štev. 21 — Letnik IV. PTUJ, 31. maja 1951 Cena din 5.— Poštnina plačana v eotovini VSEBINA: Novi sistem gospodarstva. — Skodovanje In izzivanje škofa dr. Držečnika. — Vaška odbora OF Ja- blovec in Stojnci. — Iz dela Fronte 5. terena. — Za »Teden matere in otroka«. — Žalijo ljudsko oblast. — Historično-geografski razvoj Ptuja. — Proslava spomina Stanka Vraza. — Nastopi učencev ptujske glasbene šole. — Odnosi, ki lahko le škodujejo. — Pomoč RK. — Ptujsko gledališče pred koncem sezone. — Kaj lidje viin spravijo. — Preskrba. — Šport. — Razno. Novi sistem gospodarstva daje sadrugam vse pogoje %a uspešno gospodarjenje Pri obravnavanju položaja v kmetij- skem zadružništvu v pogledu uspehov in razvoja v organizaciji gospodarstva splošnih kmetijskih zadrug in okrajnih zvez kmetijskih zadrug je plenum na II. zasedanju 10. maja t. 1. ugotovil, d-i se je stanje v kmetijskih zadrugah znatno popravilo. Zlasti pa se je raz- mahnilo delo in se izboljšuje položaj v zadnjem času, ko je v marsikateri kmetijslci zadrugi že ponovno prišla do izraza našim delovnim kmetom lastna gospodarska iniciativa. To izboljšanje se zrcali v mnogih zadrugah v usta- navljanju in oživljanju raznih kmetij- skih pospeševalnih odsekov, v poveča- nem blagovnem prometu, odkupu in zamenjavi kmetijskih pridelkov za industrijske predmete, v okrepitvi finančnega stanja, še posebej pa v pravilnejšem dojemanju zadružnega članstva, da je kmetijska zadruga res n//hrn\r Hnhrp rprilltatG. Historično-geografs^i razvoj Ptuja Franjo Baš. Maribor (Po Časopisu za zgodovino in narodopisje) 4. -1 Kakor je pomagala lega na najugod- nejši zvezni smeri severovzhod-jugo- zahod Poetoviju do procvita v dobi, ko je vladala pax romana, prav tako mu je ta lega bila v dobi preseljevanja narodov pogibel. Za Rimljane je bil Poetovio izhod v Panonijo, za barbare je v dobi preseljevanja narodov postal vrata v Italijo. V tej dobi, ko zopet nadomesti natu- ralno gospodarstvo denarno, je me- ščanski Poetovio propadel in se izpre- menil v rusticizirano, kmetsko selišče, ob katerem so se naselili in sicer na Grajskem vrhu in na Spodnji Hajdini, novi prišleci. Slovenci, ki so vzdržali kontinuiteto selišča. Zato pravilno po- udarja Abramič, da so najstarejši slo- venski grobovi pri Spodnji Hajdini v bližini prazgodovinske in najstarejše rimske nekropole dokaz, da so nasel- bine vsekakor odvisne od zemljepisne kakovosti okoliša. On kot kmetski na- selbini sta obstajali slovenski selišči na Grajskem vrhu in pri Hajdini, dokler ni fevdalizem dal pokrajini novega iz- raza, obenem s premikanjem Drave, katero izvajamo iz konfiguracije terena in katero potrjujejo tudi srednjeveške listine. Za spoznavanje zgodnjesrednjeveške- ga gibanja Drave je važno zgodovinsko dejstvo, da je bil Sturmovec do 1783,j sestavni del salzburške nadškof i je ii^l ne oglejske, kljub temu, da je ležal naj desnem bregu Drave in da bi moral j kot tak pripadati oglejsko-goriški nad-i škofiji. Iz tega sledi, da je ozemlje Sturmovca ležalo 810, ko je Kari Veliki določil Dravo kot mejo med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom, še na levem bregu Drave in da je morala Drava pod Ptujem svojo strugo izpre- meniti po Karlu Velikem. Rimska Drava na črti Skorba—da- našnji minoritski samostan—Budina se je morala v porimski dobi v zgodnjem srednjem veku premakniti iz Loke proti vzhodu, proti Vičavi. Pomol na vzhodu od teras na Gornjem Bregu nam s svo- jim neopaznim prehajanjem k Dravi kaže. da ga je ob cesti z uravnavo za prometna sredstva prikrojila človeška roka tako, da na njem odoade m.ožnost zemljepisnega opazovanj.T, izven cest pa imamo na Gornjem Bregu nanla- vine. Tako imamo za premikanje rim- ske struge pri Ptuju samo dvoie zgo- do\'inskih opor: si?umo nadaljevanje terase od rimske dobe dalje pri današ- njem muzeju, nato pa ustanovitev mi- noritskega samostana in mestno ob- zidje. Ob ustanovitvi minoritskega samostana 1290 in ob zgraditvi mest- nega obzidja 1250 je moralo biti ozem- lje, na katerem stoji današnji južni Ptuj, že končnoveljavno izoblikovano in to potom sedimentacije. Tej sedi- mentaciji pa je morala v gornjem delu Drave pri Vičavi, prav tako pa tudi na Gornjem Bregu odgovarjati denudacija in erozija. Kajti vsakdo, kdor pozna dravsko strugo med Mariborom in Ormožem, bo moral ugotoviti, kako si v Dravi redno sledijo v nasprotni med- sebojnosti denudacijske in sedimenta- cijske obale. Terase in površine med koto 222, Studenčnico in današnjo Dravo nam kažejo, da se je Drava postopno pre- mikala iz Loke proti Vičavi, s tem, ko se je rokav za rokavom umikal izza hajdinske terase in se na drugi strani bližal Vičavi. Oblika te proti Vičavi se premikajoče Drave je tako morala na- likovati današnji Dravi pod Ptujem, ki se, razdeljena v vrsto rokavov, ki so ločeni po otokih, giblje proti vasem, kakor n. pr. Sv. Marko, ali pa nad Ptujem med St, Janžem na Dravskem polju in Sv. Martinom pri Vurberku. To gibanje nroti Vičavi se je moralo vršiti vzporedno s sedimentaciio južne- ga Ptuja. Dn bi se pa v tei dobi tudi na ozemlju današnjega ptujskega mesta vršila denudacija. proti temu govorijo predvsem nanlavine pod teraso na Prešernovi ulici, ki so morale nastati pred 1250; nato pa skrajna južna smer terase severno od mlina ob Studenčnici, ki kaže proti današnjemu muzeju in pa zgodovinsko ugotovljena stabilnost dravske obale v Ptuju pod današnjim muzejem od rimske dobe do danes. Terasa na današnji Prešernovi ulici pa se v rimski dobi ni končavala že pri muzeju kakor danes — dokaz za to nam je rimski most in z njim zdru- ženi potek rimske Drave —, temveč se je nadaljevala proti zahodu na južno teraso, severno od mlina ob Studen- čnici, pri čemer se je morala terasa proti zahodu vsled višinske razliko 8 do 10 metrov močno znižati že pri današ- njem muzeju. Ta nizka terasa — levi breg rimske Drave — je obenem z Vičavo začela padati kot žrtev Drave, ki se je v porimski dobi začela pri- Ijubljati Vičavi in od tam teči to nam bodo pokazale srednjeveško listine, v loku proti Bregu. tako. da je postalo ozemlje na Loki in današnjem južnem Ptuju iZDostavljeno sedimentaciii ka- kor je bilo izpostavljeno ozemlje Vičave in Brega denudaciji in eroziji. Za starejšo denudaciio in erozijo v Vičavi in za mlajšo pri današnjem mu- zpiu ?ovoriio tudi arheološke naidbe. CIL TIT 10881 ki je bil najden v dravski strugi tik nod muzejem je dobro ohra- njen medtem ko ie ženski kip in kio vojvode ki stq bila najdena v dravski strugi Dod Vifavo nad današnjo pionir- sko vojašnico, jedva spoznati, ker sta od vode vsa raziedena in obrušena Iz tpffa moramo oklepati da sta zadnja dva kipa ležala v vodi mnogo dalje. kakor pa nagrobnik pod muzejem. Dn bi pa vičavska kipa prinesla Drava od driJgod, je zaradi nižinskega toka in s tem zvezane dravske transportabilne sposobnosti nemogoče. Pač pa je mož- no, da je prišel CIL III 10881 v Dravo (v strugo) šele v novejši dobi. Na sliki Ptuja iz XVIII. stoletja vidimo baš pod muzejem aluvijalno naplavino, ki bi mogla nagrobnik dalie časa konser- virati in vsled katere bi moral priti naš nagrobnik v dravsko strugo še'*^. ko je Drava omenjeno naplavino od- plavila. Pa tudi v tem slučaju je naša naplavina in stabilnost terase nri mu- zeju dokaz za prevladujočo sedimcnta- cijo Drave v Južnem Ptuju proti pre- vladujoči eroziji v Viča\n od porimske dobe dalje, in potrjuje domnevo iz arheoloških najdb, iz katerih Izhaja stara denudacija in erozija v Vičavi. Tako moramo smatrati kot sigurno, j da je Drava v porimski dobi prodrla i nad Ptujem na vzhod proti Vičavi. se' nato ločila od Vičave v loku na Breg. katerega je erodirala, ozemlje južnega Ptuja pa naplavljala. Med lokom iz Vičave na Breg pa se je proti zahodu, oziroma severozahodu nadaljevala zni- žajoča se terasa s Prešernove ulice, medtem ko je na ozemlju, kjer je po- tekala rimska Drava, pod hajdinsko teraso in pri rimskem mostu Drava ostavila mesto nekdanje glavne struge, sedaj svoj rokav. (Dalje prihodnjič) Stran 3 p^j, 31. maj« 1951 Slovensko in hrvatsko ljudstvo je proslavilo spomin Stanka Vraza Mclo^i^ slovenskih in hrvatskih pesmi sta se v nedeljo 27. t. m. na domu pesnika Stanka Vraza v Cerovcu pri Ljutomeru zlivali v eno. kakor se je v eno združilo spoštovanje, ko so 6C slavnemu »Iliru iz Stajerja« ob sto- letnici njegove smrti poklonili zastop- niki dveh bratskih narodov, ki jima je pesnik po .svojem življenju in ustvar- janju pripadal. In »dubrava žerovin- ska«. lep ko.šček slovenske zemlje, ki niu je pesnik posvetil eno svojih pes- niških zbirk, je vsem enako šumela v pozdrav. Iz vseh krajev Slovenije in ,z Hr\'at«ke so prišli kulturni in pro- svetni delavci. Študentska mladina ljubljanske univerze je poslala 60 za- jiopnikov-slavistov. Pevski zbor Držav- fiega učiteljišča v Mariboru je pod vodstvom tov. Segule sodeloval pri pro- slavi. Hr\'at<5ki književniki so pesniku, j{i je zaradi mračnosti svoje dobe in težkih političnih razmer pripadal hkrati dvema narodoma, odkrili spominsko ploščo, tretjo na Vrazovi rojstni hiši. Slovenski književniki pa so za pesni- Itovo so5o, ki je bila odprta za obisko- valce, poklonili spominsko knjigo. Kul- turni in prosvetni delavci, mladina ter okoliški zadružniki in kmetje, ki se jih je zbralo na pesnikovem domu nad tisoč, so se v knjigo « spoštovanjem vpisovali. Dom Stanka Vrata je trdna enonad- gtropna hiia sredi ljutomerskih goric. 2e zunanjost poslopja dokazuje, da so bili Vrazi ali Frasi premožni ljudje. Večina vinogradov in zidanic v Ce- rovcu In po okoIi.ških vrheh pa je bila vse do osvoboditve last tuje in domače gospode. Danes so tu vinogradniške zadruge, kmečka delovna zadruga 2e- rovinci in državno posestvo Jeruzalem. V dobi Stanka Vraza se je posebno premožna inteligenca slovenskega po- rekla, razen nekaj izjem, prodajala tujcem, .svojim državnim gospodarjem, ter se je čutila vzvišeno nad rojaki, kmeti in viničarji. Stanko Vraz pa Je ostal preprostemu ljudstvu ljutomer- skih goric vodno zvest in je o njem tudi zapel. Na proslavi stoletnice smrti 60 pesnikovi rojaki prvič slišali, da bodo kmalu lahko brali pesmi svojega Vraza tudi v domačem jeziku in da je te pesmi Stanko Vraz po domače tudi napisal. Univerzitetni profesor dr. An- ton Slodnjak jim je govoril o Vrazu pesniku, človeku ter o njegovi borbi j za svoj lastni izraz. V imenu književ-i nikov Hrvatske je govoril književnik; Gustav Krklcc, ki je odkril tudi spo-i minsko ploščo. Tudi ostali slavnostni govorniki, dr. Bratko Kreft, Božidar Borko, Pavle Vozlič in okrajni šolski nadzornik iz Ljutomera so prleškemu ljudstvu še bolj približali slavnega ro- jaka. Zadružniki in kmetje ter pesnikovi daljnjl sorodniki so gostom pripravili prisrčen sprejem. Pot med vinogradi in njivami s cvetočo ržjo pa je bila od postaje Ivanjkovci in Zerovinci prije- ten sprehod. Zadruge so poskrbele tudi za okrepčlla. Medzadružna godba je sodelovala pri proslavi in potem pri ljudskem veselju. M. S. Odnosi, ki lahko le škodujejo Ha »tttanku OF v Juriincih $o fron- tovci med ostalim ugotovili, da k ncu- tpthom pri razvoju kulfurno-prosvetne dej(f»nosii ter razvoju kulturno-umetni- $k«ia društva, pripomorejo tudi nepra- oitni odnosi poedinih funkcionarjev, ki te raje brigajo za to, da bi čim boljše opravičevali in zagovarjali razna nekul- turna početja, kakor uničevanje inven- tarja v dvorani prosvetnega doma, na- mesto, da bi se brigali za čim večjo ohra- nitev inventarja ter čim prejšnjo dogra- ditev doma* Poedini obvezniki predvojaške vzgoje v centru Juršinci prednjačijo pri tem, da bi čim prej uničili to, kar je kulturno- umetniško društvo tekom več let pripra- vilo in za kar so se mnogi ljudje žrtvo- vali. Ob priliki taborjenja so obvezniki predvojaške vzgoje polomili velik del inventarja v dvorani, prav tako pa _ so tudi uničil mnogo odrskega materiala Taka početja je vneto zagovarjal njihov vodja Kolarič Frane, poleg te^a pd se napram vodji kolturno-umetniškega dru- štva tov. Tomalen Mileni, ki ga je opo- zorila na početje obveznikov, obnaša! kakor bi se to mogel le najslabše vzgo- jen človek, člane društva pa je nazvai celo s fašisti ipd. Frontovci v Juršincih se vprašujejo, je mar početje poedincev obveznikov pred- vojaške vzgoje odraz njihove vzgoje? J« mar odnos, ki ga je pokazal tov. Kolarič napram kulturno-umeiniškemu društvu in splošni ljudski imovini, odnos, ki naj služi vzgledu vzgoje naše mladine v so- cialističnem duhu? Mar se more mla- dina v Juršincih ob vsem tem še kaj pametnega naučiti? Jasno je, da se ob takih pogojih kul- turno-prosvetna dejavnost in društvo samo ne bo moglo dobro razvijati. Prav tako pa dom ljudske prosvete ne bo nikoli mogel služiti svojim namenom. Nadalje je jasno tudi to, da bodo ob- vezniki predvojaške vzgoje, predvsem pa njihov vodja Kolarič morali korenito iz- premeniti svoj odnos do splošne ljudske imovine ter lastne kulturne vzgoje, ki je rcdpogoj za ustvarjanje socialističnih odnosov. Frontovci v Juršincih so sklenili, da bodo apelirali na KLO, da takoj izda odločbo, ki bo določila kulturno-umet- niško društvo za upravitelja doma, ter mu bo na ta način omogočeno, da zako- nito zavaruje dom pred takim in podob- nim razbojništvom. Nadalje so frontovci sklenili, da se takoj reši vprašanje last- ništva parcele, na kateri stoji dom, ker ie parcela last cerkve, dom pa splošna ljudska lastnina. Vr. Nastopi učencev ptujske glasbene šole Učenci ptujske glasbene šole bodo ob koncu letošnjega šolskega leta 1950/51 priredili tri javne nastope, kjer bodo pokazali svoj napredek in uspeh. V letošnjem šolskem letu je obiskovalo glasbeni pouk 130 učencev. V različnih oddelkih «o se učili klavir, violino, vio- lončelo, kontrabas, klarinet, trobento, rog in pozauno. Vzporedno so vsi ob- iskovali še obvezno solfeggio s teorijo. Poleg tega «o za petje najsposobnejši bili vključeni v pionirski in mladinski pevski zbor. V mesecu marcu Je bil ustanovljen tudi šolski orkester. Na prvih dveh javnih nastopih bodo nastopili dne 4. junija ob 16. uri in 7. Junija ob 20. uri učenci nižjih, pa tudi višjih letnikov. Dne 9. junija ob 20. uri pa bodo nastopili izbrani učenci nižjih in višjih letnikov, med njimi tudi dve absolventki klavirskega oddelka. Ti javni nastopi zasledujejo dvojen cilj. Prvi je v tem, da želi šola sezna- niti javnost o delu in uspehu pouka, prihazati hoče, kaj učenci posameznih letnikov zmorejo. Drugi cilj nastopa je v tem, da učencem izkažemo zanima- nje za njihov napredek in jih s tem vzpodbujamo k nadaljnjemu resnemu študiju glasbene umetnosti. Kajti glas- beno udejstvovanje zahteva mnogo truda, mnogo vaj, mnogo učenja. Sko- raj vsi učenci glasbene šole namreč redno obiskujejo še osnovno, oziroma srednjo šolo. Obe šoli, matična in glas^ bena, zahtevata, da učenci oziroma di- jaki res do največje hiere napno svoje sile. Z obiskom glasbenih šol se predvsem nadarjenim učencem odpro možnosti, da se odločijo za tako iskano poklicno glasbeno udejstvovanje. Končno pa se s pravilno usmerjenim poukom v glasbi mladina usposablja za pravilno poslu- šanje in ocenjevanje ljudske in umetne glasbe. Učenci so na drugem skupnem se- stanku dne 30. maja t. 1. soglasno sklenili, da se dohodek tretjega javnega nastopa nameni gradnji Narodnega doma v Trstu. S tem bi želeli tudi oni dati svoj skromen prispevek k veliki akciji. Vabimo mladino in starše, da ob- iščejo naše javne nastope, ki bodo v zgoraj navedenih dneh v dvorani Glas- bene šole v Ptuju. -ko. »PTUJSKI TEDNIK«_ Dnevno rabi naše ljudstvo pomoč RK » Pred nedavnim se je vrnilo na vasi s krajšega tečaja zdravstvenih aktivi- stov v Ptuju nad 20 deklet, ki so pri- pravljene pomagati ljudstvu iz težav zaradi bolezni v okviru obveznosti, ki jih je prevzela nase napram delovnemu ljudstvu organizacija RK. Delo zdravstvenih aktivistk bo ne- dvomno povsod laže, kjer bo ljudstvo poznalo pomen organizacije RK v naši domovini in v svetu, zato bi tudi rada tem potom spomnila vse člane in ne- člane RK v mestu in na podeželju na nastanek in razvoj ter današnjo vlogo organizacije Rdečega križa: Mnogo je članov Rdečega križa, ki že ne vedo kako in zakaj se je organi- zacija Rdečega križa ustanovila. Niso jim znane okoliščine v katerih se je Rdeči križ rodil, zato si njegov pomen tudi povsem različno tolmačijo. Kakor hitro sliši kdo o Rdečem križu, ne misli na drugo> kot na materialno obdaritev. Mnogi člani plačajo članarino s tem na- menom, ker pričakujejo povračilu v bla- gu, drugi zopet mislijo, da jih mora pre- peljati rešilni avto brezplačno v bol- nišnico, ker tudi plačujejo članarino RK, čeprav vedo, da je Rešilna postaja samostojna ustanova, katera potrebuje lastna sredstva za vzdrževanje vozil in šoferjev. Da se bo delo Rdečega križa bolje razumelo je nujno, da se seznanijo ljudje z razvojem organizacije. Misel Rdečega križa se je porodila na bojnem polju. Šele pred 80 leti se je položaj ranjencev in bolnikov v vojni izboljšal. Vse do tega časa je bila usoda ranjencev težka. Na bojnih poljanah so ležali prepuščeni sami sebi. Tragika je bila v tem, da niso umirali samo težko ranjeni, temveč tudi taki, ki bi še lahko ozdraveli, če bi se jim nudila pravo- časna pomoč. Nobena država se ni bri- gala, za usodo ranjencev. . Našli so se sicer nekateri posamezniki, ki so nudili pomoč ranjencem. Tako omenja zgodo- vina starega veka vladarja Čira in Avrelijana. Sultan Saladin je v XII stoletju dovolil zdraviti zajete ranjene vojake. V istem času nastopa na Bal- kanu naša Kosovska devojka, katero narodna pesem prikazuje kot usmiljeno sestro. Koncem XV. stoletja je posta- vila španska kraljica Izabela prvo polj- sko bolnišnico s 6 šotori. To se je zgo- dilo pri obleganju Granade v Španiji. Od Napoleonovih vojn dalje so države ustanavljale vojaško saniteto, vendar je bil uspeh pomoči slab, ker je bila pomoč tako majhna, da je pomrlo 50% bolnikov. Potreba organizirane pomoči je bila vedno večja. Največja potreba po organizirani po- moči pa se je pokazala leta 1859 v bit- ki pri Solferini v Italiji. Borili so se na eni strani Francozi in Italijani proti Avstrijcem. Sodelovalo je 300.000 voja- kov. V 15 "urah bitke je bilo ranjenih in ubitih 40.000 vojakov, ravno toliko jih je umrlo v dveh mesecih na posle- dicah vojne. Vojne stranke niso pri- znavale pomoči ranjencem. Napadale so bolnišnice in ambulante, ranjence zajele, zdravnike in osebje pa pobile. To bitko je opazoval švicarski pisatelj Henry Dunant, kateri je organiziral po- moč ranjencem obeh strank. Pri delu so mu pomagale tamošnje žene. Cerkve in privatna stanovanja je pretvoril v bolnišnice in ambulante. V svoji knjigi »Spomini na bitko pri Solferinu«, ki je izšla leta 1863, je predlagal svetu, da se osnuje prostovoljno društvo, ki bi med vojno negovalo ranjence in bolni- ke, v mirnem času pa bi pomagalo žrtvam elementarnih nesreč, predvsem bi pa pripravljalo vse kar je za primer vojne potrebno. Knjiga je vzbudila v evropski jav- nosti veliko zanimanje. Ženevsko dru- štvo za javno blaginjo je pričelo delati na osnovi Dunantovih idej. Leta 1863 so sestavili odbor 5 najuglednejših čla- nov, kateri naj bi delali na ustvarja- nju Dunantovih idej. V tem odboru je bil tudi Dunant. Da bi se utrdile osnov- ne ideje je Dunant potoval po vsej Ev- ropi ter širil idejo Rdečega križa. Pri- dobival je vplivne državne osebe, da so se udeležile konference 1863. leta, na kateri so položili temelje organizaci- ji Rdečega križa. Društvo za pomoč ranjencev in bolnikov mora biti pri- znano od lastne države, kot pomočnik vojaške sanitete. V svojih rokah cen- tralizira vse prostovoljne prispevke iz vse države. Clahi druStva so lahko vsi državljani brez ozira na nacionalno, versko ali politično pripadnost. Znak društva je rdeči križ na belem polju. Sprejeli so še nekatera pravila, med drugimi tudi, da se ohrani odbor peto- rice in da sklicuje mednarodne konfe- rence. Od tistega časa je organizacija RK vedno izpopolnjevala svoja pravila. Organizacija RK je zajela ves svet. V naši državi je bil RK ustanovljen najprej na Hrvatskem leta 1878, v Sr- biji leta 1879. Društvo se je imenovalo odbor za pomoč ranjencev in bolnikov. Leta 1879 se Je iz ustanovljenega »De- želnega pomožnega društva za Kranj- sko za pomoč ranjencev in bolnikov« pričel pokret tudi v Sloveniji. Do leta 1918 je bil podružnica Dunaja, takrat pa je postal samostojen RK 'n se je imenoval »Slovenski Rdeči križ«. Jugoslovanski Rdeči križ se Je porodil sredi borb NOB. Ustanovljen je bil po vseh mednarodriih pravilih, katera se morajo izvrševati v vojnem in mirnem času, leta 1944 v Beli Krajini. Kljub divjanju in preganjanju okupatorja je bilo ustanovljenih že v vojnem času 418 KO RK. Pomoč, ki se je organizi- rano pričela nuditi, je zelo veliko za- legla. Odbori RK so zbirali obvezni ma- terial, oblačila, hrano in drugo, kar so naši borci in ostali potrebovali. • Po osvoboditvi se je nudila ljudem velika pomoč iz inozemstva v materia- lu, oblačilih, obutvi, hrani, zdravi- vih itd., ker so funkcionarji našega Rdečega križa znali prikazati inozem- stvu divjanje okupatorja na našem ozemlju, herojsko borbo za osvoboditev ter potrebe prebivalstva. Glavna naloga RK ni, materialna ob- daritev ljudstva. Glavno delo Rdečega križa je ljudstvo zdravstveno prosve- tliti. Da bi se zdravstveno stanje ljudstva čim bolj dvignilo, skrbi Rdeči križ za razna predavanja, predvsem pa za te- čaje prve pomoči, ki se vršijo po te- renu, ter tečaje zdravstvenih aktivistov. Vsem Je znano, da nobena organiza- cija ne more obstojati brez članov. Ravno tako je z Rdečim križem. Cim več članov ima, tem širše in boljše lahko izvaja svoje naloge v prid ljud- stva. Pomladek Rdečega križa, v katerega je vključena mladina po šolah, se se- znanja s plemenitimi domovinskimi in človekoljubnimi deli. Namen PRK je tudi vzbujati v mladini smisel za last- no in socialno higieno. Zato pozdravlja- jo in priporočajo Pomladek največji pe- dagogi vseh narodov Pri nas pospešuje njegovo razširjanje tudi prosvetna in šolska oblast. Oporo pri delu naši mla- dini v organizaciji Rdečega križa naj nudijo starši in prijatelji otrok, kateri se zavedajo, kako važno je, vzgojiti člo- veka v poštenega državljana s človeko- ljubnimi čustvi. ZDRAVSTVENE AKTIVISTKE PO TECAJU V PTUJU OPOZORILO NAROČNIKOM! Tej številki prilagamo čekovne položnice in prosimo naročnike, ki so plačali 156 din celoletne na- ročnine po stari ceni, da dopla- čajo zaradi zvišanja naročnine še 32 din: ostale naročnike pa pro- simo, da nam nakažejo zaostan- ke, in sicer za prve štiri mesece po 13 din, od 1. maja naprej pa po 20 din mesečno. V primerih, kjer ne bomo imeli predplačila, bomo ustavili poši- ljanje tednika! Uprava Izvršni odbor OLO Ptuj si prizadeva, da bi bila pomoč opustošenim krajem čim učin- kovitejša Glede na ogromno škodo, ki so Jo utrpele zadruge in kmetje na ptujskem polju in v Halozah ter celotno naše go- spodarstvo vslod opustošenja, povzro- čenega pred kratkim z večkratno hudo nevihto in točo ter poplavo pašnikov, se Je doslej lO OLO v Ptuju resno za- vzel za najnujnejšo pomoč s semenjem, da bodo najbolj prizadeta gospodarstva lahko na novo preoranih njivah posa- dila pozno koruzo ter posejala proso. Za dosedanjo pomoč, ki so jo že pre- jela najbolj prizadeta gospodarstva, se ta lO OLO Ptuj zahvaljujejo in upajo, da bo lO OLO Ptuj skupno s kmeto- valci storil vse, da bo nastala škoda čimbolj zmanjšana z nadomestnim pri- delkom. Ptujsko gledališče pred koncem sezone Prekratlta gledališka sezona daje kulturnim in literarnim zastopnikom, pa tudi posameznim nepoklicnim oce- njevalcem možnost razpravljanja o uspehih in neuspehih ptujskega gleda- lišča. Mnenja sem, da se v našem lo- kalnem tedniku le-ti vse premalo ogla- šajo. Večina radgonskega okraja in Prckmurja ne pozna ptujskega gleda- lišča, ki Je namenjeno tudi njemu. Ne ve, da ni gledališče za preganjanje dolgočasja in da ni njegov glavni na- nnen zabava, temveč v prvi vrsti iz- obraževanje in širjenje omike. Razum- ljivo je, da mora biti omenjeni na- f^en gledališča celotnemu ansamblu, še Posebej pa režiserju vodnik in cilj. V •toliki meri je ptujskemu gledališč-u to Poslanstvo uspelo, bomo videli pri bež- '^em pregledu dela v tekoči sezoni. Štiri premiere: Molierov )George C>andine., Nušičevi »Žalujoči«, Rernče- ye »Mlklavžkove vragolije- in Finžgar- 5eva »Razvalina življenja.* so po svoji Vsebinski, časovni in slogovni razno- likosti nudile režiserju In igralcem obi- |0 možnosti za uspešno režijo in igro. Ker vsak ljubitelj dramske umetnosti . ^ nemalim zanimanjem sledi razvoju ?5 kulturne ustanove, hvali uspehe in Išče vzroke neuspehom, nehote obstane pred dejstvom, da je kvaliteta predstav ^edno padala. Repertoar je bil kar posrečeno i?.- wan. vendar bi bilo primerneje, da ne oi gledali samo enega klasičnega dela, \ }^ začetku sezone. Vprašanje ]^ tudi, če ni bila uprizoritev Miklavž- j^ovih vragolij preomamljiv lek za n-.iadino, ker ni nihče ppmislll na ^gojni vpliv te »pravljice na otroke, ^.j^saki novi premieri se je umet- «i*ita rast zamajala in izgubljala tla pod nogami. 2e Miklavžkove vragolij e 8o bile trhla zgradba, polna slučaj- nostnih neživljenjskih scen, gibanj in kretenj. Skratka, predstava ni bila umetniško ustvarjanje, ampak zgolj predstavljanje brez jasne režiserjeve zamisli in brez pravega doživljanja. Menim, da je večji del krivde na re- žiserju V. Cegnarju, ki kot mlad reži- ser ni vedel povezali igralcev v eno družino, ki svoje zamisli in cilje ter hotenja dramskega dela ni znal ali pa, kar je manj verjetno, ni mogel do- sledno izvesti. Pokazalo se je ix>manj- kanje praktičnega znanja, iznajdljivo- sti in intuicije. O podrobnem študiju vloge ali prizora ni sledu. Značilno je forsiranjc glasnega govora, ki cesto preide v kričanje! Mislim, da mora biti vsakemu režiserju umljivo, da je raz- umljivost in slišnost govora tudi v zad- njih vrstah dvorane odvisna le od pra- vilno nastavljenega glasu in izgovor- jave samoglasnikov in soglasnikov ter pravilne dikcije. Vemo, da s kričanjem izgubijo intimni prizori na veljavi. Te značilnosti režije me nehote spominja- jo na režijo povprečne diletantske pred- stave. Na večini predstav te sezone ni bilo opaziti, da mora vsaka kretnja na odru in vsaka beseda biti rezultat za- konitosti prizora, povezane z igralčevo domišljijo. Opaža se »igranje v dvora- no«, kar negativno učinkuje na igro. ki izpade neživljenjsko. Kajti le ta, ki na odru ne predstavlja in kopira, tem- več doživlja, ta. ki ni v neposredni zvezi z gledalcem, ampak s soigralcem, resnično živi na odru. Tem le nekaj naštetim osno\'ninn problemom uspeš- nega umetniškega ustvarjanja bi se mo- ral režiser izogniti in predstave bi bile V maogočeiD boljše od sedazijlh. _ Dejstvo je, da je tako površno delo negativno vplivalo na razvoj igralcev vsega ansambla. Mlajši igralci prav ta- ko kot starejši niso pokazali nobenega napredka, kar priča o nezainteresira- nosti režiserja za razvoj in vzgojo mla- dega naraščaja. Igralec in talent sploh ne obstoja zato, da je prepuščen sa- memu sebi, ampak da s-prejme od d o- brlh mojstrov koristne nauke, ki lahko iz njega nekaj naredijo. Čudno je, da je tak način dela našel pri ve- čini igralcev odmev. Zanje celo pri- znanje od strani ljudske prosvete, ki očividno še danes ni opazila padca kvalitete predstav, in je potemtakem njihovo mnenje, da ni cilj gledališča umetnost, ampak blagajna. Tako preidemo na drugi faktor, ki vpliva na predstave in tare mnoge ijudi, to je blagajna. Vendar se mi le- ta ne zdi popolnoma upravičena in umestna. Kajti, če bo umetnost služila blagajni, je bolje, da se od nje poslo- vimo. In tako bi, kar je bilo že opa- ziti, izpremenili umetnost v rokodel- stvo, ki dela šablonsko, enolično in nedognano Enostavno bi naročali in Izbirali »Kassenstiicke.<. samo da bi se prikupili gledalcem V tem primeru bi vei ne veljal izrek »gledališče je iz- obraževalnica« — kako pa napolnili vedno lačno blagajno? Popolnoma upra- vičeno, vendar ne brezizhodno vpraša- nje. Dejstvo je. da je finančno stanje večine naših gledališč nemalo bre- me upravi in celotnemu ansamblu. Ne- umestno pa je, da je ptujsko gledališče iskalo gmotne vire na produciranju predstav po tekočem traku potom go- stovanj. Predvsem bi morala uprava posvečati mnogo več pažnje varčeva- nju. Odpadle bi lahko mnoge interne prireditve na račun gledališča (godo- (Nadaljevanje na 4. stiaiu) Tako je izgledalo ptujsko gledaliSČe, predno so ga izmaličili fašisti Stran 4 •PTUJSKI 1 E^* • K. Ptuj, 31 maja 1951 Znašel se je v Ormožu Franc: »Bertl, kako to, da lahko poleg tako .naporne' službe in treh plačanih funkcij opraviš še 65 nadur meseino?« B e r 11: »Veš, šel sem k zdravniku, ki mi je iz.stavil apri^valo, da taradl slabih oči ne smftm vršiti sltižbe vefi kot 14 ur tedensko. Tako lahko upo- rabim ostali 6a6 xa hoftorame ure,« Franc: »Fa to ne škoduje očem?« Bertl: »Kako bi naj škodovalo očem, če pa dobim od ene honorarne ure. sto dinarjev.« Kdaj bo v Ormožu odprta mesnica? . , Dopisnik iz Ormoža nam piše: Mno- gi preskrbovanct garantirane preskrbe i;! Ormoža in okolice vprašujejo, za- kaj zadnje čase v Ormožu ni mesa v prvodaji. Tu, v Ormožu, imsmo dve mesnici, in zakaj Mestna gospodarska podjetja v eni od teh ne odprejo pro- dajalne mesa? Zanima nas, ali so držav- ljani n. pr. v Ptuju, kjer dobijo v«a1 vsako soboto meso, kaj boljši od or- moškili delovnih ljudi, ki morajo v tem pogledu trpeti tako razliko. Go- voricam po Ormožu, da ni mogoče na- baviti živine za klanje, tudi ne more- mo verjeti, ker vemo, da se »na Črno« v Ormožu da dobiti meso, le da po ^'črnih'( cenah, ki ■ jih mi »navadni« državljani ne zmoremo. Zato smatra- mo za nujno in neodložljivo, da Mestna podjetja ukrenejo vse potrebno, da bi tudi mi, delovni ljudje v Ormožu, v doglednem času lahko kupovali meso pp >\favnih'', če ga" že ne moremo po 'ičrnihf( cenah! k. Izkušnje s prosto orodajo mesa v Strnišcu V .?oboto, dne 1.9. maja 1951, so se izpraševale Strnišl^e gospodinje ali ni v Ptuju mesa? To pa zaradii >ega, ker so se trije nameščenci Okrajnega ma- gazina Ptuj, pripeljali z osebhini avto- mobilom po meso na Strnisče. Pa v stvari ni to toliko, da so prišli ii Ptuja po meso v Stmišče. Največja nesram- nost pa je bila v tem, da sO morale naše matere fn gospodinje čakati še eno uro delj kot po navadi. Ti trije na- meščenci Okrajnega magazina so pri- šli v Stmišče okrog 9 ure dopoldne. Takoj so prideveli v mesnico, kjer sta morala blagajničar in mesar naiprej pripraviti meso za njih in to za 4J ljudi za vsakega posamezno in £.avi*i v papir, a naši ljudje so morali ves ta čas ča- kati, ce bo ostalo še kaj za njih. Po tem je prišel še neki kmet Od- kod je bil nam ni znano. Zantevai ja ravno tako 5 kg mesa, £fi§, baia čakal, nimam časa. Mesar mu je da! prednost, ob protestiranju pa se je iz- razil: i>Kdo mi kaj more, jaz sem meso nabavil in ga lahko prodajam kakor hočem-'. Ko se je blagajničarja in mesarja opomnilo, da ne delata prav, Je poistregel 3 čakajoče člane, potem pa rekel, da sedaj morajo najprej dobiti \t. Uprave okrajnega magazina Ptuj, potem pa ostali. Na upravičeno kritiko čakajočih, in tO tudi. mater z otroci; naj, gre delitev mesa po vrstnem' redu, se j a začela gospodična iz Okrajnega magazira Ptuj smejati; ne da bi se postavila v ted. Mesar je poudaril: »Mesnica je pd Okrajnega magazina, kdo nam pa kaj more.« , - Potrebno je, da se take neprav Incsti odpravijo na Škodo privilegijev, da ne bo treba hoditi delavcem in u:-.k!žTen- cem po meso v Ptuj,, ko imajo mesnico na Stmišču. . . IC A. V počastitev rojstnega dneva maršala Tita je bila med tednom odigrana pri- jateljska nogometna tekma med ptuj- sJko gamizijo In SD Aluminij (Strnišče) Igra je bila enakovredna in se tudi končala z neodločenim rezultatom 1:1 (1:0). . ^ Po končam nogometni tekmi se ]e odigrala prijateljska tekma v o d bo j k i med gamizijo iz Ptuja in moštvom iz .Stmišča. Zmagalo je zasluženo boljše moštvo iz Stmišča z rezultatom 3:0 (15:9, 15:1, 15:12). Poslovodjem KZ in OKMA Ker sahteva vrsta novih naročnikov t$e Številke »Ptujskega tednika«, ki so fEtle od 1. januarja t. 1. dalje in ker teh oprava zaradi razprodaje nima več na salogi. naprošamo poslovodje KZ in Okrajnih masazinov. ki so doslej razpečavali Ptujski tednik«, da nam pošljejo nerazprodane prejšnje Številke ali pa jih prinesejo osebno v našo opravo ob priliki ostalih službenih opravkov v Ptuju. — Uprava. _ * _ Gradbena inšpekcija naj skrbi _ za red v gradbeništvu . Uredba Zvezne vlade o ustanovitvi gradbene inšpekcije in o formiranju gradbenih inšpekcij predstavlja veliko prelonmico za razvoj našega gradbe- ništva. Vloga gradbenih inšpekcij v borbi za dobro kvaliteto dobi poseben pomen v ptujskem okraju v tem letu, v času gradbene sezone. Naloge, ki so postav- ljene pred gradbeno inšpekcijo, so: .Kontrola nad izvajanjem gradbenih del, da bi lahko ugodili svrhi, kateri so namenjene in to v prvem redu kvali- teti in ekonomičnosti zgradb. Da bi dosegli kvaliteto gradbenih del, se ne smemo omejiti samo na kontrolo grad- benega materiala, temveč moramo pa- ziti na sam projekt in izvršeno loka- cijo. Seveda pri tem ne smemo opustiti kontrole nad samim materialom. Kon- trolirati moramo sama izhodišča, gra- moznice, opekarne itd. Ce vzamemo samo kvaliteto opeke, katero imamo, lahko ugotovimo, da je slabo žgana, slabo mešana, nedovoljno posušena pred žganjem. Pri samem transportu se upropašča. Na gradbiščih vidimo cele gomile zdrobljene opeke, ki ni upo- rabna. Graditi kvalitetno, pomeni gra- diti po odobrenem načrtu in tehničnih predpisih, pomeni izključitev nepotreb- nih naknadnih izdatkov, ki izvirajo iz noodobrertih načrtm-. tehnično , po- manjkljivih in neekonomičnih. Ni naloga gradbenih inšpekcij, da statistično zbirajo podatke o napakah in nedostatkih izvršenih gradbenih del, temveč da se napake in nedostatki od- klanjajo. K. V. Letna konferenca okrajnega odbora združenja slepih v Ptuju Dne 25. maja 1951 se jo vršila v Ptuju letna konferenca Okrajnega od- bora združenja slepih, katere se je poleg zastopnika Glavn. odbora zdru- ženja slepih Slovenije tov. Jožeta Skle- dar, udeležil tudi org. sekretar Okr. komiteja tov. Rogel. Člani, katerih udeležba je bila pre- cejšnja, so skupno z odborom kritično ocenili delo združenja v letu 1950-51. Tov. org. sekretar je podal izčrpen notranji in zunanji politični pregled in zagotovil tudi vso pomoč « strani okr. komiteja, kar bo gotovo pripomoglo k nadaljnjemu delu organizacije. Zastop- nik glavnega odbora ZSS je ugotovil nekaj pomanjkljivosti pri dosedanjem delu ter glede tega dal mnogo koristnih nasvetov. Izvoljeni novi odbor se bo seznanil s položajem posameznih slepih v okraju ter z delom ustvaril čim tesnejše zveze med ostalimi množičnimi organizaci- jami. Upamo, da bo pridobil več raz- umevanja ljudske oblasti in da bo z delom v prihodnjem letu Okr. odbor združenja slepih v Ptuju lahko zavzel eno prvih mest v Sloveniji. -vc. LEP USPEH PTUJSKIH KAJAKASEV NA PRVENSTVU SLOVENIJE V nedeljo se je vršilo tekmovanje kajakašev na divjih vodah. Prvenstvo je bilo na Savi in se ga je iz Ptuja udeležila 4-članska ekipa. Tekmovanje je bilo organizirano v raznih skupinah. V šesti skupini so tekmovali iz Ptuja trije člani,, ki so dosegli naslednji uspeh: Četrto mesto je dosegel Vajdič Vili, šesto mesto Viher Zdravko in sedmo mesto Vidovič Franc. V sedmi skupini je sodeloval četrti član ekipe in dosegel peto mesto. — Tako so do- bili štirje člani dostop za finalno tek- movanje, ki bo junija na Savi. Nastopil bo tudi lanski državni prvak na 1.500 m Srol iz Ptuja, ki ima direktni vstop. ■.tv- - PA. PRESKRBA Potrošnike v zagotovljeni preskrbi obveščamo, da se bodo delili mlevski izdelki za mesec junij v sledečem raz- merju: 30% koruznih izdelkov na od- rezke z oznako I in II junij 1951, ŽO^/o enotnih, 90% rženih izdelkov na od- rezke z oznako III in IV, 50*/o enot- nih, 80% izdelkov na odrezke brez označbe junij 1951. Pšenični zdrob ali Og-moko prejmejo samo potrošniki D-1 po 1 kg proti od- vzemu odrezkov za enotno moko, po- vezano z odrezkom republ. dopoln. pre- skrbe št. 6 junij 1951. Na nakaznice za bolnike, dojilje in udarnike si lahko nabavijo potrošniki 80% enotno moko. Poudarjamo, da se za 1 kg SO^/one enotne moke mora oddati 12 kuponov. • Pralni prašek, pralno milo, kavine nadomestke bodo poslovalnice, kar je bilo razpisano na nakaznice za mesec maj 1951, delile do vključno 15. junija in si po tem datumu potrošniki ome- njenih artiklov za mesec maj ne bodo več mogli nabaviti. Ker si nekatere gospodinje še ne znajo pravilno pripraviti mleka in jajc v prahu, dajemo še nekaj nasvetov: Mleko v prahu: 10 dkg mleka v prahu zmešaj v četrt litra mrzle vode; po- sebej pa deni v čisto kožico 1 liter či- ste vode in jo zavri. Ko voda zavre, precedi razmešano mleko v krop in pusti dobro prevreti. Priporočljivo je, da zmešano mleko v mrzli vodi ne- kaj časa stoji, da se dobro raztopi. Jajca v prahu: Pripravi sledečo razto- pino: 10 dkg jajčnega prahu dobro zmešaj v 30 dkg (3 del) mrzle vode (s šibo) in pusti 3 do 4 ure na hlad- nem prostoru, da se popolnoma raz- topi, 4 dkg raztopine nadomešča eno jajce. Za samostojne jajčne jedi in omlete: Vzemi 8 dkg raztopine iz jajčnega prahu (kakor prej navedeno) in eno jajce, to je dve tretjini jajčne raz- topine in eno tretjino svežega jajca. Iz pisarne poverjeništva za trgovino in gostinstvo. PREGLED TRŽNIH CEN NA PTUJ- SKEM TRGU Zelenjava: solata 60—70 din (Mestna ekonomija 20 din, zadružni sklad 20 din, vrtnarstvo Hristov Minčo 20 din); špi- nača 30—60 din (Mestna ekonomija 24 din); čebula 40—60 din (Mestna eko- nomija 40 din, zadružni sklad 40 din, vrtnarstvo H. M. 40 din); česen 60 do 80 din (Mestna ekonomija 60 din, zadr. sklad 50 din, vrt. H. M. 40 din); krom- pir 25—30 din; koleraba (Mestna eko- nomija 30 din); kumare (zadružni sklad 105 din); fižol 70 din (vse za 1 kg). Sadje: suho sadje 100 din, češnje 80 din (vse za 1 kg). Perutnina: kokoši 500 din komad, piščanci 300—500 din par. Kunci: 200—300 din komad. Mlečni izdelki: mleko 20 din liter (Mestna ekonomija 18 din); sir 100 din; surovo maslo 600 din; smetana 100 do 120 din (za 1 kg). Mesni izdelki: preI<:ajeno meso 380 din; klobase 300 din (zadružni sklad: salame 400 din); zastka 400 din; mast 500 din; svinjsko prekajeno (zadružni sklad 380 din); slanina sveža (zadružni sklad 350 din); prekajena slanina (za- družni sklad 400 din) (za 1 kg). Sveže meso: (zadružni sklad: gove- dina 110 din, teletina 120 din, svinjsko meso 220 din). Mlevski izdelki: bela moka 200—220 din, krušna moka 140 din, ržena moka 110 din, komzna moka 70 din, ajdova moka 120 din, koruza 60 din, ajdova kaša 120 din, prosena kaša 100 din (za 1 kg). Razno: jajca 8—10 din komad (Mest. ekonomija 7 din, zadružni sklad 7 din); jedilno olje 700 din liter; kis (zadružni sklad 20 din liter, Mestna ekonomija 20 din liter); med 500 din; sladkor 550 din; milo 180 din kg; orehi 140 din kg; žganje (zadružni sklad 400 din). Cene vina po ptujskih gostilnah Moskva 190, Stajerc 160 in 180, Za- družna gostilna Breg 170, gostilna To- ms^nič 180, gostilna Rozika 172, gostin- ski obrat I. 170, gostilna pri pošti 170, gostilna Korošec 180, gostilna pri Emi 175 in 190, gostilna Dravska klet 170, gostilna Brenčič 188, okrepčevalnica pri Ribiču 175 din liter. Pb. Še en uspešen nastop Drave v petem kolu vzhodne skupine II. slo- venske nogometne lige se je enajstorica NK Drave sestala v Ptuju z moštvom TD Studenci iz Maribora. Vsakogar je presenetilo že na pričetku tekme, da so gostje nastopili le z 10 igralci in je bilo zaradi tega upravičeno pričakovati, da bodo domači z lahkoto zmagali. Že v prvi minuti so domači izvedli nena- den prodor in po zaslugi srednjega napadalca Eriha se je žoga znašla v mreži gostov. Ko je bila nekaj minut nato prisojena enajstmetrovka proti gostom, ni nihče več dvomil v visoko zmago Drave. Toda vratar Studencev je strel Sirec Maksa odbranil. Nadaljnje pol ure je rezultat, vkljub številnim napadom domačih, ostal neizpremenjen, nakar so se gostje nekoliko popravili in uspeli izenačiti po desni zvezi. Prav tako kakor konec prvega polčasa, je tudi pričetek 2. polčasa potekel v iz- enačeni igri; šele v 20. minuti je Drava prišla po Sirecu II. zopet v vodstvo, toda nekaj minut nato so gostje iz enajstmetrovke izenačili. Kmalu nato je Erih po dobro streljanem kornerju dosegel tretji gol za Dravo in nelcaj minut potem še četrtega. V 35. minuti je sodnik prisodil zopet enajstmetrovko v korist Drave, ki jo je Sirec II. reali- ziral in s tem postavil končni rezultat. Sedaj so pa pričeli igralci Studencev z grobo igro in ugovori napram sodniku, zaradi česar je ta izključil iz igre 10 min. pred koncem tri igralce Stu- dencev. Enajstorica Drave je torej konec tekme igrala proti 7 igralcem in bi mogla še zvišati rezultat, kar pa ji za- radi neodločnosti pred golom ni uspelo. Na nedeljski tekmi se je pri Dravi iz- kazal posebno vodja napada Erih s svojo prisebnostjo pred golom in gol- man Mrkokvasič, ki je razčistil nekaj nevarnih situacij pred domačim golom; pri gostih je bil najboljši vodja napada. — Sodnik Muravs iz Maribora je pred približno 200 gledalci sodil dobro in avtoritativno. Drava : železničar (Maribor) 2:1 (2:0) v predtekmi sta se srečali pionirski moštvi domače Drave in mariborskega Železničarja, ki tekmujeta v vzhodni skupini slovenskega pionirskega nogo- metnega prvenstva. Moštvi sta pokazali lepo igro, v kateri so bili domr.či ne- koliko boljši in zasluženo zmagali z rezultatom 2:1 (2:0). Vsako moštvo je prejelo en avtogol, zmagoviti gol za Dravo pa je dosegel Herceg. m. k. TD »ORMOŽ« : »LEDAVA« 3:3 (1:0) V nedeljo 27. maja bi se morala od- igrati v Ormožu prvenstvena nogomet- na tekma med »Ledavo« in TD Ormož. Sodnik, ki bi naj vodil to tekmo, ni prispel, nato sta se obe moštvi spora- zumeli za prijatelsko tekmo, ki se je končala nerešeno 3:3 (1:0). Takoj v začetku igre pridejo doma- čini v vodstvo 1:0; gol je dosegel Vi- pavec. Celi prvi del igre so bili do- mačini v premoči in so zapravili več ugodnih prilik za dosego gola. V začetku drugega dela igre doma-, čini po Kovačiču zvišajo rezultat na 2:0. Nato so domačini popustili, igrali so preveč raztrgano in se niso več dovolj zavzemali za igro. »Ledava« je povezala svoje vrste in je po dveh dobro izvedenih kombina- cijah dosegla dva gola; prvi gol bi lahko bil domači vratar z malo več pazljivosti ubranil. Ko je bil rezultat izravnan, je igra postala spet živahna. Obe moštvi sta se trudili, da bi dosegli gol. To je uspelo domačinom, ki so po Kukecu II. zvišali rezultat na 3:2. Tekma se je bližala koncu; izgledalo je, da bo ta rezultat ostal neizpreme- njen. Nekaj minut pred koncem pa se se je gostom posrečilo izravnati na 3:3. Rezultat ni realen, domačini bi mo- rali zmagati, saj so imeli več od igre kakor gostje. Najboljši igralec na tere- nu je bil Miličkovič. Tekmo je dobro sodil tov. Likavec. Gledalcev 300. K. Obvestilo Po sklepu občnega zbora kmetlJst zadruge z o. j. Sakušak, p. Juršinci n, Ptuju, z dne 27. maja 1951, preide otug njena zadruga s 1. Junijem 1951 v \[ kvidacijo. Vse upnike opozarjamo, (j bomo terjatve upoštevali do vkljuf« 30. junija t. 1., dolžnike pa poziva^, naj svoje obveznosti poravnajo na lei, rač. pri Nar. banki Ptuj pod številih 643-69503-27, sicer smo primorani p| 20. juniju iste prisilno izterjati, ^ U p r. o d b o r. Osnovna šola Desternik razpisuje službo ŠOLSKEGA SNA2lLCi\ Za njo naj se potegujejo le zdravj dela sposobni in dela voljni reflektantj Služba je državna. — Stalna mesečn; plača znaša 3720 din in še ev. doklad; za otroke. Suho in sončno, sicer kletn( stanovanje v šolskem poslopju je bro?. plačno. Pismene ponudbe s kratkim življs. njepisom in z opisom dosedanjih sluii naj se pošljejo na upraviteljstvo osnovne šole Desternik, okr. Ptuj. Kaj bo 2. JUNIJA OB 20. URI in J 3. JUNIJA OB 16. IN 20. URI J v Strnišču? Prvič nastopi v Strnišču artistična skupina z raznimi točkami na 45 m dolgj žici v višini 25 m. V predaprilski Jugoslaviji so Inozcm« ski artisti prikazovali našemu ljudstvu umetnost na žici, kar naj bi bilo našim ljudem nedosegljivo. S točkami: vožnja v samokolnici, vož. nja na enokolesu in dvokolesu, hoj v zavezani vreči itd. bosta tov. Ciha Ivan iz Hajdine in Kovačec Milan Apač dokazala gledalcem, kaj zmore artisti iz ptujske okolice. Pridite in oglejte si! Artistična skupina, Ptuj • PROSTOVOLJNO GAS. DRUSTVo PODGORCI priredi v n e d e 1 jo , dne 3. junija 1951 popoldne VELIKO TOMBOLOz VRTNO VESELICO Spored: od 13. do 14. ure sprejem sq- sednih gasilskih čet; ob 14. uri pričetek tombole Glavni dobitki: 1. Moško kolo, 2. prašič, 3. tele, 4. goj* zerji, 5. sodček vina, 6. par moških čev- ljev, 7. par moških čevljev, 8. par, moških čevljev, 9. par ženskih čevli«» 10. postelja, li. ženski pulover, 12. žen- ska obleka, 13. fotoaparat, 14. plašča io zračnici (garnitura), 15. naramna ruta (ostehelj), 16. naramna ruta (ostehelj), 17. 2 kbm drv, 18. 1000 kg premoga, 19. ženski pulover, 20. ženski pulover. Poleg tega bo še razdeljenih 1000 manjših in praktičnih do« bitkov! Po tomboli se vrši prosta zabava » plesom, ribolovom, streliščem, šaljivo pošto itd. — Za dober haloški rizling io izvrsten prigrizek bo preskrbljeno. — Igra:ia bo godba na pihala! — Kozarce prinesite s s e b o j I V slučaju slabega vremena se tombola vrši naslednjo nedeljo! ISCITE SREČO PRI NAS! K mnogoštevilni udeležbi Vas vabi Prostovoljno gasilsko društvo Podgorci OBVESTILO! Vse tiste državljane, ki so se foto- grafirali za osebne izkaznice pri Ho- zyan J. Štefanu, fotopodjetje v Or- možu, in do danes še niso dvignili slik, čeravno so iste plačali, prosimo, DA SLIKE PREVZAMEJO NAJKAS- NEJE DO 20. JUNIJA 1951. Po tem roku bomo slike uničili in ne bomo upoštevali nobene reklama- cije S tem je naše terensko fotogra- firanje za osebne izkaznice zaklju- čeno. HOZYAN J. ŠTEFAN, FOTOPODJETJE 0RM02 TRGOVSKO PODJETJE OZKZ preide s 1. jun. 1951 v likvidacijo. Vse upnike pozivamo, da predložijo svoje ter- jatve, dolžniki pa poravnajo svoje obveznosti do 30. junija 1951. Po tem roku terjatev ne bomo upoštevali, dolžnike bomo pa predali sodišču v izterjavo. — Likvidacijski odbor. SODARSKEGA POMOČNIKA sprej- mem. Plača po dogovoru. Interesenti naj se javijo pri Koletnik Jožetu, Dominikanski trg 1, Ptuj. PARTIZANSKE SPOMENICE iz leta 1941, št. 4777, ki je bila izgubljena v Ptuju v drugi polovici maja, pro- sim, da jo vrne proti nagradi v DomU JA (bivši hotel »Jugoslavija^O, Prc šernova ulica. CRNOBELE- RUTE, ki sem jo izgubila 21. maja v Ptuju, prosim, da jo za- radi dragega spomina na pokojno ma- ter vrne proti nagradi v upravi »Ptuj- skega tednika rašanje: »Ali bi bila predstava kva- litetnejša, če bi se čas priprave po- dvojil ali celo potrojil?43-90303-3 — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednk Vr3bl Jože — Bokopisov ne vračamo — Naročnina 208 din za leto 1951 se plača vnaprej. — liska Mariborska tiskaroa. Maribor.