šolske kuhinje in vrtovi
Ena izmed pomembnejžih akcij, ki jih je Zarod za pospeševanje gospodinjstva pokrenil v letošnjem letu po okrajnih in občinskik centrih za pospeševanje gospo-dinjstva ter v sodelovanju z or?anizacijo Rdečega križa, je ustanavljaujo* šolskili kuhinj in vrtov pri osemletkah in osnov-nih šolali. Razen zagotovitve pravilnega prehranjevanja šolskih otrok je smoter ustanavljanja teh obickiov tudi ta, da bi se otroci v njih že od malega učili gospo-dinjskih del, hkrati pa v neki meri vpli-vali tudi na svoje roditelje.
šolske kuhinje in vrtove so ustanovili, ali pa iih nstanavljajo, že v številnih hrvatskih krajih, najuspešneje pa delu-jejo v kulinskem okraju. V tem okraju delujcta posebno dobro vrt in kuhinja v 1 vasi Grašani.
Solski vrt ima dvo^jni značaj. Del rrta, kjer pridelujejo vrtnme, ki iiajbol] uspe-vajo v teh krajih, služi za preskrbo šol-ske kuhinje, kar precej zmanjšuje njene stroške. V vrtu opravjjajo pod vodstvom učitelja in voditefja občinskega centra za pospe.ševanje gospodinjstva bolj ali manj vsa dcla učonci. Prav tako so učenci za-poslcni z zbiranjera raznih gozdnih sade-žcv, od katerih jih razen uporabe v ku-hinji določcne koliCine tudi prodajo, de-nar, ki ga dobijo, pa uporabijo za na-kup drugih potrebščin.
Razen toga je del vrta oddeljen tudi za zadružni vrt, v katerem delajo pred-vsenv tisti otroci, ki so so izjavili za za-družno pridelovanje. Tudi v tem vrtu go-jijo tistc kulture, ki najbolj uspevajo. Ker izvajajo agrotehnične ukrepe m upo-števajo načcla kolobarjonja, so pridelki na teh površinah obilni. Del denarja, ki ga dobijo pri prodaji (šolski kuhinji ali pa na trgu), uporabijo za obnovo zadruž-nih sredstev, del donarja pa izplačajo učencem zadružnikotn, ki i?a kakor v dru-gih krajih uporabijo, da kolektivno pre-živijo počitnice na morju ali v izletniških krajih.
Kakor poudarjajo, je pomen ieh za-družnih vrtov vsestranski. Predvsejn »e otroci že od malcga navajnjo in sczna-njajo z zadružnim pridelovanicm. Na raz-voj otrok vpliva pravilno iudi to, da jih za delo nagradijo po njiliovcm deležu pn delu. Ker pridclujejo v vrtovih najrenta-bilnejše kulture, vplivajo v neki meri ti vrtovi tudi na roditelje. Ti se čedalje bolj poslužujejo rczultator, ki so iih dosegli njihovi   otroci.
Šolske kuhinje in vrtovi iraajo tudi problerne, predvsem z zagotovitvijo sred-stev, kadrov in prostorov za kuhinje. Glede na vlogo in pomen, ki ga imajo, pričakujejo, da bodo v tej smeri pomagali tudi ljudski odbori (sredstva, prostofi, izobraževanje kadrov). Kakor predlagajo, bi v ncki meri lahko pomagale tudi go-spodarske organizaciie. Prav tako naj bi tudi starši otrok, ki dobivajo hrano v šol-skih kuhinjah, vplačevali določene pri-spevke. Ker dosegajo vrtovi dobre pride-lovalne rezultate, se odpira vprašanje za-poslitve in plačevanja kmetijskih stro-kovnjakov.
Ko je že govora o delovanju zavoda za pospeževanje gospodinjstva in okrajnih ter občinskih centrov, je treba vsekakor ugotovili, da so jih državljani sprejeli. O tem priča podatek, da se posamezniki čedalje bolj obra^ajo na zavod in centre za nasvete, kakšen gospodinjski stroj uaj si kupijo. prosijo za strokovnjake, da bi nreizkusili delo njihovih aparatov «a ku-hanje, pranjc, likanje itd. (to se tiče tudi servisov), interesirajo se za kakovost hranc, ki jo pripravljajo v svojem gospo-dinjstvu, prosijo za organiziranje preda-vanj, tečajev itd., tako da so zavod ih centri prlsiljeni zaposliti tudi drupe stro-kovnjake, ker nimajo dovolj svojih Jta-drov.                                              B. Š.