3

LETO
3
INFORMACIJSKI BILTEN TOVARNE ALPINA ŽIRI
DELO, ŽIVLJENJE...
p , ' • 1
.......
- ■ - ■ ' • • , , . ■ , ■ ■ ■ . - i
i®,,

■ ......JHRJHLJIlIft,-
-ftiVr,:.', V - '


i, -
■

rv. /V''v.'v"'." * v ■ ' "■■'■ -■■-• ■ •" "	.......... ■	' • • i.v^-;^:''^.....





-..v



m
v',— M,	i
Bi aawi^wSma
v« ' - S	!
k •• isf" J
,.V V	■■ v- ,:,!
^ 'i
|jUU--------•■ --
:>■"'> "vi" .".''■'■■»^i.'j

VTISI S KONGRESA.
"Živij enski standard naših delovnih ljudi ima odločujočo vlogo pri hitrejšem razvoju", je rekel tov. Tito, ko je pozdravljal udeležence V. kongresa ZSJ.
Tov. Tito je v pozdravnem govoru /ki je bil sprejet z burnim večkratnim odobravanjem delegatov/ v kratkem, opozoril na bistvene pomanjkljivosti v današnjem družbenem sistemu. Dejal je, da razvoj delavskega samoupravljanja zavirajo nekateri pojavi samovolje. 'Da lahko nekateri posamezniki uveljavljajo samovoljo, so krivi tudi sami delavci, ker ne poznajo dovolj svojih pravic.
Nadalje je nakazal nepravilnosti, ki se javljajo v investicijski politiki in politiki delitve ustvarjenih 'sredstev med družbo in neposredne proizvajalce. Posebno je obsodil sistem posredovanja proizvodov od proizvajalca do potrošnika. Posredniki pobirajo "smetano" z maržo ipd. Osnovno vprašanje pa je', na kakšen način zboljšati standard delovnih ljudi, ki je- pogoj za večjo produktivnost in hi-.trejši razvoj .'
V zveži s tem je nakazal nekaj misli o nagrajevanju naših delavcev. Po njegovem mnenju ima danes priličen standard le manjše število visokokvallficiranih delavcev, širši sloj naših delavcev pa ni dovolj nagrajen. Primerj'ave pokažejo, da so strokovnjaki v drugih državah bolje' nagrajeni kot pri'nas. Vendar pa je razpon med plačami naših strokovnjakov in delavcev prevelik. To ne pomeni, da je treba prvim plače zmanjšati in jih povečati drugim. Osebne dohodke je treba'dvigniti z večjim izkoriščanjem notranjih rezerv, prostih kapacitet in dvigom produktivnosti.
Predsednik Centralnega sveta ZSJ Svetozar Vukmanovic pa je v svojem poročilu poleg ostalega obširno nakazal naloge zveze sindikatov v boju za izboljšanje življenskega standarda delovnih ljudi in izgradnjo socialističnih družbenih odnosov. Da bi pospešili razvoj gospodarstva in izboljšanje standarda, bodo potrebne določene spremembe v ekonomski politiki. Postaviti bo treba vprašanje postopnih sprememb v dveh smereh:
1.	v smeri povečanja deleža osebnih dohodkov v skupnem družbenem proizvodu,
2.	v smeri spremembe v delitvi družbenega proizvoda v korist gospodarskih organizacij in komun.
Vendar ne bomo dosegli izboljšanja standarda samo s spreme-njeno ekonomsko politiko. Aktivirati bo treba tudi neizkoriščene kapacitete v naših gospodarskih organizacijah, izkoristiti notranje rezerve, zboljšati zastarelo tehnologijo,, zvišati udeležbo neposrednih proizvajalcev v odločanju o razširjeni reprodukciji in povečati kmetijsko proizvodnjo.
Na referat .se je prijavilo za^.plenarno diskusijo 9 delegatov. Posebno pozornost je vzbudil tov. Bohanec.Slavko, član sekretariata:republiškega sveta-ZSJ- za Slovenijo. V svoji diskusiji je živo očrtal vlogo delavca človeka v naši družbeni skupnosti, v podjetju, njegove probleme In možnosti za reševanje nakazanih problemov v gospodarstvu in samoupravljanju.-.
Kongres so pozdravili' številni delegati sindikalnih organizacij drugih držav. Prvi je pozdravil kongres Jan Varnjek, delegat Mednarodne organizacije dela, nato Robert Enrio, sekretar svetovne sindikalne federacije in Mahdjub Ben Sedik, sekretar pahafriške.sindikalne federacije. Zato lahko smatramo, da je bil peti kongres prava manifestacija solidarnosti delovnega razreda vseh petih kontinentov.
Tretji in četrti dan smo delegati delali po komisijah. Formiranih je bilo pet komisij, ki so obravnavale:
1.	gospodarjenje in samoupravljanje v gospodarskih organizacijah, .......	, ,, .,.'■'"
2.	družbeno-ekonomski sistem in splošna jugoslovanska gibanja,
3.	komuna in razvoj negospodarskih dejavnosti,
4.	pogoji dela in življenja,
5.	mednarodno sindikalno gibanje in mednarodna aktivnost ZSJ.
Poročila o ugotovitvah komisij so bila podana zadnji dan, ko je kongres zopet delal v plenarnem sestavu. Kongres je potrdil poročila komisij,' iz katerih izhaja, da je treba spremeniti dosedanje odnose v globalni razdelitvi, izvršiti drugačno razdelitev narodnega dohodka in da se zboljša
s
standard delovnih ljudi. Potrebno' je,, da se občinam zagotovi boljši materialni položaj, vendar naj višina sredstev komun zavisi od obsega proizvodnje in stopnje produktivnosti dela na njenem področju. Treba je zboljšati materialni položaj delovnih ljudi z. nizkimi osebnimi dohodki, zagotoviti večja sredstva za osebno potrošnjo in izločiti večja sredstva za tiste objekte, Iti služijo zaposleni družini.
- -V zaključnem govoru je Svetozar Vukmanovič-Tempo poudaril, da za realizacijo sprejetih nalog ne bomo mogli poskrbeti samo zvezni predstavniški in sindikalni organi. Potrebno bo sodelovanje vseh gospodarskih, organizacij in vsakega delovnega 'človeka. Kongres je sprejel tudi načelo, da vsaka sindikalna organizacija čimbolj samostojno deluje in zavzema stališča ter sodeluje z drugimi družbeno-političnimi organi pri reševanju nakazanih nalog. Zato je treba več pozornosti posvetiti metodam dela sindikalnih organizacij, izobraževanju in vzgajanju sindikalnih aktivistov.
Ker je bilo delo V. kongresa dolgotrajno in so materiali zelo obsežni, sem želela članom kolektiva nakazati le najbistvenejše probleme, o katerih smo razpravljali na kongresu in povzetek sprejetih zaključkov.
t	• Možina Albinca'
/» t
'»
PO TREH MESECIH.
Čas štirih mesecev letošnjega leta je že mimo in koristno je vedeti', kako naše podjetje kljubuje postavljenim nalogam. Zaradi praktičnosti in primerjanja z lanskim letom, se spodnji podatki nanašajo na tri mesece.
Razumljivo je, da po tako kratkem času ni mogoče dajati širše ocene, ker je to le komaj četrt leta, dosti bolj pa
-zanimivo primerjanje z istim razdobjem preteklega leta, ki pa tudi lahko nudi zadovoljiv odgovor.
Podatki za prvo tromesečje:

r ~ - 4 -
•	19§3_____;	§£_________
•Proizvodnja po' koli črni pari 128.845	144.784	112
Vrednost prodaje	' diri' 434,371. boo	5o6,224.oco	117
Prodaja skupaj po količini- pari': : 94.162	'117.263	124
• • 'r;' dcma	pari 93.325	lco.394	168
• '' ! : ; • ■ izvoz	" pari 837	16.869 Predaja po: Vrednosti '
skupaj :o .	dih 341,426.ooo	5o8,321.ooc	149
; doma	din 332,181.ooo ? 425,865.ooo	128
izvoz	din ' 9,245.obe	82,456.000
I? teh' nekaj- številk je mogoče videti, da smo napredovali v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta, ki ga'kot leto v celoti ocenjujemo za dokaj uspešnega.
primerjanem lanskem času. Bolj realna in pomembna cd ^olTca^T skega povišanja je vrednost, te'.proizvodnje oziroma lastna cena, ki je celo za 17% višja od vzporedne lanske proizvodnje.
.Prodaja izkazuje po.parih povečanje celo za 24%, vrednostno pa kar za 49%i Namenoma.jevprodaja prikazana ločeno za domači in tuji trg. ,Kot .soliden izvoznik smo tudi prvo trome-sečje letos ugodno zaključili. Primerjava z lanskim razdobjem je zelo ugodna in procent-no razmerje oziroma povečanje je visoko, za kar se imamo zahvaliti pogodbenim razmerjem z našimi kupci.	. .'■' ;.• ■ ■.•■'.? .
Predaja na domačem trgu je ugodnejša od lanske ter je po'-količini za 8% višja, po vrednosti je pa celo za 28%. Navedeni znešek prodaje Bin 5o8, 3211. cbo. - predstavlja izstavljene fakture - račune našim kupcem, ki seveda nišo v celoti poravnane.
Za tri mesece letos je bilo izplačanih Din 129,1.65 .ooo.-brutto osebnih .dohojikov^ . br-ez izplačila po tremesečnem obra-čurtu pred prvomajskimi prazniki. Lansko leto je bilo v istem času izplačanih I)in lo9,444.obe.- brutto osebnih dohodkov, se jjajayi. -da..^amp letos izplačali za 18% več brutto osebnih dohod-! kov y^eveda flRSMfe meri.
Iz teh skopih podatkov je .mogoče razbrati, da smo uspešno pričeli družbeno razgibano In gospodarskih sprememb obetajoče leto ter h koncu iz-ražam željo 'kolektivu, da s pogumom in optimizmom nadaljuje svoje .prizadevanje.	i
• . >
.» ' ' ' p. ■ \ *	.'*	..''..	Izidor Rejc
i i - 1 "■'POVEDALI BO NAM . .'. . * : • - \ ,
I	•	J *	4	#
* • ... \ • . : 4 • i : •• • ■ Najbolj .aktualna tema vsakodnevnih pogovorov članov
kolektiva je gotovo priprava za spremembo Pravilnika, o delitvi osebnih dohodkov .in prehod na skrajšani delovni.čas.
■Zaradi-''zanimanja kolektiva.,' kake vsa stvar poteka in kakšno mnenje prevladuje.,' se. je uredništvo lista odločilo, • --da posredttj-e'-bralcem razgovore z'.Jaeka-terimi. ^člani .kolektiva. Predsednik komisije zatnagrajevanje'v podjetju tov. Slabe Ivan >je povedal naslednje: '"Delo na novem Pravilniku o nagrajevanju je v polnem teku. Komisija za nagrajevanje 'se je že nekajkrat sestala in*na zasedanjih'.odločala pomembne stvari kot so: razpon, ki je sedaj, celo"nekoliko nižji -3,77 ter najnižjo tarifno postavko, ki je netto Din 13o.-cziroma Din ^3.66o.- mesečno. Zdi se mi, da je bil .dvig najnižje tarifne postavke .nadvse potreben, ker so življenjski
i
stroški tako narasli kot tudi splošno povprečje. Dalje je komisija obravnavala zaostritev norm za celo podjetje in 3a posamezne oddelke. Zaostritev je precejšnja in bo zahtevala .' | močno naprezanje. Sedaj pa je tudi lepa prilika, da se razmerje med posameznimi delavnimi mesti - fazami končno uredi ' in objektivno oceni. Za oceno delovnih.mest in pripravo Pravilnika o nagrajevanju so zadolžene strokovne službe.
Kar se tiče skrajšanega delovnega časa bi povedal to* le: naš oddelek je izbral varijanto proste sobote. Doseči isti) kot sedaj ih celo več bo mnogo težje. Za samo podjetje gotovo velja to, da bo. potrebno dis9iplino malo zaostriti ~...in organizacij.9... izboljšati. Naš oddelek pa'se mi zdi, da ne ' prikriva toliko rezetV., Nujno pa bo potrebno' zmanjšati sorti-, ment obutve, predvsem pa pridno delati".
• •/. ; . ■
V	pre šival rii r-i smo vprašali članico DS podjetja in delavko "no^traku 6 tov.	ki nam je posredovala svoj-e^isli na^&gstavljena vprašanja";
"Najpomembnejša napki se vleče skozi Pravilnike ■~q. nagra j-ea^nju in tudi obstoječega je 'v tem, da je ženska delovna sila preslabo ocenj-ena. V pod jet jji -smo. v- večini , kljub temu pa zapcstavljene in nibče--se 'za nas ne pčstavi, same pa izglexla^da smo preveč potrpežljive. Nove zaostritve riorn; bodo velike. .No,'.^želimo v-sa-j., da bi bila vsaj pravilno -• ocenjena vsa delovna mesta in končno:, odpravi j ena zapostavljenost. Stimulacije ni' za-d.c.stne in.se borimo le za preseg«ozi-roma doseg noripe.
Široka razprava o tem, koliko naj bo najnižja tarifna postavka, in na j ni ž ji--osebni dohodki, sem mnenja; da je prejemek okrog Din 25..00..Q.*-- res življensko potreben. Pri sedanjih cenah -bi-~bilo treba .le. poiskus.Iti, kako gre osebam z dosti nižjimi, osebnimi prejemki.
Na skrajšani delovni čas gledam ;brez večjih pomislekov. •V, oddelku smo osvojili sistem preste' sobote,' ki prav ženam nekaj pomeni. Ostretnorme in krajši delovni čas bo za nas trda preizkušnja. Poostritev discipline in dosti manj artiklov, ki so povezani s številnimi težavami, bo tudi precej doprineslo". .■„,'.	1 ::
V	sekalnici je na postavljena'vprašanja odgovarjal predsednik.tarifne komisije oddelka tov. Jereb Franc in povedal: , "Z novo regulacijo ne bomo dosti na boljšem.' Treba je vedeti, da je pri nas tako delo na strojih, ki ga ne moremo časovno venomer stiskati. Na strojih delamo vrsto let in rezerv ni. .Neprijetno . je tudi ob sezoni, ko sekalci potujemo v montažne oddelke, kjer sme zopet bolj' tujci'.
Oddelek se je odločil za -sobotni prosti dan. Lepo je slišati o skrajšanem delovnem času, nujne 'pa je tu-5i vedeti, da bomo morali najmanj toliko napraviti, kar nam zopet rodi nove pomisleke" .
V	montaži 7 smo. pobarali člana: UO podjetja tov. Uršič Ivana ,, ki je na. vprašanje takole .odgovoril: "V obstoječem Pravilniku c nagrajevanju je sl'aba strah v tež, da šo' grupe
. .nepravilno ocenjene in'obstojajo izrazite ra-žlike. Sedaj bo
•že treba/ostreje pogledati na to in v novem Pravilniku tudi urediti stvar kar upam, da na pričakujem zaman.
0 skrajšanem delovnem času je zslc veliko govora in je
tudi prav. Naš oddelek je bil za preste soboto. Kar se tiče
norm se mi zdi, da bodo več ket dovolj .stisnjene in bo treba
pri še skrajšanem delovnem času na marsikaj pogledati, pred-
t
y vsem pa na dostavo planov. Načete plane bi morali bolj tekoče izvrševati, določene pomanjkljivosti v organizaciji odpraviti in poudarjam, malica naj ostane enaka. Človek se bo naprezal in bo tudi potreboval svoj čas, da se malo oddahne".
V	prikrojevalnici smo poiskali. predsednika tarifne komisije EE tov. Peternelj Jožeta,.ki j.e povedal naslednje:
"Do sedaj se je pokazalo že 'precej nypak v obstoječem Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. 7 našem oddelku je bilo precej pritožb, vendar pa glavno stvar predstavljajo delovna mesta sekalccv. Problem je kar mučen in odper do teh mest se vedno bolj veča. Take stvari je treba ?o.žursoje reševati in imeti pri tem več j o "mero; uvidevnosti ir; realnosti .
Glede stimulacije bi poved&.l .to, č.c. se preveč govori in ugiba kaj je bolje in kaj slabše. Naše- delo je vezano na prihranek materiala, ki znižuje lastno ceno., izdelkom., Predvsem pa .je treba najti razmer je,-pri nagrajevanju v tem, da bi bil človek stimuliran za' količino opravljenega dela in istočasno za prihranek materiala.
Skrajšani delovni čas smo- pri nas sprejeli s prosto soboto. Koristi v tej varianti je več in-smo jc zato tudi osvojili.
Kolikor vem, govorijo, da je prav. v. naš.em oddelku veliko rezerv. Zdi se mi, da pretiravajo. Čakalnih..ur ni kot so na primer v montažah. Drži pa tp, da je..v disciplini še določena rezerva, predvsem pa v organizaciji dela in pa v pravilni ocenitvi delovnih mest, ki je tudi velika stimulacija" .	'
V	mehanični de lavnimi ""sme zastavili- nob; j vprašanj
' \ •
tov. Cokan Bcgemiru in je dejal;
"Nagrajevanje v pomožnih obratih bi metalo zavisti od' ažurnosti popravil. Potrebno bi bilo najti merilo po takoj ugotavljanje. Naša naloga je -ta, ua zi^tojo...čimprej odpravi-
V.
- \
"""" . ' s	\
mo in zato je treba tudi obliko stimulacije prilagoditi temu.
Skrajšani delovni čas bo pa za nas dodatno breme,,ki še pojača težnjo po že omenjeni obliki nagrajevanja, Sobota bo sicer prosta, vemo pa že sedaj, da bo s dodatnim naprezanjem več popravil'in hujši pritisk odgovornih ljudi v oddelkih, da stroje spravimo čimprej nazaj v tek. Bojim se, da bo prav za. nas skrajšani delovni čas obstojal le bolj na , papirju".	. fl .
Izidor Rejc.
7-URNI DELOVNI ČAS'.
Govorimo o skrajšanem delovnem času, o dvainštiride-seturnem tedniku. Kako preiti na skrajšani delovni čas, ne
.......da' M' -s e-proizvodnja .-in-osebni dohodki del a v c e v_zmanj šali.
To je zdaj skrb posameznih strokovnih služb, ki naj' bi s podatki utemeljili možnost za prehod na skrajšani tednik.
V prvih razpravah smo se posluževali besed: skrajšani delovni čas, kmali nato pa sta se že' uporabi jali- besedi: skrajšani tednik. Morda bo kdo pripomnil* da res ni važno kakšnih besed se v te namene poslužujemo. Res .ni važno, vendar je pomen teh besed različen. Če govorimo o skrajšanem delovnem času, se to nanaša na dnevno skrajšanje delovnega časa, ki naj bi bil 7 ur dnevno, če pa govorimo o- Skrajšanem delovnem tedniku, mislimo na krajši delovni teden in sicer 5 dni in na več počitka, kar 2 dni. Torej varianti sta dve in vsaka ima svoj krog zagovornikov/ Sama zagovarjam prvo možnost, možnost, ki govori o skrajšanem delovnem času na 7 ur dnevno. Prvenstveno mislim tu na koristi podjetja. Prepričana sem, da bi za podjetje izguba, ene delovne ure dnevno manj pomenila, kot izguba enega dne v tednu. Ob uvedbi skrajšanega delovnega časa računamo na -rtotranje rezerve: organizacija dela, disciplina in podobno«. Na te rezerve delno res lahko računamo. Sicer ps bi utemeljitev prve in druge variante prepustila strokovnim službam podjetja; -fada bi izrabila lu nekaj	in mati'. Kot'
sem že omenila, zagovarjam skrajšanje delovnega časa na 7 ur
dnevno s pričetkom dela ob 7 uri in z zaključkom popoldanske izmene ob 21 uri. Zaposlena žena bi tako marsikatero skrb za družino in otroke lažje uredila pred odhodom na delo. Delavke-matere, ki imajo šoloobvezne otroke, bi pred odhodom na delo mogle poskrbeti za zajtrk otrok in da bi šli otroci v šolo v redu opravljeni. Znatno bi se zmanjšal napor tistih delavk - mater, ki morajo dnevno voditi otroke v otroški vrtec, pri čemer bi zmanjšali tudi napor otrok, ki morajo kljub svoji otroškosti - v večini ..primerov so to predšolski otroci - iz tople posteljice najkasneje ob 5- uri, nekateri tudi prej. v dnevnem skrajšanju- delovnega časa vidim ugodnost tudi za vse. oddaljene delavke - matere ali samske, saj morajo nekatere od doma že ob 4 uri. zjutraj, ali pa se vrnejo domov šele po polnoči.
Trditev nekaterih, da bi ravno s prosto soboto najbolj j pomagali zaposleni ženi - materi, ker bi imela cel dan prost za razna opravila, kot so pranje, likanje in šivanje perila ter podobno, mislim, da ne drži. Res je, da je s temi opravili dovolj dela;, res pa je, da jedosti več drobnih vsakodnevnih skrbi okrog varstva otrok, pravilni in zadostni hranitvi predvsem zjutraj ter oblačenju ob vseh letnih časih in vremenskih prilikah ob odhodu v šolo. Vseh naštetih skrbi delavka - mati ne bi mogla urediti ob sobotah /ki bi bile proste le tri, vsako četrto pa bi morali delati/, vsak dan ena ura pa bi že nekaj pomenila. Če Upoštevam še dejstvo, da je v podjetju cd skupnega števila zaposlenih 56^ žensk, cd tega 256 mater z otroki, bi vsekakor morali pomisliti, kake skrajšati delovni čas, da bi delavko - mater razbremenili vsaj vsakodnevnih.skrbi, ki sem 'jih prej navedla. Če mislimo, da bomo delavko mater s tem razbremenili, ker ob sobotah ne bo hodila,na delo v podjetje, ampak bo soboto porabila za domača opravila, nismo za razbremenitev žene prav nič napravili .
Še dcvclj je razlogov, ki bi jih lahko navedla v korist 7-urnega delovnika, vendar mislim, da ima že sama določitev ■Ustave c uvedbi 42-urrtega delovnega časa v tednu namen dnevno razbremeniti zaposlene''delavke, in delavce.
••■ '' V.pilipič Angelca
KAJ SMO DOSEGLI?
Smo pred koncem tekmovanja za dvig produktivnosti in zainte-resiranje mladih delavcev za proizvodnjo in potek dela in gotovo se marsikdo v našem kolektivu zanima, kaj smo dosegli? Zato je moj namen,, da vam. v tem kratkem, članku prikažem nekaj rezultatov in opozorim na težave, katere smo imeli pri tej akciji.
Po skupnih ocenah so se najboljši rezultati pokazali in dosegli v oddelku montaže. Tu'so bili mladi delavci naj-r v> bolj zainteresirani za tekmovanje. S predlogi za izboljšanje organizacije dela in odpravo napak pri proizvodnji, ki so*v jih dajali mladi delavci, smo dosegli lepe rezultate in so bili tako tudi ocenjeni od oddelkovodja in ostalih, ki so spremljali naše delo. S tem smo tudi delno pripomogli k izboljšanju rezultatov dela. in tako prispevali svoj delež k naporom,"ki' s^TušMr jeni v to,"~d"a""ge uresn±čr pretrod-na-42 < ■ urni delovni teden. To je v tem trenutku najbolj aktuelno vprašanje, o katerem razpravljajo vsi delavci podjetja, Z odkritjem notranjih rezerv, ki so bile do sedaj še neizkoriščene in odpravo nekaterih zastojev pri organizaciji dela smo dosegli tisto, kar je bil naš.cilj.
Gotovo pa bi našo akcijo še bolj uspešno zaključili, če bi tudi mladina prešivalnice pokazala tako zanimanje, kakor montaža. Žal pa so tu ravno tiste mladinke, katere bi lahko največ pomagale pri tekmovanju, pokazale najmanjše zanimanje. Ravno tako je bilo tudi s Klubom mladih proizvajalcev. V začetku nam je mnogo pomagal, po zamenjavi vodstva pa ni bilo od tega niti glasu. Upravičeno se.zato vprašamo, kaj misli Klub. mladih proizvajalcev ter kakšne načrte ima.
V zvezi s tekmovanjem smo napravili tudi anketo med mladimi delavci, ki . je pokazala, da se polovica mladih vozi na delo od daleč ter da se. že na poti do tovarne utrudijo, posebno v zimskem času. Zato je želja mladih, da vodstvo kolektiva čimprej začne z gradnjo stanovanj, predvsem za samce saj se za'to do sedaj še ni nič ukrenilo. Če na koncu tekmovanja ugotavljamo, kakšne rezultate smo dosegli,..moramo priznati, da smo sicer jiekaj storili, da pa še zdaleč nismo
i

dosegli tega, kar bi lahko. Točnih rezultatov pa sedaj še ne morem dati, ker okrajni komite, ki je organiziral to tekmovanje, še^ni pregledal vsega gradiva in objavil končnih rezultatov tekmovanja1.
Tovarniški komite ZMS
v
NAŠ ODDIH.	/ ■ .
Komaj smo stopili v novo poslovno leto.. 1964 in pregledali poslovanje.našega podjetja v letu 1963, že smo na pragu naših dopustov, času našega oddiha in razvedrila. Pravilno in zdravju najbolj primerno bi bilo, da bi dopuste koristili skozi vse leto, saj. je za marsikoga izmed nas tudi v zimskem času preživljati svoj prosti čas na. belih poljanah pravi užitek. Žal nam proizvodnja vedno tega ne dopušča.
Kakor je že več ali manj vsem znano, bomo tudi letos kolektivno koristili dopust 12 delovnih dni in sicer bo trajal dopust od 18/7. do vključno 1/8-1964• Vse ostale dneve dopustov, kolikor ga ostane članom kolektiva, naj bi ga koristili po možnosti vse leto, toda sporazumno z vodjem ekonomske enote glede na proizvodne naloge podjetja. Gotovo bo tudi letos večina delavcev koristila svoj oddih na našem Jadranu, saj je cilj vsakega, da preživi čim več dni v počitniškem domu "Zlatorog" v Umagu. Počitniški dom bo začel poslovati 10. junija. Po sklepu izvršnega odbora bo cena oskrbnega dne: Za odrasle Din 1.2oo.-, za otroke do 10 let Din 7oo.-, a za otroke do 4 let Din 45o.- Pripominjam pa, da v tej ceni ni upoštevan regres, ki ga je določil Delavski svet in ki znaša: Din 5oo.- tako, da bo vsak član kolektiva plačal Din .7oo. - dnevno.
.	Zaradi boljšega izkoriščanja kapacitet počitniškega
doma bi bilo dobro, da bi tisti člani, ki imajo več kakor 12 delovnih dni dopusta, ne letovali v Umagu v času kolektivnega dopusta tako, da bi imeli prednost ostali člani kolektiva. Pojavi pa se vprašanje za one,>ki ne nameravajo letovati v IJmagu. Nekateri bodo gotovo šli v naše planine. Velikokrat se tudi obravnava vprašanje, kaj pa z izleti,

ki so bili pred. časom. ]>:enim,r da tisti izleti, ki jih je organiziral sindikat niso~več primerni' v•taki .obliki, saj je velikokrat prišlo do raznih nesporazumov, odpovedi in podobno. Od takega izleta človek ni imel skoraj nič. Člani kolektiva so že večkrat predlagali, da bi organizirali strokovno ekskurzijo. F, tem bi spoznali delovne pogoje nam sličnih podjetij v domovini in morda tudi iz"ven nje. Gotovo bi bilo prav, da bi o tem razpravljal sindikat in Delavski svet podjetja in realiziral zamisel, v kolikor to dopuščajo finančna sredstva. Tako bi koristno združili s prijetnim, saj bi se na takem izletu tudi marsikaj koristnega naučili. Sindikalna vodstva med drugim priporočajo tudi, da bi pcd-'•jetja medsebojno sodelovala pri koriščenju svojih počitniških zmogljivosti in odstopala proste kapacitete eno drugim. ■ F. tem bi omogočili delavcem, da bi lahko letovali tudi kje drugje, morda v planinah, na južnem Jadranu in podobno.
*elja vsakega izmed nas je, da bi čim lepše in udobneje preživel svoj prosti čas ter da bi se zdrav in spočit zopet vrnil na svoje delovno mesto. V drugi polovici leta bomo prešli na 42 urni teden, zato bo treba v tem času vložiti več napora, da bi produktivnost in osebni dohodki osta-• li -vsaj na isti ravni. Še enkrat vsakemu želimo prijeten oddih .•
Član komisije za rekreacijo.
PO .SVETU ..'....	•
• • i ' " < '
Razne dežele - različni problemi!.
Čim bolj spoznavamo industrijo čevljev in življenje v nekaterih deželah, tem bolj se moramo zamisliti, zakaj so tehnični problemi te industrije tako različni'
ITemški tovarna, ki nima zasedenih kapacitet, poskuša z izdelovanjem drugih artiklov; Če ni povpraševanja po sandalah, poskusi z balerinkami ali's športnimi čevlji. Seveda teži, da tudi tega dela v čimvečjih serijah. Američani se zgražajo nad tem in označujejo to stanje neurejeno - kri---t.ično. Ameriški tovarnar tega ne more razumeti in izdeluje
v samo en tip čevljev ter pri tem tudi ostane. Če pride do krize zapre tovarno za nekaj tednov na leto, ali pa skrajša delovni čas. Ne pade pa mu na um, da bi se spustil v konkurenco- na področju drugih artiklov.
"Še slabši kot v Nemčiji pa je položaj v Franciji. Tovarna z dnevno produkcijo 100 parov izdeluje vse vrste sa-lonk, poleg tega še moške čevlje.• Zaposlena ima dva domača in dva tuja modelirja, produkcija pa znaša 1 par na zaposleno osebo, medtem ko se govori v neki nemški tovarni o 15-t'ih panj-h na osebo. Ameriška tovarna, ki izdeluje 40.000'parov dnevno, zaposluje le enega glavnega in enega pomožnega -modelirja.
Kakor vidi'no je mnogo faktorjev, ki imajo vpliv na produktivnost-, ker so pa pogoji prodaje v raznih deležah različni, se tudi proizvodnja .mora prilagoditi potrebam in zahtevam tržišča.
Po Schuhtehniku
/
GRIPA!
Med. .nedavno—epidemijo gr ip e-,... s o -bi le„_ p r£ me -s/t i t v e .de-. lav.cev .nekaj vsakdanjega. Vsak se je upiral premestitvi^ le Tone se je(vsake veselil in bolj se je bolezen širina, bolj
J	v
je bil vesel. Pa ga vprašajo začudeni tovariši: "Cemu si tako vesel, mar rad vidiš, da te stalno premeščajo"?
"Zakaj pa ne", je veselo odvrnil. "Nadomeščal sem več ali manj že vse delavce podjetja, zdaj' pa čakam vsak dan, da bom nadomeščal še direktorja"..
•Žal pa se Tonetu njegova vroča želja baje ni izpolnila.
Vicar
VPRAŠANJA - PREDLOGI ~ ' PRIPOMBE ■ - ODGOVORI •'•
Tovariš urednik!	' r
Samo tole pripombo mi dovolite. Ker zadnje čase le o skrajšanem delavniku govorimo povsod-, je.' moj .predlog tak: Delajmo še kar tako, kot smo de sedaj, le v soboto nič in pa malico skrajšajmo za deset minut pa bo vse:v redu.
'.■...	Oddal je he C
Odgovor: Hvala za predlog! : .	.. .
Spoštovani!
Predlog vam; stavljam v rubriko: Vprašanja. - predlogi pripombe. Takle je: Kaj bi. se mučili z vprašanjem .o skrajšanem delavnem času-. Toliko kod v sedanjih urah ne bi mogla
' narediti, če naredim manj pa ni cilj dosežen, zato predlagam
i
naj 'se najprej uspostavi prava organizacija, ki jo zahteva tovarna, potem šele naj pristopimo k reševanju delitve delavnega časa. Takrat, že naprej povem, hočem prosto soboto.
Žircvka
Odgovor: V redu! Samo res je le, da bi delovni čas lahko prav hitro skrajšali, brez posebno muke. Muke nam povzroča prav iskanje možnosti, ki naj bi .omogočile, isto proizvodnjo V krajšem delovnem času. Za -t,o pa, se mi zdi, se izplača mučiti!	■	,; ..,
Tovariš urednik!
Spet se oglašam z vprašanjem. (Je veste koliko meri tisti čevelj na tovarni, ki se ponoči'sveti, mi' povejte, ■ ■ Stavo dobim, če ima čez meter v dolžino.
Ljubitelj marjance
Odgovor: Čevelj je št. 248 - naprej računajte sami.
~ Stavo ate dobili! Na .zdravja-!-------- :	o ^ *
-	""" .jo; 2 z^'-
/ * -i:: ___________ i -
KAKO BI SKRAJŠALI DELOVNI ČAS.
O tem pri nas že dolgo se razpravlja, da končno bi skrajšali delovni čas, idejo to vsak prisrčno pozdravlja, saj to bo velika ugodnost za nas.
Ob takih razpravah se vedno poudarja, če delalo sedem se ur bo na dan, ne sme zaslužiti se nič manj.; denar ja, trpeti ne sme proizvodni naš.plan.
To zdaj obravnava naša uprava, pri čemer pomaga ji še sindikat, težko pa s'e našla rešitev bo prava, ker vsakdo po svoje to rešil bi' rad.
Predlogi zdaj drug se za drugim vrstijo, vsak prikazuje le dobro nam plat, mišljenja pa ustrajno naprej se delijo, za uspešno rešitev je vedno manj nad.
Nek'teri želeli bi zjutraj dlje spati, ker v službi jih miselni muči napor, a drugi želijo weekend praznovati, ker prija- na koncu jim tedna odmor.
Kdor rad-ob nedeljah v kozarček pogleda, bi ponedeljek najraje, prespal, ker pa za tako rešitev ni zgleda, bi tu še svoj predlog na koncu dodal.
Če delali ^sedem le ur bi na dan, in še v soboto presto bi imeli, nameščenec naš neb* bil več zaspan, in zraven še weekend bi lep preživeli.
Anton Žakelj
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. ožina med Qrnim in Sredozemskim morjem; 9. ime in priimek najboljšega slovenskega telovadca; 17. napad na visoko osebnost; 18. vranji glas; 2o»i~ metek, posest; 21. področje delovanja, delokrog; 22. oče miru, eden sinov hebrejskega kralja ; 25. strežnik; 26, pogosto ime bivšega predsednika ZDA Eisenho-werja; 27. začetnici velikega slov. pisatelja; 29. kazalni zaimek; 3o. avt°moto društvo;31.delo, tudi delitev predstave;35.nebesni svod; 37. začetnici pisa -telja Visoške kronike; 38. kratica prijateljske države; 39. poklic (množ.); 4o. grditi; 42.nota iz solmizacije; 43.rodovitna zemlja, polje; 45. trata; 46. za -četnici državnega sekretarja za zunanje zadeve; 48. žensko ime ; 49. nikalnica; 5o. zelenjava;52. hodi; 53. cima; 54.časovni voznik; 55. predlog; 57. znana oseba iz turških humorističnih zgodb (hodža); 6o. hiša, bajta; 61.naslov popevke (orig.); 62. izolacija.
NAVPIČNO: 1. moško ime; 2. oče (ljubkovalno); 3. rastlina, ki ima prijeten vonj; 4- del posodo; 5. preddvor; 6, začetnici priimka in imena izumitelja di-namita; 7» grška črka; 8. piv -ski vzklik; 9- slovenski zgodovinar (Josip); lo. prestolnica sosednje državo; 11. enota za merjenje električne upornosti; 13. žensko ir.e? 24»rigati; 15« pokrajina v jugovzhodni Aziji ; 16. vijuga, ovinek; 19. paradiž; 23.pravljica; >3. pravljica; 24» legendarni sin Agomemnona po gr.. mitologiji; 28. cunja, šleva;29. velik obrat; 32. Verdijeva opera 33. tuje žensko ime; 34. samo -glasnika; 35. začetnici črnogorskega pesnika; 36, vrsta tiska;' 37» umetniško ime naše prve filmske igralke (Rina); 38, potom -stvos 41. pozdrav starih imljanov 42. pokrajina v Hrvatski; 44-težko spanje; 46. p1azilci; 4 7 „ j eoe-ro na albanski-jugoslovanski meji §ciu domača žival(množ,); 51. kvar-taški izraz. 53 * geometrijski pojem 56. samoglasnika; 58.površinska mera; 59. prislov; 60 .oziralni saiiuek,,
^"T" 3 ~]4 j5 IT~ ]7	TI jlo ELI j 12 113 i 14 115 EL6"
__M i__i_ __ j_ i jlll Mi
yp~ \ 1	V18 19 T V i Zol
____ j	___1/__j/\ ____
2ll ..................'\/122i23 .........' "1" 24..... VT25.........
_____A. ___/\___' ___
26 ~ V 27 28 I V' V" rV " \/ 29" V 3°~
A __JA __ A__A__A[____A[_____L____________________
V 31 32 "................. 33 ...... 34"!v"35|" 36 iV'i'37 V'|
/	/ \	j	I/ vi__, M
"p81 ""X,39 ......ixH T r^i !Xl
42 ......."v TTf...... ' " Vi 44\/[ 4*5 "" "T V j 46 i47 i
__A_______A _ A j ____"\j___j i
48'	V'" 49 .......A/ 5oP i51i\7|52	i V 53
•___A__Aj_II /.j _ IA	I
541 VI5 5 56 V 57 ~58 ....... 'i !59~" j v/1 60 ™ ..........] "'*]
_________A______A. „	J_J J	[__I
61 i ' T i ;62 ; ! " ; ! j _j______________i j_______I______!___; 2_______t__.!
Izdaja Komite ZMS ALPINA Žiri. Ureja uredniški odBor. Glavni urednik Majda Trček", odgovorni urednik Peter Šuler. Založila ALPINA tovarna čevljev, Žiri.	'
Žiri - m a j 1964
VSEBINA
Vtisi s kongresa	1
4
Po treh mesecih	'	3
Povedali so nam	5
> /
s.
7-urni* delovni čas	'	'8
. Kaj smo dosegli ."'	'."V" 10
Naš oddih	•	11
Po svetu	12
" i
i
Vprašanja - predlogi - odgovori	14
Kako bi skrajšali' delovni čas	15 •
Križanka	16
*
\

, t-
dj

; . --.i • 1 • ,	. h,' „7
-.Vi ■ftj&W
O,
• ' " • - , t. t v V





■ . ... ' •
ti: i"' « / , i , < • 4 , . . -	• ,
^ »• ^ • v ? i \n ■ f j , o r^
/