
Večerni program I. 19.15 4 orkestra Seracini. 19.45 Za filateliste. 20 Cas. •. 2030 Simfonični koncert. 21.15 Dokumenti. 21.40 Pisan spored. 22.30 Pisan 4. 23 •. 23.15 Pisana glasba.
Večerni program II. 19 Zborovni 4. 19 30 Operna glasba. 20 Cais. •. 20-30 Pesmi in melodije. 21-15 4 orkestra. 22 4 RO. 22-45 Pisana glasba. O- 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8-30 Bogoslužje. 12 Opoldanski koncert. Nato 12.30 •• 14 Siliš na prireditev. 14.20 O-14.40 Violončelo 4. 15 Pop. koncert. 17 Predavanje. 17.40 •. 17.50 Operna glasba. 18.45 Predavanje. 19 •. 19.30 Predavanje. 20 Klavirski 4. 20.50 Slušna igra.
22	•• 2215 O- 22-20 Simfonični koncert.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6-55 O- •■ O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj, 12.30 Plošče. 12-45 O- 12-55 Pisan reproduciran koncert. 17 Ziirich. 18 Mladinska oddaja. 18.55 I. Paderevvski, skladatelj in interpret. 19.15 Pisan drobiž. 19.50 20 Pevski 4-2040 Predavanje. 21.10 Koncert Schu-bertovih skladb. 22 20
^elrltk 1. dagufto
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Mojstri harmonike (plošče): Muck; Kromatična polka (Walter Porschmann). Alex; Veseli godec (isti). Kletsch: Harlekin, polka (Ludvik Kletsch). Zmešani prsti, fox (isti). Pohlevni Franci, polka (Emil Gronemayer). Pri sosedu, polka. Joe Alex: Fips in Faps (Joe Alex). Warms: Delecta (J. Vais-sade). Metra: Španjolski valček.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra; Vodopivec Vinko; Na planincah luštno je, kor. Parma Viktor: Bela Ljubljana, valček. Jaki Anton: Kralj vinogradov, uvertura. Gregorc Janko: Vaška suita. Prelovec-Bernard: Bom šel na planince. Hribčki ponižajte se. Prelo-vec-Bernard; Pa so fantje proti vasi šli. Spomlad prav luštno je. Moja kosa je križavna.
14.00; Poročila.
19.00; Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura.
19.40; Objave.
20.00: Deset minut zabave.
20.10; Slovenščina za Slovence (g. dr. R. Kolarič).
20.30; Pevski koncert gdčne Vande Ziherlove, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek: Brahms: Vedno tišji je moj sen. Grieg; V čolnu. Ljubim te. Chopin; Zveni mi pesem. Pavčič: Uspavanka. Skerjanc; Jesenska pesem. Pred ogledalom. Vizija. Čajkovski; Kdor pozna hrepenenje. Rimsky Korsakov: Indijska pesem iz op. »Sadko«. Smetana: Prodana nevesta, arija Marinke iz I. dejanja.
21.15; Reproduciran koncert simfonične glasbe; C. Franck: Simfonične varijacije (klavir: Alfred Cortot in londonski orkester.) Vincent d'Idy: Simfonija za orkester in klavir (ork. koncert, dr. Lamoureux).
22.00; Napovedi, poročila.
22.15; Vesel spored (Radijski orkester) : Suppe Fr.: Uvertura k opte. »Pesnik in kmet«. Strauss Johann: Valček iz opte. »Netopir«. C. Morena: Od Poncija do Pilata, potp. Bernard Filip: Anita, tango. Linde-mann Heinz; Svatba kraljičine, čarobni prizor.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Plošče. Jedilni list. •. 11.150 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 RO- 13 Narodne pesmi. 13 30 Napovedi. •. 13 50 O- 14-20 Operna gl. (O). 14.40 17.45 Mladinska ura. 18.30 4 RO. 19.10 •. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 4 Havajskega kvarteta. 20 Zabavna ura. 21 Narodne pesmi. 21.40 Napovedi. •. 22 Orkestralni 4 (O)- 22.40 •.
BEOGRAD n.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 kvv.
YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13-30 Radiodnev-nik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •.
YUB 49,18 m. - 6100 kc. 10 kw. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20 20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura.. 21-20 Predavanje. 21.40 •. 21 55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40
YUF 19,69 m. - 15 240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15 240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaja; za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Plošče). 12.30 Poročila. Napovedi. 13.10 Pisan koncert (Plošče). 13.55 časopisna in tržna •. 17.20 17.45 Pevski 4 g. Zdenka šir. 18.50 Pre-darvanje. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 •• 20 Pesmi domačih skladateljev. 20.30 Slovanska orkestralna glasba. 21-30 Pesmi. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddarja. 11.05 4 vojaške godbe. 12 02 Slovaške narodne pesmi. 12.30 12-50 Predavanje. 13 O-16 •- 16-15 Slovaške pesmi. 16.30 Našim vojakom. 17 4 godbe na pihala. 17.30 O slovaški književnosti. 17.15 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predaj-vanje. 19.40 Koncert zabavne glasbe. 20 30 Zvočna igra. 21.30 Koncert komorne glasbe. 22 •• 22-15 Ciganska godba. 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-45 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 Plošče. Nato ob 9.45 Praga. 11 Nemška oddaja. 11.10 4 salonske glasbe. 12 O- 13-40 Praga. 16.25 Mladinske pesmi. 16.45 O- 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 O- 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 22 Nemška odidaja. 22.35 O-
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioai. Telov. O- •■ Koledar. O-10 •. O- 10-45 ženska ura. 11 4 salon-
skega kvarteta. 12.15 •- 12-30 4 vojaške godbe. 13 40 O- 15 4- 15-50 •. 16 4 lahke glasbe. 16.25 Brno. 16 45 A. Glazunov: Baletna ocena, simfonična suita, op. 52. 17-15 Pevski 4. 17-30 češka knjiga. 7Š Salonska glasba. 18-40 Delavska ura. 19 Napovedi. •. 19.25 O- 19-45 Jan Malat: »Vesela snubitev« - komična opera v 3 dej. 22 •. 22-20 O- 22-30 Pisan koncert. 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5.50 četrt ure telovadbe. 6.05 O- 6-15 •- 6 30 Koncert narodne in lahke glasbe. 6 55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan koncert. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12.30 •. 12.50 O- 13-20 Lahka glasba. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18.45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 O- 21 Italijanske pesmi. 21.20 Lahka in plesna glasba. 21.45 •• 22.05 Plesna glasba.

BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telov. 6 45 •. O- H Skupna oddaja vseh švic. postiaij. 12-24 Napov. •. 12-40 Zabavni 4. 16-30 Za bolnike. 17 Lausanne. 18 Ziirich. 19.30 •. 19.40 Prenos. 20-30 Skupna oddaja. 22 •. 22.10 Baizel.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12-10 4 RO. 12-40 •. 13-30 4 vojaške godbe. 14.30 •. 1615 Ukrajinska oddaja. 17 • v slov. 17.15 Koncert na harfi. 17.35 Predavanje. 18 W. A. Mozart: 4 za klavir (Q)- 18-30 Branje. 19 Valčki. 19-15 •• 19-25 Ciganski orkester. 20-05 4 trta. 20.25 Predavanje. 21.15 Violinski 4. 22.10 Simfonični 4 (Q). 23 • v nemščini, ital., angl. in francoščini. 23-25 Ciganska godba.
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw 16-15 O- 19-30 Predavanje. 20 •- 20 25 Branje. 20.50 Ciganski orkester.
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 Havajska glasba. 12-30 •- 13-10 4 lahke glasbe. 13.50 Predavanje. 14.20 Plesna glasba. 17-05 Versko predavanje. 17-30 4- 17-45 O- 18-45 Recitacije. 19 •. 19-30 O- 20-40 Predavanje. 21-40 4 lahke glasbe. 22 •- 22-15 Orgelski in pevski koncert.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni program 7.30 8 Cas. Q. 815 •. 1130 Komorna glasba. 16 30 Mladinska ura. 17 Cas. •. O- 17-30 Voj. program. 18 Obj.
Dnevni program I. 12 Borza* in Q. 12-30 Pesmi. 12-50 Kulturni kotiček. 13 Cas. •. 13.15 Lahka gl.
14	•. 1415 Simfonični koncert. 14 45 •-
15	Borza.
Dnevni program IL, 12 4 orkestra Seracini. 12.30 Slušna slika. 13 Cas. •. 13.15 Operna glasba. 13.30 Politični pregled. 14 •. 14.25 Operni plesi. 14.45 •• 15 Izbrana glasba. 15-40 Pesmi na O-
Večerni program I. 19.20 G- 20 Cas. •- 20-30 Komedija v treh dejanjih. 22 Komorna glasba. 22-40 Zborovni koncert. 23 23-15 Pisana gl.
Večerni program II. 19 Poljudni spored. 19.30 Slušna slika. 20 Cas. •. 20.30 Izbrana glasba. 21.15
Operna glasba. O- 22 Razno. 22.45 Pisana glasba). O- 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7-15 Telovadba. 8 30 Bogoslužje. 12 Opoldanski koncert. Nato 12.30 •. 14 Slušna prireditev. 14.20 Havajska glasba. 14-40 Narodna glasba. 15 Prenos koncerta iz restavracije. 17 Slušna slika. 17.40 •• 17-50 O- 19 •■ 20 $ RO in solistov. 20-45 Kino orgle. 21-30 Joh. Brahmov večer. 22 •. 22-15 O- 22-20 Plesna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 O- •■ O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12.45 O- 12-55 Pisan reproduciran koncert. 17 Klavirski 17-20 O- 18 ženska ura. 18-10 O- 18-20 ženska oddaja. 18-55 4 lahke glasbe. 19.15 Predavanje. 19-25 4 lahke glasbe (nadaljevanje). 19-50 •■ 20 Odmevi iz raznih krajev. 20-30 »Prvi avgust 1940« - zvočna igra z glasbo. 21-20 Koncert zabavne glasbe. 22-20 •-
nik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 |
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20 20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21-40 •- 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -
03.00 Oddajal za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •• Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Plošče). 12.30 Poročila. Napovedi. 13.10 Pisan koncert (Plošče). 13 55 časopisna in tržna •. 17-20 •-17.45 Ruske romance. 18-50 Športna •. 19.05 19-20 Nacionalna ura. 19-40 •-20 Iz hrvaške književnosti. 20-30 Koncert skladb Rimski - Korzakov (O1)- 22 • . Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja. 11-05 4 RO. 12.02 O- 12-30 •. 12-50 Predavanje. 13 Pisarn 4. 16 •- 16-15 4 RO. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19-30 Predavanje. 19.40 O-20 Zvočna igra. 21 Koncert zabavne gl. 22 •. 22.15 Plesna glasba (Q)- 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 . 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-45 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 Plošče. Nato ob 9.15 Praga. 10.45 Predavanje. 11 Nemška oddaja. 12 O- 12-05 Praga. 16.45 O-17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-20 Delavska ura. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 19 25 Glasbeni prizor. 20-35 Zvočna igra. 22 Nemška oddaja. 22-15 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica!. Telov. Q. •. Koledar. O-9.15 O- 10 •- O- 10-45 Predavanje. 11 4 zabavne glasbe. 11.30 Lahka glasba. 12.15 •. 12.30 Salonski orkester. 13.40 O- 15 4- 15-50 •- 16 Pisan 16-30 Mladi umetniki se predstavijo. 16-45 Koncert zabavne glasbe. 17-15 Predavanje. 17.30 Pevski 4. 18.15 O- 18-40 Delavska ura.
19	Napovedi. •. 19.25 Brno. 20.20 O-
20	35 Zvočna slika. 21.30 Anatol Provaz-nik: češki plesi, op. 58. 22 22 35 Nemške koračnice. 23 Simfonični koncert.
SOFIJA 352.9-850 100 k\v 5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 O- 6.15 •. 6-30 Koncert narodne in lahke glasbe. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan koncert. 11.30 Predavanje. 11.45 OpoLd:. 4. 12.30 •. 12.50 O- 13 20 Lahka glasba. 17.30 Družinska! ura. 18 4 lahke glasbe. 18-45 Predavanje. 19 Pevski 4. 19.30 •. 19.50 Puccini: »Tosca« (Q). 21-45 •- 22 Plesna glasba.
^pete k 2. <"></" M"
uvertura. Šimunič: Pri kamenitih vratih. Vilhar; Nezakonska mati. Berta: Bliščeče morje. Zaje Ivan -Bernard: Fantazija iz op. »Zrinj-ski«. Grečaninov: Noč. Musorgski: Sraka. Hopak. Weninger Leopold: Verdijevo zmagoslavje, fantazija. Grieg: Jesenska burja. Eros. Pon-chelli: Arija matere iz op. »La Gio-conda«. Saint-Saens: Arija iz op. »Samson in Dalila«. Puccini Giaco-mo: Intermezzo 3. dejanja iz op. »Manon Lescaut«. Smetana; Polka iz opere »Dve vdovi«. Meyerbeer: Koračnica kronanja iz op. »Prerok«.
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Kmečki trio: Fučik: Vedno ko-rajžno, kor. Strauss: Bomboni, valček. Stolz: Pozdrav iz juga, polka. Labus: Slovo, koračnica. Stanko: Ob studencu, mazurka. Gregorc: Paradna koračnica. Strauss: Zena, vino, petje, valček. Mackeben: Bel ami fox. Blaton: Korakoma, kor.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Plošče. Jedilni list. •. 11.150 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 južnosrbijanskih pesmi. 12.45 4 RO. 13.30 Napovedi. •. 13.30 Napovedi. •. 13-50 Ruske romance. 14.20 O- 14-40 •- 17-45 Narodni RO. 18 Predavanje. 18.20 Plesna glasba. (Q)- 19-10
•	- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20-10 Dnevna reportaža. 20-20 Simfonični koncert (O). 21-40 Napovedi.
•	. 22 Plesna glasbal (Q). 22-40 •-
BEOGRAD n.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6-45 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnev-
LJTJBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00; Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00; Po naših stezicah (plošče): Kadar boš ti vandrat šel (Udovič in Lovše). Uspavanka (isti). Mazulin-ka (Hojerjev trio). Tičja ohcet (isti). Dr. A. Schwab: O j dekle, kaj s' tak žalostno (Slov vok. kv.). Vinska (isti). Narodne pesmi (Sfiligo-jeva). Še liepša življenja ni (Zbor iz Radiš). (Parma: Pozdrav z Gorenjske, valček.
12.30; Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Koncert jugoslovanskih skladb (Radijski orkester); Muhvič Ivo: Sporazum, koračnica. Parma Viktor: Triglavske rože, valček. Vido-šič: »Dalmatinka«, uvertura. A. Hallecker-Bradic: Od Splita do Dubrovnika, potp. dalmatinskih nar. dr. Čerin Jos: Lepa Mara, venček srb, hrv. pesmi in plesov. Bernard Filip: Vsak po svoje, kor. po jugo-slov. motivih.
14.00: Poročila.
14.10: Turistični pregled.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Za planince.
20.10; O ženi in zadružništvu (ga. Angela Vode).
20.30: Koncert Radijskega orkestra; vmes samospevi gdčne Gordane Gojkovič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Davorin Jenko: Potera,
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telov. 6.45 •. O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.24 Napov. •. 12.40 4 RO. 16.30 ženska ura. 17 Luga-no. 18 O- 18-30 Kramljanje. 19 Q. 19-30 • . 19-40 Zvonjenje. 19.45 Domača glasba. 20.15 Zurich. 22 •. 22.10 O-
O- 12-55 Pisan reproduciran koncert. 17 Lugano. 18 O- 18-30 Predavanje. 18-55 O- 19-15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Na-
šim vojaJkom. 20.30 Koncert zabavne gl. 21 Predavanje. 21.20 Pevski 4. 21.45 Orkestralni 4. 22 Lahka glasba." 22-20 •.
Pohota 3: avgusta
I | R.OrRADIJSkl ORKESTER ZKONCERTj ©
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 Balalajke. 12.40 •. 13.30 4 RO. 14.30 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 O- 8.45 Klavirski 4. 19.15 •. 19.25 Lahka glasba. 20.55 Ciganski orkester. 21.40 •. 22.10 Plesna glasba. 23 • o nemščini, ital., angl. in franc. 23-20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw 20 •. 20.25 | na violončelu. 20-50 Predajanje. 21.15 O-
HoRBY 265-1131 100 kw
12-05 4 vojaške godbe. 12.30 •. 13 Violinski 4. 13.15 Branje. 13.35 4 lahke gl. 17.30 Otroška ura. 18 Zvonjenje. 18.10 O 19 •- 19-30 Plesna glasba. 20 Predavanje. 20 Orkestralni koncert. 21 Zvočna igra. 21-30 Tobias Wilhelmi: Kantata za soli, zbor in orkester. 22 •- 22.15 O
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni program 7.30 •. 8 Cas. O- 8-15 • - 11-30 Komorna glasba. 16.30 Mladinska ura. 17 Cas. •. O- 17-30 Voj. program. 18 Obj.
Dnevni program I. 12 Borza in O- 12-20 Delavska ura.
12	50 Kult. kot. 13 Cas. •. 13-20 Reklamni program. 13-30 Operna glasba. O- 14 •- 14.15 4 orkestra Petralia. 14.45
•	. 15 Borza.
Dnevni program II.
12 Pisana glasba. O 12-30 4 tria Chesi.
13	Cas. O. 13.15 Pop. koncert. 13.30 Politični pregled. 13-45 Vokalni koncert. 14
•	. 14.15 KramljanjPe. 14.25 Dueti. 14.45
•	. 15 Dopoldanski 4• 15-40 Neapolitan-ske pesmi na Q.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05; Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče).
12.00: Izbranih plošč bo vrsta cela se v venčku pisanem vrtela.
12.30; Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Izbranih plošč bo vrsta cela se v venčku pisanem vrtela.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura: Pavlihov oder.
17.30; Od bajke do bajke (plošče): Nedbal: Od bajke do bajke, venček. Englemann: Iz knjige pripovedk, suita. F. Kark: V praljičnem gozdu. Komzak: Pravljica.
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester: G. Verdi: Nabucodonosor, uvertura. Mietzner Heinz: Planin-ke, valček. Zeller: Potpuri iz operete »Tičar«. Winkler Gerhard: Santa Maria. Gregorc Janko: Kranjskogorska koračnica.
18.40: Mesto in okraj Laško (g. prof. dr. Viktor Tiller).
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura.
19.40: Objave.
20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. A. Kuhar).
20.30; Ježkove muhe št. 2. (za 89 minut pisane šare. Sodelujejo pevci, igralci, plošče).
22.00: Napovedi,. poročila.
22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester: Keler Bela: Uvertura k veseloigri. I. Ivanovici-Pa-chernegg: Donavski valovi, valček. Schlogel Ludvig: Melodije iz Straussovih operet, potp. Prelovec -Bernard: Gor čez izaro. Prelovec -Bernard: Ko ptička na tuje gre. Hišca pri cest' stoji.
Konec ob 23. uri.	.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Plošče. Jedilni list. •. 11.150 o vodnem stanju. 12 Zvonjenje, nato 4 RO. 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.40 O- 14-20 Slavni pevci (O). 14.40 •. 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Reportažno predavanje. 18-20 O po željah. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Ruske romance. 20.10 Dnevna reportaža. 20.20 Narodne pesmi. 21.40 Napovedi. •. 22 4 RO. 22.40 •. 22.50 Plesna glasba (Q).
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 4. 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 ••
YUB 49,18 m. - 6.100 kc. 10 kvv. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20
Večerni program I. 19-15 Komorni koncert. 20 čas. •. 20 30 Pesmi in melodije. 21.30 Simfonični koncert. 22.30 4 orkestra. 23 •. 23.15
Pisana glasba.
Večerni program II. 19 4 kvarteta. 19.30 Zborovni 4. 20 čas. • . 20.30 Komedija v treh dejanjih. 22 Pesmi in melodije. 22-50 Pisana glasba. O- 23 •.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba). 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski koncert. Nato 12.30 •. 14 O- 14-30 Pop. 4• 17 Predavanje. 17.40 •. 17.50 Vesele moderne pesmi. 1815 Violinske skladbe. 18 20 Predavanje. 19 •. 19.30 Reportaža. 20 Harmonike. 21 »Lazar« - komedija. 21-50 Filmska glasba. 22 •. 22.15 O- 22.20 Danski večer.
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6-55 O- •- O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12.45
POROČILA j O PLOŠČE
Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 •. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22-40 •.
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •• Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 Koncert (Plošče). 12-30 Poročila. Napovedi. 13.10 Pisan koncert (Plošče). 13.55 časopisna in tržna •. 17-20 •-17.45 4 RO. 18.15 Predavanje. 19-05 •-19.20 Nacionalna ura. 19.40 20 Ruski skladatelji. 21 4 RO. 21-30 Ruske romance. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasbal.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Pisan 4. 11.30 Max Reger: Sonata v fis-molu zaTgosli ln klavir. 12-02 O- 12 30 •- 12-50 Predavanje. 13 4■ 15-30 O- 16 •- 16.15 Prenos 4 RO. 17 Zvočna igra. 17-50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Slovaške narodne pesmi. 20.15 Predavanje. 20 30 Večerni 4 RO. 21.15 Veseloigra. 22 •. 22.15 Plesna gl. 23 • v nemščini in francoščini. 23.10 Eu-gen Suchou: Ealadna suita.
BRNO 922-325.4 _32 kw
6 Nemška oddaja. 6-45 Praga. 7 Poročila v nemščini. 7.15 Plošče. Nato ob 9.45 Praga. 11 M. Ostrava. 12.10 Praga 12-40 Nemška oddaja. 14-15 Praga 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-30 Nemška oddaja. 19 Praga. 20-05 Predavanje. 20-25 Praga. 24 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioai. Telov. Q. •. Koledar. O-10 •. O- 10 45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.15 •. 12.30 O- 13 45 Gospodarska oddaja. 15 4. 15-50 •- 16 Pisan spored. 17 Delavska ura. 17.45 Predavanje. 18-05 O- 18-30 šleski narodni plesi in pesmi. 19 Napovedi. •. 19.2^ Mladinska ura. 20-05 Brno. 20 30 Pisan koncert. 22 •. Napvvedi. 22-15 Predavanje. 22-30 4 zabavne glasbe.
14.45 O- 15 Pogovor o knjigah. 15-10 Vesele v besedi in zvoku. 16 Pol ure do-miajče glasbe. 16-30 Predavanje. 17 Starši in otroci. 18 20 Domače pesmi. 19 Zvonjenje. 19.15 Bazel. 19.30 •. 19-40 Oddaja za izseljence. 20-25 Reportaža iz zvo-narne. 21 Pisan spored. 22 •. 22.10 Zabavna glasba (O)-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Ciganski orkester. 12.40 •. 13-30 O- 14-30 •. 17 • v slov. 17-15 Orgelski 4. 17-45 Predavanje. 18-15 4 RO. 1915
•	- 19.25 Zvočna igra. 20 55 Ciganski orkester. 21.40 •■ 22.10 Koncert orkestra, in vokalnega okteta. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23 20 O-
BUDIMPEŠTA n. 834.5-360 20 kw
18-45 Predavanje. 20 •. 20.25 O- 21-10 Predavanje.
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 4 lahke glasbe. 12-30 •. 15 Lahka glasba'. 16 Recitacije. 16-30 4 lahke glasbe. 17.30 Otroška ura. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19 •- 19-30 Plesna glasba. 20 Predavanje. 20.30 Kabaret. 21.20 Reportaža. 21.40 Pesmi. 22 •. 22-15 Plesna glasba.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni program
7-30 •• 8 <5as, O- 8-15 Poročila. 10.30 šolska ura. 11.30 Poljudni program. 16-40 Mladinska ura). 17 čas. •. Q- 17 Voj. program. 18 Objave.
Dnevni program I. 12 Izbrana glasba. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 1315 Koncert orkestra Angelini. 13-45 Komorna glasba. O-14 •. 14.15 Reklamni 4. 14 •.
Dnevni program II. 12 4 orkestra Seracini. 12-30 Slušna slika. 13 čas, •. 13-15 Operna glasba. Q. 13.30 Politični pregled. 12 14.15 III. dejanje iz opere »Manon Lescont«. 14.45
•	. 15 O- 15-30 Zhorovni koncert.
22.15 Slušna slika. 22.30 Zborovni 4. 23 Poročila.
KOPENHAGEN 255.1-1176 10 kw
7 Telovadba. 7.15 Telovadba. 8.30 Bogoslužje. 12 Opoldanski koncert. Nato 12-30 •. 14 Plesna glasba. 15 Pop. 4 ork. 17 Predavanje. 17.40 17.50 O- 18-20 4-19 19.30 Pisana glasba. 20 Baletna glasba. 21 čtivo. 21-30 Pisan večer. 22 • . 22-15 O- 22.20 Plesna glasba.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 O- ••O- 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-30 Plošče. 12.45 O- 12-55 Pisan reproduciran koncert. 15 4 lahke glasbe. 15-20 Predavanje. 16.20 Plesna glasba. 17 4 lahke glasbe. 17-20 Pevski 4. 17.40 4 lahke glasbe (nadaljevanje). 18 Zvonjenje. 18.05 Otroška ura. 18.30 O- 19 Predavanje. 19.10 O-19.30 Skeč. 20 Odmevi iz raznih krajev. 20-30 Kabaret. 21.10 Zabavna oddaja. 21.30 Komorni koncert. 22 05 O- 22-20 •-
Italijanske radio postaje
ITALIJA; SKUPNI PROGRAM
1357 kc 221,1 m Bari n. 1303 kc 230-2 m Neapoli I. 1140 kc 263.2 m Torino I. 713 kc 420 8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firenze I.
ITALIJA: DNEVNI PROGRAM I.
1140 kc 263-2 m Torino I. 713 kc 420-8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firence I.
ITALIJA: ONEVNI PROGRAM II.
1357 kc 221.1 m Bari n. 1303 kc 230.2 m Neapoli I.
ITALIJA: VEČERNI PROGRAM I.
713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firenze I. 1140 kc 263-2 m Torino I.
ITALIJA: VEČERNI PROGRAM II.
1303 kc 230 2 m Neapoli I. 1357 kc 221.1 m Bari II.
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
SOFIJA
352.9-850
100 kw
5.45 Budnica. Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6-05 O- 6-15 •- 6-30 Koncert narodne in lahke glasbe. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan koncert. 11.30 Predavanje. 11.45 Opolid. 4. 12.30 •. 12.50 O- 13 20 Lahka glasba. 17.30 Lahka glasba. 18 Delavska ura. 18 30 Pol ure domače glasbe. 19 Mandolinski 4. 19.30 •- 19-50 Lahka glasba. 20.30 Pevski koncert. 21 Lahka in plesna glasba. 21.20 O- 21.45 •. 22 05 Narodna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telov. 6-45 •. O- 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.24 Napov. •. 12.40 O- 13-15 Domača kronika. 13-30 O-14 Predavanje. 14-20 Havajska kitara.
Večerni program I.
19-15 Pesmi. 19.40 Za turiste. 20 Čas. • ■ 20.30 Izbrana glasba. 22 30 Pesmi in melodije. 23 2315 Pisana glasba.
Večerni program II.
19 Pisan koncert. 19.30 O- 20 čas. •. 20-30 Razno. 21.15 4 godbe na pihala.
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojno 'prestavo, dvojno magično oko, zaporo zoper motnje, rabi le 50 vvattov toka ter stane 6300'— Din
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wattov toka. Stane 4600 — Din
„Radio" d;Sa v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
RADIO
NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM; SKRBI ZA POUK — ZABAVO IN RAZVEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE, DA SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE
PRI
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54
J1
kw
120
7
150
120
220
500
80
1
6
60
35
150
50
16
150
100
1
120
200
100
60
150
0.
25
60
20
100
10
35
100
1
20
10
20
1
10
20
4
40
10
0.
30
20
1.
4
0.
10
50
10
10
10
1
1
o,
1
0.7
10
10
7
10
50
120
100
1
10
100
10
10
3
3
100
50
15
10
100
5
10
15
25
10
20
1
1
10
15
20
20
20
20
20
100
20
120
100
10
100
20
70
10
1
100
20
10
120
120
55
postaj na dolge in normalne valove
kc m
Postaja ln država
kw
kc m
Postaja in država
704
704
705 713 722 722
731 731 731 731 731 734 740 740 749 749 749 758 767 767 776 776 776 785 795 795 804 804 804 804 804 814 823 823 832 832 832 841 850 850 850 850 859 859 868 877 886 886 895 895 904 913 913 922 932 937 941 941 950 959 959 968 968 968 968 977 986 986 995 1004 1013 1013 1022 1022 1031 1031 1040 1040 1050 1050 1059 1068 1068 1077 1086
426.1 426.1 425.5 420.8 414.5 415.5 410.4 410.4 410.4 410.4 410.4
408.7 405.4
405.4
400.5 400.5
400.5
395.8 391.1
391.1
386.6 386.6 386.6
382.2 377.4
477.4 373.1 373.1 373.1 373.1
373.1 368.6
364.5
364.5
360.6 360.6
360.6
356.7
352.9 352.9 352.9 352.9
349.2 349.2 345.6
342.1 388.6 338.6
335.2 335.2 331.9 328.6
328.6
325.4 321.9
320.2
318.8 318.8 315.8 312.8
312.8
309.9 309.9 309.9 309.9
307.1 304 3
304.3
301.5
298.8
296.2
296.2 293.5
293.5 291 291
288.6 288.6
285.7 285.7
283.3
280.9 280.9 278.6 276.2
1086 276.2
Elista (Rusija)	2.5
Malmberget (švedska)	0.2
Valencia EAJ 71 (Španija) 1 Rim I (Italija)	120
Jaarsveld-Hilver. I (Holand.) 20 Harkov RW 4 (Rusija)	10
Madrid EAJ 2 (Španija)	5
Sevilla (Španija)	5
Jaen EAJ 70 (Španija)	1
Assiot (Egipt)	1
Turi (Estonska)	50
Saransk (Rusija)	1
Miinchen (Nemčija)	100
čeboksary (Rusija)	5
Marseille PTT. (Francija) 100 Pori (Finska)	1
Ordjonikidze (Rusija)	10
Bremen (Nemčija)	100
Scottish Reg (Anglija)	70
Buorghead (Angleška)	60
Stalino RW 26 (Rusija)	10
Toulouse PTT. (Francija) 120 Sortavala (Finska)	0.2
Leipzig (Nemčija)	120
Barcelona EAJ I (Španija) 7.6 Lwow (Polska)	50
Wales Regional (Anglija) 70 Ponmon (Anglija)	5
Kursk (Penmon (Anglija) 5 Kursk (Rusija)	2.5
Solun (Grčija)	15
Milan I (Italija)	50
Bukarest (Romunija)	12
Radio 37 (Francija)	2
Kijev (Rusija)	35
Stavanger (Norveška)	10
Stavanger (Norveška)	10
Berlin, Witzleben (Nemčija) 100 Porsgrunn (Norveška)	20
Sofia (Bolgarija)	100
Zaragoza (Španija)	20
Valencia (Španija)	1.5
Simferopol RW (Rusija) 10 Strasbourg PTT. (Francija) 120
20 70 15 5 10 0.5 100 10 60 32 15 1 10 11.5 100 2.5 60 1.3 10 2 2 100 24 50 60 13.5 70 4 3 10 100
1095 1095 1104 1122 1122 1122 1122 1131 1140 1140 1140 1149 1149 1149 1158 1167 1172 1176 1176 1185 1185 1195
274 274 271.7 267.4 267.4 267.4 267.4 265.3 263.2 263.2 263.2 261.1 261.1 261.1 259.1 257.1 256 255.1
255.1
253.2 253.2 251
Poznan (Polska) London Reg. (Anglija) Graz (Nemčija) Celovec (Nemčija) Helsingfors (Finska) Limoges PTT. (Francija) Hamburg (Nemčija) Dnepropetrovsk (Rusija) Radio-Toulouse (Francija) Brno (čehoslovaška) Bruselj II (Belgija) Engels RW 55 (Rusija) Goteborg (švedska) Radio Alger PTT. (Alžir) Breslau (Nemčija) Kalinin (Rusija) Poste Parisien (Francija) Madrid EAJ 7 (Španija) Odesa RW 13 (Rusija) Radio-Agen (Francija) Ulita RW 67 (Rusija) Ireland Reg. (Anglija) Danzig I (Nemčija) Bologna (Italija) Hilversum II (Holandska) Bratislava (čehoslovaška) Midland Reg. (Anglija) Cernigoj (Rusija) Barcelona EAJ 15 (Španija) Krakow (Polska Konigsberg (Nemčija) Radio Club Port. (Portugal.) 5 Leningrad (Rusija)	10
Rennes PTT. (Francija) 120 Krasnodar RW 33 (Rusija) 1 West Regional (Anglija) 50 Bari I (Italija)	20
Radio-Citš (Francija)	2
Tiraspol RW 57 (Rusija) 10 Bordeaux LaI. (Francija) 30 Falun (švedska)	2
Zagreb (Jugoslavija)	0.7
Vinnita RW 75 (Rusija)	10
Radio Normandie (Francija) 20 -----	50
1 60 6.2 0.065 100 7 10 10 20
50 " 20 10 15 3 10
10
60 25
Kuldiga (Letonska) Alexandria I (Egipet) North East Reg. (Anglija) Nyiregyhaza (Ogrska) 2 belg. postaji (Belgija) Hbrby (švedska) Turin I (Italija) Genua I (Italija) Trst (Italija)
London National (Anglija) Scottish National (Anglija) North National (Anglija) Košice (Čehoslovaška) Monte Ceneri (Švica) Prešov (Slovaška) Kopenhagen (Danska) Malta-Projekt. (Malta) Harkov RW 20 (Rusija) Niče Corse PTT. (Francija) Frankfurt a. Main (Nemčija)
1195	251	Freiburg i Br. (Nemčija)
1195	251	Kassel (Nemčija)
1195	251	Koblenz (Nemčija)
1195	251	Trier (Nemčija)
1204	249.2	Katovice (Poljska)
1213	247.3	Lille PTT. (Francija)
1222	245.5	Narvik (Norveška)
1222	245.5	Rim II (Italija)
1231	243.7	Gorlitz (Nemčija)
1231	243.7	Troppau (Nemčija)
1240	241.9	Cork (Irska)
1240	241.9	Eskilstuna (švedska)
1240	241.9	Saffle (švedska)
1240	241.9	Varberg (švedska)
1240	241.9	Orebro (švedska)
1249	240.2	Saarbriicken (Nemčija)
1258	238.5	Salamanca (Španija)
1258	238.5	Riga (Letonska)
1258	238.5	Koruna (švedska)
1258	238.5	Firenca II (Italija)
1267	236.8	Linz (Nemčija)
1276	235.1	Radio-Mžditerranč
(Francija)
1276	235.1	Varna (Bolgarija)
1276	235.1	Frederikstad (Norveška)
1285	233.5	Aberdeen (Anglija)
1285	233.5	Dresden (Nemčija)
1285	233.5	Krf (Grčija)
1288	239.9	San Sebastian (Španija)
1294	231.8	Vorarlberg (Nemčija)
1294	231.8	Voralberg (Nemčija)
1303	230.2	Danzig II (Nemčija)
1303	230.2	Neapel I (Italija)
1312	228.7	Karlstad (švedska)
1312	228.7	Malmo (švedska)
1312	228.7	Norrkoping (švedska
1312	288.7	Trollhattan (švedska)
1321	227.1	Magyarovar (Madžarska)
1327	226.1	San Sebastian (Španija)
1330	225.6	Hannover (Nemčija)
1330	225 6	Unterweser (Nemčija)
1330	225.6	Magdeburg (Nemčija)
1330	225.6	Stettin (Nemčija)
1330	225.6	Stolp (Nemčija)
1339	244	Lodz (Polska)
1339	224	Montpellier
Languedoc PTT. (Francija)
1348	222.6	Catolico (Portugalska)
1348	222.6	Cairo II (Egipet)
1348	222.6	Padova (Italija)
1348	222.6	Dublin (Irska)
1348	222.6	Ue-de-France Francija
1348	222,6	Konigsberg
Lokalsender (Nemčija)
1348	222.6	Rjukan (Norveška)
1348	222.6	Salzburg (Nemčija)
1348	222.6	Tampere (Finska)
1357	221.1	Ancona (Italija)
1357	221.1	Notodden (Norveška)
1357	221.1	Genua II (Italija)
1357	221.1	Milan II (Italija)
1357	221.1	Turin II (Italija)
1357	221.1	Roma III (Italija)
1357	221.1	Bari II (Italija)
1366	219.6	Bord. Sud-Ouest (Francija)
1375	218.2	Basel (Švica)
1375	218.2	Bern (Švica)
1384	216.8	Varšava II (Polska)
1393	215.5	Radio-Lyon (Francija)
1402	214	Ornskoldsvik (švedska)
1402	214	Halsingborg (švedska)
1402	214	Hudiksvall (švedska)
1402	214	Umea (švedska)
1402	214	Stara-Zagora (Bolgarija)
1411	212.6	Halmstad (švedska)
1411	212.6	Porto (Portugalska)
1411	212.6	Uddevalla (švedska)
1411	212.6	Chisinau (Rumunija)
1420	211.3	Vittoria EAJ 62 (Španija)
1430	211.3	Vaasa (Finska)
1420	211.3	Tunis CTunis)
1429	209.9	Kaiserslautern (Nemčija)
1429	209.9	Milan III (Italija)
1429	209.9	Aleksandrija II (Egipet)
1438	208.6	Miskolcz (Madžarska)
1447	207.3	Kalmar (švedska)
144.7	207.3	Burgos EAJ 27 (Španija)
1447	207.3	Boras (švedska)
1456	206	Tour Eiffel (Francija)
1465	204.8	Pecs (Madžarska)
1465	204.8	3 belg. postaje (Belgija)
1474	203.5	Bournemouth (Anglija)
1774	203.5	Plymouth (Anglija)
1474	203.5	8 belg. postaj (Belgija)
1483	202.3	Gavle (švedska)
1483	202.3	7 belg. postaj (Belgija)
1483	202.3	Rario-Nimes (Francija)
1492	201.1	5 belg. postaj (Belgija)
1492	201.1	Upsala (švedska)
1492	201.1	28 span. postaj (Španija)
1500	200	23 span. postaj (Španija)
1500	200	7 belg. postaj (Belgija)
1500	200	Pietersaari (Finska)
1500	200	Kristinehamm (švedska)
1515	198	Jonkoping (švedska)
1522	197.15	Helsinki II (Finska)
1530	196.1	Karlskrona (švedska)
1734	173	Liepaga (Letonska)