«•Steina jlaèa»» v gotovioi.
Naročnina
ssaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 9ln
UREDNIŠTVO — UPRAVA :
pri g. Jos. Benko v M. Soboti
telefon številka 8.
Sit». rač. poštne hran. 32.549 iskala ttsaky isecSeSjje
IV. LETO
l«tftlJIáll
Cena oglasov
Ma oglasni strani; cela stran 609 Din, pol strani 300 Din. — Cena aialim oglasom do 30 besed 12 Din rsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsak! oglas 15%, draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA j Murski Soboti.
ftokopi£l se ne vraSafo
Murska SoDeta, 28. aprila 1935.
ŠTEV. 17
5. maj — boj za našo in bodočnost
Odkar je vzel vladne vajeti v roke ministrski predsedaik g. Bogoljub Jevtič, se je izvršil v državi velikanski politični in gospodarski preokret, ki ga občuti sleherni državljan naše kraljevine. Pred seboj iniamo velikopoteznega in sposobnega državnika, ki si je pridobil v krogu evropskih sil mesto, katero predstavlja kulturo in življensko energijo naše mlade države. Kot državnik je spoznal, da je bila politična stranka, ki je pred njim vodila krmilo, pretesna; zato si je kot predsednik nadel najvažnejšo nalogo, razširiti politični zid in privabiti v gradbeni delokrog vse sposobne in delazmožne ljudi, ki bi uporabljali lastne sile za državne interese. S svojimi ministri, ki so danes v vladi, in med katerinri-se nahaja tudi dr. Drago Marušič, naš bivši ban in spoznava-!ec vseh teženj našega Prekmurja, je pričel izvajati vladni program ter doprinesel v tem kratkem času nešteto olajšav in gospodarskih zboljšanj. Je pa to šele začetek reform, ki se morajo zaključiti v takem smislu, da bodo zadovoljile vse sloje. Zgodi se pa lahko, da preprečijo državljani, ki stopijo dne 5. maja na volišče vse humanitarne, socijalne in kulturne namene naše vlade, ako ne bodo sami odločevali koga bodo volili, ampak bodo z nevednostjo glasovali proti nje. Na ta način bi vzeli vajeti diu gi v roke, ki bi zadali najhujši gospodarski udarec nam in našim otrokom. Ne moremo dovolj povdariti, da je bodočnost našega naroda odvisna od razsodnost) naših vclilcev. 5. maj je dan, ki nas vodi v gospodarsko zboljšanje ali pa v reakcijonaren zastoj, kateri nas bo potisnil v gospodarsko odvisnost naših sosedov 1 Po tem zgodovinskem političnem boju nebo več prilike, vsaj za gotovo dobo, da bi popravili naš greh. Občutili bomo ' gospodarsko šibkost in vse njene posledice.
Prekrnurci ! Stalno smo dokumentirali našo zvestobo, St&lno smo podčrtavali v našem listu, da nismo drugorodci v državi, da smo del domovine, ki ima iste zahteve in pravice t v državi kakor vse ostale pokrajine! Tudi 5. maja pokažimo, da hodimo tesno z vlado in, da hočemo z našimi glasovi podpreti njene akcije za gospodarsko zboljšanje. Le na ta na-j čin bomo lahko zahtevali ugodno rešitev kmetskih dolgov, znižanje količnika čistega dohodka od katast.
življensko bodočnost naših otrok.
orala, regulacijo Mure, rešitev vprašanj izseljenskega in sezonskega delavstva, elektrifikacijo naših krajev, otvoritev kmetijske šole v Rakičanu, popof.no gimnazijo v Murski Soboti, znižanje davčnih bremen i. i d,
V zadnjem času pa so bili postavljeni na raznih listah kandidati, ki nasprotujejo programu gospoda Jevt.ča. Ti kandidati bodo poskušali napeti vse sile, da zmanjšajo vrednost sedanje vlsde s tem, da naše volilne upravičence pridobijo za se in istočasno zaustavijo plodovito delovanje naše vlade.
Kandidat za naš srez na Jevti-cevi listi je dosedanji naš poslanec, gospod Benko Josip. Ne bomo silili voliice naj glasujejo zanj ! Pustimo jim popolno svobodo. Opozarjamo" jih le na nekaj, kar bo gotovo odprle jasno oči, da bodo spoznaii tiste cd. rešenike, ki predejo prvič v srez, v pravi luči. Kako naj se taki kandidati potrudijo za naše ljudi, za njih gospodarske in socijalne potrebe, če nas nikoli niso videli ! Mislimo, da bo naš kmet razumel, da so ta laž njivi preroki, ki hočejo v ovčji, obleki preslepiti narod, da bi jih toIšI in postavil na udobno mesto. Nimajo druge želje, kskor samo eno in to, da bi z ljudsko pomočjo postali poslanci. Takšna je poliižčaa situacija in tako razlagamo ijudem, da bodo znali ločiti resnico od laži.
Še nekaj dni nas loči od zgodovinskega dogodka ! Apeliramo na kmetske sile, na njih moč in razum. Poslednji naj pripeije ves narod v oni krog, ki bo odločil, ali kočemo sodelovati v vlad» za iepšo bodočnost, aH pa smo pripravljeni prekrižati ji načrt za zboljšanje, Ob 12. uri kličemo našim Prekmurcem, ki so stali vedno zvesto ob strani vlade : Strnite vrste in pridite vsi na volišče ! Vsi za vladno listo, vsi za našegn kandidata gospoda Benko Josipa /
dirata: Hajdinjak Anton, bivši nar. poslanec in dr. Fran Klar, banovinski zdravnik. Ljutomerski srez je postavil tri kandidate in sicer : Avgusta Luka-čič, Jakoba Rajh in Frana Skuhala.
V srezu Ptuj se bo bojeval g. Petcvar Lovro z g, Mihaelom Bren-čičem.
gospod dr. Drago llllarušič minister za sqc. pol. solo-handidat.
Naš dober spoznavalec prekmurskih razmer, ki je kot bsn dravske banovine stekel mnogo zaslug za naš srez, kandidira kot edini kandidat v obmejnem logaškem srezu. Poleg tega kandidira gospod minister tudi že za Ljubljano- okolico.
Ostale kandidatne liste.
Kasacijskernu sodišču je bilo v vsemu predloženih 6 državnih kandidatnih list in sicer : lista ministr. predsednika g. Bogoljuba Jevtiča, lista jugosJ. narodne stranke z nosilcem Svetislavom Hcdžerom, lista dr. Vladimira Mačka, lista Dimitrija Ljotiča, lista jugoslovanskih socijalistov z nosilcem dr, Živkom Topalovicem in končno lista, eekdsnjega ministra Božidarja Maksimoviča. Kssacijsko sodišče je potrdilo poleg Jevtičeve liste še Mačkovo, Maksšmcvičevo in Ljotičevo. Zavrnilo pa je iisto Sveti-slava Hodžere in Živka Topaloviča. Prva lista je bila zavrnjena iz razlega, ker so bile posamezne kandidature nepopolne in ker je manjkalo večje število rjamesinikov. Druga kandidatna lista je bila zavrnjena, ker ni popolnoma odgovarjala predpisanim formalnim pogojem.
Dva „manj resna" kandidata v našem srezu sta na ta način odpadla.
Kandidati na drugi listah
za mursko-soboški in sosednje sreze. — Kandidati, katerih imena še nismo slišali. — Ali bodo ti izboljšali femetski položaj in odstranili krizo?
V	mursko soboškem srezu kandidira na listi g. B. Maksimoviča Jovan Petrovič, upokojenec iz Beograda ; na listi D. Ljotiča dr. Josip Muster ; na Mačkovi listi Ivo Šarenič, književnik šz Zagreba, Franc Talanyi, posestnik iz Radgone, Juraj Žnidanč, posestnik iz Strahomšnca in Alojzi Pavlič, vpok. prof. iz Celja.
V	dolnjelendavskem srezu na listi g. Maksimoviča Božidar Petrovič, ekonom iz Beograda; na listi D Ljotiča, Ferdo Šanez, trgovec iz Ljubljane ; na Mačkovi listi dr. Mato Slaviček, advokat v Prelogu.
V	ljutomerskem srezu na listi g. Maksimoviča Jovan Petrovič ; na listi D. Ljotiča Franjo Škrbec, trgovec ■ z Ljubijane ; na Mačkovi listi Pavel Horvat posest, iz Male Nedelje in Vekosiav Stampar iz Ljutomera.
Ministri v ssojih volilnih okrožjih.
Gospodje ministri, ki kandidirajo, so izkoristili tudi velikonočne praznike, ter so priredili več uspelih agitacijskih shodov. Tako čitarao n. pr., da se je volilnega zbora v Skoplju, kjer je govoril poljedelski minister rr. Draguiin Jankovič, udeležilo cca 30 000 ljudi. — Na občnem zboru v Tuzli, kjer kandidira minister brez poržfelja, dr. Hsssnbegovič, se ga je udeležilo okrog 15 000 ljudi in med temi veliko število žena. — Prometni minister g. ing. Vujič je imel veliko zborovanje na Sušaku. Udeležba je bila velikanska, ker so se shodov udeležili ljudje iz vseh otokov severnega Jadrana in iz srezov Hrvatskega Primerja.
Predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič je v družbi ministrov dr. Kojica in Popoviča zboroval v raznih šuma-dijskih krajih.
Kandidati y bližnjih srezih na listi g. Bogoljuba levica.
Kasacijsko sodišče v Beogradu je potrdilo predloženo državno kandidatno listo z nosilcem ministrskim predsednikom gosp. Jevtičem. V vsej državi je ni. tej listi 778 kandidatov. V dravski banovini, ki ima 26 srezov in 29 mandatov, je 63 kandidatov, V raurskosoboškem srezu je kot edini kandidat g. Benko Josip, bivši nar. poslanec. V lendavskem «»rezu kandi
F^flZGieD °0 SÜETU
Napeto politično stanje v Bolgariji. Bolgarija že dalj časa preživlja hudo politično krizo. Za vlade generala Zlateva se je pojavila močna opozicija, ki je imela svojega zastopnika v bivšem ministrskem predsedniku Georgijevu. Pojavila so se tudi nezadovoljstva in opozicija v vladi sami. Voditelji opozicije proti režimu generala Zlateva so bili internirani na otoku sv. Anastazije pri Burgasu, Med opozicijonalci, ki so bili internirani, je bivši ministrski predsednik Can-kov, bivši ministerski predsednik Georgiev, poslanec Nikoia Kjamilev, bivši poiic. ravnatelj Načev in še mnogo drugih politikov. Poleg tega je bilo upokojenih večje število ofi-
cerjev. Vest o interniranju bivših političnih voditeljev je izvala v Bolgariji veliko senzacijo in nezadovoljstvo pri njihovih pristaših. Ta energična gesta proti opoziciji je imela za posledico odstop treh ministrov v vladi generala Zlateva, ki se ni mogla dalje obdržati in je dernisijonirala. Kralj je poveril sestavo nove vlade Andreju Toševu, kateremu je končno vendar uspelo, da jo je sestavil. Nova vlada bo nadaljevala politiko začrtano v manifestu od 19. maja. Kralj Boris je upokojil generala Zlateva.
Prijateljstvo med Rusijo in Francijo se krha. Ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov se je vrnil v Moskvo, kjer bo poročal o prelomu
pogajanj s Francijo. Iz pisanja časopisov se vidi, da je v Stresi Francija morala na zahtevo Anglije odstopiti od pogodbe s sovjetsko Rusijo.
Mala antanta in podonavski pakt. V srednji Evropi ne pojde vse
tako gladko, kakor so se domenili v Stresi. Države Male antanté so glede podonavskega pakta že izrazile svoje mnenje skupno z državami balkanskega sporazuma. Izjavile so, da ne bodo podpisale podonavskega pakta, dokler se ne bo podpisala pogodba med Francijo in Rusijo, ki naj bo osnova miru in reda v Evropi.
Nemčija in podonavski pakt. Nemški časopisi izražajo dvom, da bi bilo mogoče uresničiti podonavski pakt tako, kakor si ga zamišlja Italija. Kar tiče Nemčije, ne bo podpisala nikoli takega pakta, ki bi Avstriji kot neodvisni državi vsilil položaj, ki se komaj vzdržuje na Kitajskem.
Abesinija zavrača. Abesinska vlada smatra, da italijanski predlog o pomiritvi, ki stavi pogoj, da se najdejo in kaznujejo vsi oni, ki so odgovorni zaradi dosedanjih spopadov, ne zadostuje. Abesinija še vedno vzdržuje svojo pritožbo pri društvu narodov. Iz postopanja Abésinije je razvidno, da se Abesinija prav nič ne boji Italije.
Balkanska zveza deluje. Pretekli teden se je v Ankari, glavnem mestu Turčije, sešel gospodarski svet balkanske zveze, to je Jugoslavije, Grčije, Rumunije in Turčije.
Turčija in Dardanele. Turški zunanji minister dr. Ruždi Aras zahteva ponovno utrditev dardanelskih ožin, ki tvorijo važno vojaško zvezo med državami balkanskega sporazuma. Anglija se pa boji, da bi se preko Dardanel ne pojavila zopet senca Pétri Velikega, to je Rusije, na Sredozemskem morju.
Kitajska brez miru. Na Kitajskem se zopet vršijo siloviti boji med komunisti in armadami maršala Čan-Kaj-Šeka. Po zadnjih vesteh prodirajo komunistične čete proti velikemu mestu Čeng-tu, povsod ropajoč In požigajoč.
Knez Starhemberg v Italiji. Zdi se, da je odpor proti sedanjemu režimu v Avstriji vedno večji. Avstrijski državniki iščejo podpore v Italiji, kamor je šel knez Starhemberg na obiske k Mussoliniju. Rešitve pričakujejo od splošnega podonavskega pakta.
Rabšen mora biti poslanec?
Živimo v krizi, iz katere se nikakor ne moremo izkopati. Življenske težave nas silijo, da iščemo pomoči in nasveta in to ob vsaki uri. Naš poslanec mora imeti odprta vrata vedno in za vsakega, pa naj bo delavec, kmet> obrtnik ali trgovec. Do sedaj nam je naš gospod Benko stal vedno ob strani. Kdo nam bo stal v bodočnosti ? Mislimo, kdor nam je do sedaj pomagal, naj nam pomaga še naprej. Volili bomo vst njega !
75 ur živ zakopan.
Dne 18. aprila se je končala na Pobrežju pri Moriboru velika tragedija, ki je zahtevala mlado žrtev, delavca Kelnariča.
Pri kopanju nekega studenca na Pobrežju se je vdrla zemlja ter po-drapala delavca, ki je delal 8 metrov globoko v vodnjaku. Teren je namreč tam peščen in imajo prebivalci vedno sitnosti zaradi te zemlje, ki se silno rada vdira. Takoj po katastrofi so pričeli z reševanjem, ki se pa vkijub temu ni obneslo. Petkrat je ubogega Kelnariča na novo zasulo in petkrat so ga zopet odkopali. Toda pričeli so napačno kopati in tako ga je prej smrt rešila vsega trplenja. Iz vodnjaka so se sempatja zaslišali pretresujoč klici ubogega delavca, ki je umrl, kot žrtev svojega poklica. Tako je izdihnil 18. aprila ob 10. uri predpoldan v pričakovanju, da bo rešen. Pomagale ni so večne injekcije, ne morfij, nastopila je smrt zaradi izčrpanosti in prebitega strahu. Kdor je pogledal v vodnjak, je opazil čisto na dnu, v globini 8 metrov, bledi obraz in sklenjene roke pokojnika.
Narod je prihajal v velikih množicah na pozorišče katastrofe.
Pogreb Avgusta Kelnariča.
V petek ob 23-30 so izkopali tragično preminulega Kelnariča. Kopali so po načrtu inž. Lovrenčiča iz Ljubljane ter ga izkopali v petih urah* Na veliko soboto je bil pogreb, ka terega se je udeležilo mnogoštevilno ljudstvo.
Kdo je kriv Kelneričeve smrti?
Vsakomur se vsiljuje to vprašanje. Ljudje silno obsojajo reševanje, a
ne vedo, da so reševalci bili silno požrtvovalni in so dali vse svoje moči, da bi rešili tovariša. Da se jim pa to ni posrečilo, je krivo najbrž vod stvo, ki ni bilo enotno in pa to, da so gotovi ljudje imeli moč in sredstva
za rešitev, a jih niso pravočasno iz« rabili. Žal, se je to bridko maščevalo, a na škodo ubogega delavca, ki je umiral 4 dni v globini zemlje.
Izvedba javnih de! za Dravsko banovino.
Vrata Jugoslavije je Dravska banovina.
Vlada je določila za utrditev modernih avtomobilskih cest za Dravsko banovino znesek 35 milijonov Din. Naša ožja domovina je vladni ukrep pozdravila gotovo z največjim veseljem posebno zato, ker smo bili navajeni dozdaj prejemati le neznaten del državnih kreditov. Da je vlada enkrat razumela kako važen je del naše domovine iz tujskoprometnih razlogov naša Dravska banovina nas prav veseli, vendar pa smo pričakovali z ozirom na število prebivalstva in na našo davčno moč večji znesek. Od zneska 568 milijonov Din, ki je določen za utrditev modernih avtomobilskih cest bi pripadel naši banovini najmanj znesek od 70—100 milijonov. Upoštevati bi morali predvsem naš tranzitni promet, ki je pri nas mnogo večji, kot v ostalih banovinah. Ker je vhod v državo na za-padu, bi se moralo pričeti urejevanje cest na zapadu, ne pa na jugu.
Kakor smo obveščeni je prav v tem smislu referiral zbornični predsednik na zadnji plenarni seji Zbornice za TO.
Rabo gledamo na izid volitev v našem srezu?
Če hočemo resnico povedati, moramo reči, da se nas je oprijel opravičen optimizem, ker nimamo razen g. Benko Josipa nobenega drugega resnega kandidata, ki bi lahko stopil pred javnost. Gospodom na drugih listah bo ostal v življenju le spomin, da so kandidirali 1. 1935 v našem srezu, naši volilci pa bodo pozabili še njihova imena.
Kakšen je pravi nacionalizem ?
Pravi nacionalizem je ljubezen do lastnega naroda v neumornem delu zanj zato, da obvaruje svoje narodne običaje, da se vzdrži in da napreduje v kulturnem in gospodarskem pogledu. Tak nacionalizem je dober in obvezen za vsakega državljana.
Ako pa nacionalizem prekorači svoje meje, postane lahko veliko zlo, ki ga označimo kot nemoralnega* Nemoralen nacionalizem bi hotel o-krepiti svoj narod ali dvigniti na račun kakega drugega naroda. Tako so delali Avstrijci z Jugoslovanj. Zgodovina dokazuje, da se nemoralni narodi in države prej ali kasneje kaznujejo. Pravi moralni nacionalist noče s silo raznaroditi člane kakega drugega naroda, ne prezirava druge narodnosti, ne krajša drugorodcu sredstev za kulturni in materijelni dvig, ampak mu pomaga, kjer more.
Prava nacionalna ideja je ople-menjena s krščanstvom, v praksi pa se navadno izraža z besedami Prera-doviča : Tuje spoštuj, s svojim se diči.
KF^jmfl
—	25 letnica samarijanskega dela. Na Vel. soboto je prejel iz rok župnega načelnika g. Benko Josipa, zastavonoša gasilske čete v Murski Soboti, g. Lanjšček Franc, diplomo za 25 letno zvesto opravljanje dolžnosti kot zastavonoša. ---
—	Narodno-obrambna dneva v Murski Soboti. Društva, kakor cenjeno občinstvo opozarjamo že danes na sklep obrambnih društev v Murski Soboti, ki bodo 1. in 2. junija priredila obrambna dneva z bogatim programom s prav nizko vstopnino tako, da bo omogočeno vsakemu prisostvovati vsem svečanostim.	%
—	Sokolsko druStvo Murska S<fc bota vabi vse članstvo, da se udeleži koncerta Glazbene matice v soboto, dne 27. aprila 1935 ob 8. uri v So-kolskem domu.
—	Programi in načrti. Letošnjo dolgo zimo smo prav temeljito izrabili i Predvsem so se napravili načrti za zidavo »Borze dela" v Murski Soboti in za novo šolo. Ostalo pa je
PODLIMBARSKI:
Tovariš Rladvišeb.
Prigodiio se je, da je včasih kak ien dovtipnež, ko je bil stopil Žakelj v našo sobo, zavpil na ves glas : Abtak I kar se spodobi samo pri vstopu častnika. Tega pa ni storil zato, da bi norce bril z Žakljem, ampak ker je videl, da spi nepriljubljen tovariš na slam niči, da ga je z onim vzklikom probudil in je moral zaspanec Skočiti s slamnice in se postaviti V Vojaški postoj. Lenuh se je jezil, kapitanov sluga pa smejal. Izborno je umel posnemati kapitanove kretnje in njegovo strogost.
Žakelj je trdno stopil pred naju z Matičkom, ki sva čakala vsak na eni strani duri, ter naju vprašal, kaj de lava tukaj. Vse sva mu razložila, kako in kaj in da pes ne da miru, ker se mil toži po gospodarju. Se naju je
grozno vprašal, kaj sva zagrešila, da morava tukaj čakati.
»Moja Flora se je izbosiia na jahalnici."
„Falot !"
„Nesel sem naročje slame, ki je bila že c. kr. gnoj, držeč v ustih ugaslo pipo brez pokrova."
„Hunckeri !"
Žakelj se je vzravnal, z iztegnjenim kazalcem je pokazal na stop niče. „Marš, zafurt šlafen - oba !" se je zadri in Amor mu je zasekun-dirai. „Jutri ob enajstih pa oba k raportu ! In pes tudi ! Gospod kapitan vam že pokažejo !"
Radostno sva stekla po stopnicah in preko dvorišča v našo sobo.
Matiček je odložil čelado in ka-rabinko, potem se je tiho splazil vun, da izpolni svojo obljubo, dano Barbi.
Drugo jutro nama je korporal Malnarič navsezgodaj prinesel v ko-
njušnico povelje, da sva s Kladvičkom zapisana k raportu, ob osmih je prišel prav tisti ukaz od Marijaša. Do poldne sva se likala in napravljala, ko da naju je cesar povabil na kosilo. Ob tri četrt na enajst sva že zmrzovala na dvorišču pred konjušnico, deset minut pozneje je prišel Marijaš, ves razkačen. Stopical je pred nama kakor gladen lev za želez no mrežo. Nsjrajši bi bil treščil z nama ob zid. Pa najina usoda se je nahajala že v močnejših rokah. Toč no pet minut po enajstih je trdo in grozeče prikorakal kapitan, podoben Perunu, preden gre gromu in blisku odpirat zamaške. Prinesel je s seboj vojaško knjigo, službovmk I. del Jo), kako naju je ozmerjali Pa ne zaradi rušitve miru in pokoja na Sveti večer Ámorja je sovražil, ni ga mogel videti, odkar mp je nekoč na našem dvorišču pri nekem taktičnem razgo
voru v generalovi prisotnosti sredi šaržev, dvignivši nogo, nespodobno ošvrknil nove hlače — ampak okregal naju je zaradi najine neporabnosti sploh. Meni je očital, da je moja kobila vsled moje nebrižnosti in nesposobnosti najbolj zanemarjen konj vsega škadrona in parkrat zapored me je opsoval z „Luder" in kar je takšnih cvetk s tujih poljan. Kladvičku je zaradi pipe brez pokrova za Božič zabrusil v obraz, da je subjekt, ki ni vreden, da tlači travo. Naposled naju je obdaril z enodnevnim zaporom,, poostrenim z uklepom črez noč v železne zapone. Zagrozil je, da bo z gromom treščil v škadron, ako se razmere kmalu ne obrnejo na bolje. On že pokaže zanikarnežem ! Na videz sva bila vsa poparjena, v srcu pa vesela, da se bova v zaporu lahko naspala.
(Dalje.)
žalibog le pri načrtih ! Dalje ne gre in ne gre. Smili se nam ubogo naše sezonsko delavstvo, ki odhaja in prihaja zopet dnevno moledovat za delo, trosi denar in se trudno vrača na svoje domove. Le svetopisemske be-
sede veljajo še zanj : nima prostora, kamor bi glavo položilo. Prav tako stoji še vlažno šolsko poslopje s še bolj vlažnimi učilnicami, v katerih ni več prostora za mladino. Pomlad prinaša novo, mlado življenjo. Delajmo oa tem, da ostane to mlado življenje zdravo 1
—	Koncert Glasbene Matice v Murski Soboti in v Ljutomeru. Kakor smo že poročali v našem listu, bo dne 27. t. m. v soboto, velepo-memben koncert Glasbene Matice ljubljanske v Murski Soboti. Orkester ljubljanske Glasbene Matice, ki uživa povsod upravičen sloves, nastopi ta večer pred soboško publiko z izbranim sporedom, ki obsega povečini slovanske skladatelje. Z njim bo nastopil najslavnejši slovenski basist, dolgoletni član dunajske dvorne opere in državne opere v Münchenu, sedaj ravnatelj drž. konservatorija v Ljub-
t ljani, g. Julij Betetto, ki bo zapel tri samospeve slovenskih skladateljev Lajovica, Adamiča in Škerjanca s spremljavo orkestra. Naš slovenski violinski virtuóz, profesor Karlo Rupel, ki se je pred kratkim vrnil iz Pariza, bo zaigral tri točke za violino in orkester, in sicer Dvoizákov slovanski ples, Svendsenovo romanco in Saint-Saensev preludij. Ostale točke so orkestralne in so izbrane tako, da bo vsak poslušalec moral biti zadovoljen s sporedom. Po koncertu bo v kavarni .Krona" zabava, pri kateri bodo sodelovali znani saksofon-virtouz Miloš Ziherl s pianistom Bojanom Adamičem ter komorni šramel trio iz Ljubljane, tako da bo tudi zabavni del T umetniškem oziru prvovrsten in edinstven dogodek v Murski Soboti. Predprodaja vstopnic za Mursko Soboto je v trgovini gospoda Izidorja flahna. — V nedeljo, dne 28 t. m. popoldne je ponovitev istega koncerta v Ljutomeru v Sokolskem domu ob pol štirih popoldne. Predprodaja mopnic za ta koncert pa je v trgovini Viher v Ljutomeru in so cene od Din 12 navzdol do Din 2.
—	Smrtna kosa. Umrl je v Murski Soboti cestar Matjaž Vrečič, ki je zapustil 8 nepreskrbljenih otrok, od katerih ima najmanjši šele pol leta. Obračamo se do naše javnosti s prošnjo, da se ob posebnih prilikah spomni žalostne vdove in ji pomaga z dobrohotnimi prispevki.
Občni zbor Rdečega križa v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.) ^.Članarina iz meščanstva ostane do 75% pri odboru, 25% se odvede banovinskemu odboru. Članarina državnih uslužbencev, vojaških in civilnih gre Glavnemu odboru. Popolnoma krivo je mnenje, da nimamo ničesar od članarine, ki gre Glavnemu odboru. .Nasprotno. Od Glavnega odbora dobivamo podpore pri nesrečah, zausta-oovljenje samarijanskih tečajev, reševalnih postaj, nakup reševalnih avto mobilov, za zgraditev domov Rdečega kr. itd. Tako vemo, da se letos zidata poslopji Rdečega križa v Zagrebu in Ljubljani s prispevkom 500000 Din. Ustanovljen je bil tudi fond Blagopo-
—	Vsem društvom in korpora-
cijam ! Predsedniki vseh društev in korporacij naj se udeležč v soboto sprejema Glazbene Matice na kolodvoru ob 3. uri.
—	AH je to dostojno ? V nedeljo je sedela v klopi katoliške cerkve v Murski Soboti 90 let stara ženica. K njej je prisedel neki moški in jo toliko časa odrival, da je ženica padla iz klopi na tla in prišla v nezavest. Priskočili so bližnji verniki in ženico odnesli iz cerkve ter z mokrimi ob-kladki zopet pripomogli do zavesti. Vsaj v cerkvi je potrebna lepša obzirnost napram starim ljudem.
—	Ni vse staro slabo, kakor tudi ni vse novo dobro 1 Dokazano pa je, da je bil stari način pranja, t. j. poraba luga iz bukovega pepela za namakanje, za pranje pa Zlatorog-ovo milo boljši kakor pa sedanje pranje z različnimi pralnimi praški. Lug iz bukovega pepela in Zlatorog-ovo milo ne moreta škodovati niti najfinejšemn perilu, ker je prvi naravni produkt, drugi pa izdelek iz najfinejših surovin. Zato zahtevajte pri svojem trgovcu vedno rzrecno le Zlatorog-ovo milo 1
—	Pismo iz Antarktike. Bančni uradnik g. Peterka Raoul v M. Soboti je prejel od svojega prijatelja zanimivo pismo, katero je bilo oddano v jeseni 1933 v Chicagu ter potovalo z Byrdovo ekspedicijo na južni tečaj. Posebna znamka je opremljena s poštnim žigom „Little America-An-tarctica Jan. 31. 1934." torej z datumom tistega dne, ko je Byrd preletel južni tečaj. Zanimivo je, aa se je pri žigosanju teh pisem poštni mojster Byrdove ekspedicije Leroy Clark zmo til z datumom, namesto 30. januarja, je napravil 31. januar. Pravijo, da imajo ta pisma baš radi te pomote posebno vrednost za filateliste. Pismo je opremljeno tudi s posebno štam piljko. ker je ležalo radi transportnih težkoč eno leto v „Mali Ameriki na južnem tečaju." Pismo je romalo nazaj po Tihem oceanu v San Francisco, kamor je prispelo 25. III. 1935., v Mursko Soboto pa 15. IV. 1935.
Koga bomo volili 5. mala !
Odgovor je lahek 1 Takega, ki pozna našo dušo, takega, ki pozna naše razmere, h takemu, h kateremu se lahko obrnemo vedno za pomoč. Volili bomo našega rojaka gospoda Benka 1
kojnega Viteškega kralja Aleksandra I Ujedinitelja v znesku 300 000 Din za prvo pomoč na tuberkulozi obolelim odpuščenim vojakom.
Sreski odbor v Murski Soboti je priredil v minulem poslovnem letu dan Rdečega križa, teden Rdečega križa, dečji teden, dan zimske pomoči, s pomočjo Kola jugoslovanskih sester v Murski Soboti, koncert malih harmonikarjev iz Maribora, dalje materinski dan in Jadranski dan.
Programatična točka Rdečega križa je skrbstvo za narodno zdravje-Tej nalogi se je krajevni odbor oddolžil na ta način, da je poslal na morje 8 bolehnih in zdravilnega solnca potrebnih slromaških otrok.
Da omogočimo poučno in v na daljnem poteku tudi iz zdravstvenih
Našim pravoslavnim bratom Vesele velikonočne praznike!
—	Gasilstvo. Agilna gasilska četa Tišina, čigar predsednik je splošno znani podjetni in ugledni trgovec g.
Rehn Janez, je pod spretnim vodstvom gospoda učitelja Pajtierja ob sedajnih velikonočnih praznikih priredila dve igri, ki sta nad vse pričakovanje prav dobro izpadli. Obisk je bil obojekrat rekorden. Dasi je bila igra težka, vendar smo bili z vsemi igralci zelo zadovoljni. Posebno priznanje zaslužita Kristus in Pilat. Čestitamo k napredku I
—	Požar v Križevcih. Pri posestniku Hari Janezu v Križevcih je 16.4. nenadoma nastal požar, ki je uničil gospodarsko poslopje, orodje in nekaj drvi. Pridnim gasilcem Križevske čete, ki so dospeli a takoj na poža-rišče, se zahvaljujemo, da se požar ni razširil na sosednja poslopja, kar bi se vsled vetra in bližine lahko zgodilo.
—	Tudi v Andrejcih je gorelo.
Dne 21. aprila ob 1. uri zjutraj je pri posestniku Krčmar Karlu v Andrejcih začelo goreti. Domača gasilska četa je takoj začela z gašenjem in z njeno požrtovalnostjo preprečila razširjanje požara. Zgorelo je gospodarsko poslopje in hlev. Škoda je precejšna, ki je pa krita z zavarovalnino.
—	Krog. Na gasilsko kulturno prireditev, ki bo dne 28. aprila popoldne na šolskem dvorišču, vabi gasilska četa v Krogu.
—	Predanovci. Predno so se letošnjo pomlad naši marljivi Predanov-čarji zopet popolnoma prepustili svojim poljem, ki jih bodo sedaj že od rane zore pa do večera držala vsak dan priklenjena tja do pozne jeseni, so se preteklo soboto zbrali pred gasilskim domom k ganljivi slovesnosti. Tukajšna gasilska četa je ob zastopstvu raznih krajevnih korporacij in številnega občinstva na svečan način zasadila spominsko lipo Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja.
—	Veselica Sokolske čete v Mart jancih. Sokolska četa Martjanci priredi dne 19. maja t. 1. v gostilni br. Vezerja veseloigro „Vdova Rošlinka/ po igri se bo vršila prosta zabava s plesom. Prosi se okoliška društva,
da ta dan ne prirerajo nobenih zabav. K obilni udeležbi vabi Odbor.
— Bogojina. V noči od 11—12. aprila 1935 — to je med 9. uro zvečer in 4. zjutraj je bilo v vinogradih okoli Bogojine in Filovcev vlomljeno
v več kleti, kjer so tatovi pokradli raznovrstne jestvine, žganje in vino. Vlomljali so z nekim železnim drogom odnosno so s sekiro razsekali vrata. Tatovi, kakih 6—7 po številu, so se dan pred vlomi skrivali v bo-gojinskem gozdu. Nekateri so jih videli, a jih niso spoznali, ker so bili maskirani. Orožništvo je izsledilo njihovo ležišče, a njih pa žal še ne. Z vso sigurnostjo se domneva, da je bila to družba znanih tihotapcev, katere zasleduje orožništvo. Ker se ne upajo domov, se potepajo po bogo-jinskih gozdovih ter si nasilnim potom iščejo živil. Nakradeno žganje pa nosijo na Madžarsko, a od tam k nam tobak. Radovedni smo, kako se bode ta pustolovščina končala. Gotovo bode žandarmeriji padla kakšna njihova glava v roke.
üli dobimo popolno gimnazijo 7
To vprašanje bo rešil 5. maj ! Če bomo podprli vlado 5. maja, bo tudi vlada znala ceniti našo odločnost. S to odločnostjo podčrtamo tudi naše kulturne potrebe. Glasujmo za Jevtičevo listo, glasujmo za našega kandidata gospoda Benka I Ugoden rezultat, bo tudi ugodna rešitev!
Pregelj: O materinstvu.
»Nič ni bolj svetega, kakor žena, ki je rodila 1"
»Nič večjega ni, kakor je njena ljubezen."
„Po materah Šele smo vsi bratjfc" Po materah ena družina. „Videl sem mater dojiti tuje dete" „Videl sem in sem se jokal." „Videl sem skrb očetov. Kje si?" „Ljubezen mater je presegla pravico moža."
„Zakaj jo imenujejo slabo ? ker je ženska ?"
Zakaj jo ponižujejo? „Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater"
Najsvetejši ljubijo najčistejšo." Mati. Tvoje ime je sveto — " „Tvoje ime je sladko naveke..."
ozirov priporočljivo potovanje dijakov lanskega četrtega letnika gimnazije v Murski Soboti na naš sinji Jadran, smo prispevali 1000 Din.
Prispevali smo k božičnici 1000 Din, skupna letna svota manjših podpor znaša 1300 Din. Za letno kopališče v Fazaneriji, kojega gradnjo je sprožil baš Rdeči križ, (e bil votiran znesek 2000 Din.
Priredili smo samarijanski tečaj, ki ga je odlično vodil primarij g. dr. Brezovnik Vladimir in katerega so z izvrstnim uspehom dovršili 84 sa* marijanov.
Imeli smo eno filmsko predavanje o tuborkulozi ter predavanjè o pomenu društva Rdečega križa. (Dalje.)
Dekliška realna gimnazija v Mariboru.
Kakor slišimo, je Kr. banika uprava izjavila, da je pripravljena odpreti v Mariboru dekliško real, gimnazijo, ako da na razpolago mestna občina potrebne prostore. Začasno bo nameščenih 6 razredov v trgovski akademiji, kjer so bili prej razredi ženskega učiteljišča.
Od kačjega strupa umrla.
V Pievju je pičila kača 23 let staro inženerjevo gospo Elizo Fnce, ko je v vrtu po kosilu mirno zaspala. Ker ni bilo dobiti v Pievju seruma proti kačjemu strupu, so odposlali avto v Priboj vendar je gospa že iz dihnila, predno se je vrnil šofer s se-rumum.
Ali 2e veste»
da se je zgodila v mestu Rock-ville v Zedinjenih državah strašna nesreča, ki je zahtevala 23 človeških žrtev, samih šolarjev, ki so šli na izlet.
da so naredili v češki fiim, ki stane 1,3000.000 Din in dobi vsak igralec okoli 85 000 Din.
da je izšla nova knjiga o Prek-murju, ki jo je sestavil mariborski profesor, naš rojak Vilko Novak.
da smo pred kratkim obhajali stoletnico rojstva našega največjega učenjaka Jožefa Štefana.
da se je odigral v Budimpešti zanimiv dvoboj med sabljsškim šam-pionom in mojstrom floreta, v katerem sta polomila 8 sabelj in se končno pobotala.
da je pri Tellortonu v Novi Škotski zasulo sedem rudarjev, in jih niso mogli rešiti.
da je v Švici oproščena prtljaga prevoznine, a samo do 30 kg.
da znaša hitrost svetlobe 300.000 km na sekundo.
da se je zgodila velika železniška nesreča blizu Pariza. V trenot-ku, ko je brzi vlak Franctja-Španija vozil s hitrostjo 108 km na uro, je skočil s tira in je pokopal 8 oseb; težko ranjenih je 6, a lažje pa 14.
da je nedavno napadel medved Rasputinovo hčer, ki je krotiljica zveri in bi skoraj to plačala z življenjem.
da je skupno število vseh kandidatov 2.697.
da je bil 22. aprila na Japonskem katastrofalen potres, ki je zahteval 2567 človeških žrtev, 13.000 ranjencev in je porušil 4145 hiš.
da ima Prekmurje 98 295 prebivalcev, a nobene popolne srednje šole.
Zločinska tolpa, katero je vodila ženska.
Policijskim agentom v Moskvi in Leningradu se je posrečilo priti na sled veliki zločinski bandi. Interesant-no je, da so bili vsi člani te bande oblečeni v uniforme tajne policije GPU, kar jim je omogočalo, da so svoje zločine nemoteno vršil?. Oni so enostavno prišli v hišo, izvršili tam preiskavo in pobrali dragocenosti. V slučaju, da se jim je kdo protivil, so ga ustrelili. Na čelu ene teh band je bilo 17 letno dekle, ki je dolgo časa dobro in sigurno vodilo svojo tolpo. No, končno pa so jo le ujeli.
Velfkonoino gostovanje mariborskega Rapida.
Na velikonočne praznike je gostovalo v Murski Soboti prvo moštvo mariborskega Rapida ter pomerilo svoje moči z domačo Muro. Renoiri-rano mariborsko moštvo, ki igra vidno vlogo v slovenskem nogometu, je naletelo na močan odpor ter je moralo napeti vse sile, da je odneslo neodločen rezultat odnosno zrasjo. Mura je povabila Rapid, da bi pred odločilnimi prvenstvenimi tekmami preizkusila nove moči ter izpolnila vrzeli, ki
bi se mogoče pokazale pri moštvu. Radi tega in radi blesur nekaterih odličnih igralcev so morali domačini nastopiti proti kompletnemu nasprotniku prvi dan z 2, drugi dan pa kar s 4 rezervami. Z ozirom na dosežen rezultat in na predvedeno igro moramo ugotoviti, da so domačini v zadovoljivi formi in imajo najlepše Izglede, da dosežejo prvenstvo mariborskega okrožja.
Uspeh prvega dne: Mura: Rapid 3:3 (2:3).
Rezultat drugega dne : Rapid : Mura 5: 2 (1:0).
Iz delovanja Združbe trgovcev v ITÍurski Soboti.
Občni zbor združenja gostilničarjev.
Po združitvi občinah je banska uprava po zakgnu o občinah izdala naredbo na vse občine, da one izdajajo dovoljenje za prekoračenje policijske ure in plesne prireditve ter pobirajo za to državne in banovinske takse. Kar se tiče pobiranja banovinske takse za veselice in plese se glasi banovinska naredba od 2. 3. 1934 pod št. II. No. 3511/1 sledeče:
Banovinska plesna taksa se ne more zahtevati v primeru, kadar se gostilniški gostje slučajno sestanejo ter si v zabavo sami igrajo, bodisi na instrumente, ki so v lokalu na razpolago ali si jih pa sami s seboj prinesejo. Pač pa se mora banovinska taksa zahtevati takrat, kadar se ljudje zbirajo in dohajajo radi zabave s plesom in ima dostop tudi širše občinstvo, ne glede na to če je zabava s plakatiranjem ali anonsiranjem ali na kakršenkoli način označena kot plesna prireditev. Prav tako se mora banovinska plesna taksa pobirati za slučajne nedeljske plese v podeželskih gostilnah, ker bas ti plesi dajejo neizbežno priliko za čezmerno popivanje in veseljačenje ter zapravljanje težko prisiuženega denarja.
Uredila in določila se je tudi policijska ura, ki je v zimskem času (15. X. i- 15 IV.) na dežeii do 22. ure, po mestih in sedežih srezov pa do 23, ure, v ostalem času je policijska ura po deželi do 22. ure, po mestih in sedežih srezov do 23. ure. V zvezi z uredbo o policijski uri smo potom Zveze dosegli, da je banska uprava izdala nalog, da so za event. prestopke policijske ure odgovorni tudi gostje, če po pozivu gostilničarja v teku 15 minut ne zapustijo lokala.
Z oziroui na to, da je nastala tudi pri nas navada, da gasilska druživa in sokolske čete v lastni režiji prirejajo veselice, na teh oddajajo jedila in alkoholne pijače smo z našo pritožbo potom Zveze dosegli, da se tako prirejanje veseiice dovoli samo pod vodstvom usposobljenega poslovodje to je, potom gostilničarjev.
Med letom je zaprosil en g. v. p. notar in posestnik v Gornji Lendavi, da bi se mu naj dovolilo, da svoj lastni pridelek vina cca 500 lit. prodaja na svojem domu od 5 lit. naprej. Na osebno intervencijo in pismeno vlogo na sresko načelstvo smo dosegli, da se mu je ta prošnja odbila.
Na podlagi obrtnega zakona se je tudi v tem letu izdal pravilnik o strokovni sposobnosti naših gostilni čarskih podjetnikov, ki zahteva, da bodo morali gostilničarji v mestih na sedežu sreza imeti najmanj štiriraz-redno srednješolsko izobrazbo, po deželah pa najmanj osnovno šolo.
V	zvezi z obrtnim zakonom je izdaia banska uprava odredbo na katero smo že vse naše člane potom okrožnic opozorili, da se napisi morajo pravilno narediti in sicer tako, kakor ima vsak označeno v svojem dovoliiu, najkasneje do 31. dee. 1934. Nadalje je izšla uredba o notranji ureditvi naših gostilničarskih prostorov, ki končno veljavno ureja, kako naj izgledajo naši gostilničarski obrati. Ta uredba zahteva predvsem, da vlada v gostilniških sobah kuhinjah in ostalih prostorih največja čistoča.
Nadalje smo potom zveze dosegli, da se odbije pri vinskem moštu 10% kalo od katerega nam ni potrebno plačati banovinske trošarine.
V	mes. oktobru se je vršila v Murski Soboti pod vodstvom gosp. Čeha Franca zbor. svetnika zaradi previsoko odmerjene pridobninc anketa, ter se je izmed udeležencev sestavila depùtacija, ki je šla na Fin. direkcijo v Ljubljano.
Pri imenovanju članov v zber. gostilniški odsek smo pa bili razočarani, ker v kljub našemu in zveznemu predlogu nismo pridobili v tem nobenega svojega rednega člana. Današnji občni zbor najodločneje protestira proti temu, da se naš in tudi zvezni predlog ni upošteval in da so se pri tako važni gosp. ustanovi kakor je Zbornica za trgovino, obrt in indù strijo vmešavale politične osebe. Zahtevamo, da se v Zbornico imenuje tudi iz Prekmurja eden gostilničar in to tem bolj upravičeno, ker imamo v Prekmurju popolnoma drugačne razmere, ki bi se lahko samo od našega člana pravilno zastopale. Smatramo, da bi naš in zvezne uprave predlog gospodarska organizacija morala vzeti na znanje, ker mi nismo politična organizacija in v naše razmere bi se ne smeie vmeševati politične osebe ter nas Prekmurce s tem zapostavljati.	(Dalje.)
TON-KINO
Lastnik G. DITTRICH
V MURSKI SOBOTI
Velika tonfilmska opereta Paul Abraham-a.
HALLO, BABY
U gl. vi. : Marta Egerth, Hermann Thiftiig, Ernest Verebes.
I Predstave se vrSiJo:
V NEDELJO, dne 28. aprila ob 1/2 4.
uri popoldne in zvečer ob i/29. uri.
Razglas.
Občina Murska Sobota bo od-davala od 1. maja dalje v Faza-neriji les za goriva drva. Kdor želi kupiti naj se zglasi v občinskem uradu.
Obvestilo.
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo vrvarsko obrt iz Petanjc v Mursko Soboto in sicer na Lendavsko c. št. 13. (prej g. Šega). Priporočam se cenje-njim odjemalcem in prosim, da pridno podpirajo mojo obrt. Istočasno naznanjam, da prevzemam tudi predivo v izdelavo vrvi.
BENKO JOSIP» 2	vrvar.
NAZNANILO,
Krajevni šolski odbor Gederovci potrebuje 48 m3 suhih, trdih drv, (akacija, bukev), katere je dostaviti in zložiti na šolsko dvorišče do 30. julija. Ponudbe je poslati do 1. julija na upravit. šole Gederovci z navedbo cene in kakovosti.
Poslovodja : STAJNKO J. VIKTOR.
Razglas.
Licitacija košnje travnikov se vrši dne. 28 aprila 1935 ob 13. uri v Lukačovcšh ca. 5 oralov, ob 15. uri v Nemčavcih ca. 4 orale na licu mesta.
UPRAVA OBČINE MARTJANCI.
Kps. 821/34-22.
RazgSas.
Kazenska stvar zoper Sárközi Terezijo, Horvat Julijano in Baranja Vilmo radi prestopka tatvine po § 314/1, 1 stavek k. z.
Pri obdolženkah so se našli sledeči predmeti in sicer : dva ženska sviterja in 3 komad* 11 m. domačega platna, ki so se zaplenili in se sedaj nahajajo v tusodni hrambi kot corpora deheti št. 48/34
Lastniki teh predmetov se pozivajo, da se zglasijo v 1 letu od dne tega razglasa in dokažejo lastninsko pravico, ker se bodo sicer predmeti prodait na javni dražbi in izkupiček izročil sodišču.
Sresbo sodišče v Murs&i Soboti,
odd. III. dne 14. marca 1935.
KOLESA najboljša in najcenejša dobite pri tt.
ŠTIVAN ERNEST teh"ična "g«»"™ URŠKA SOBOTA
Največja izbira !
v
Victoria W affenrad Feld Post Diirkopp Elektra D fì r k o p p
Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo. Vse informacije neobvezne in brezplačne!
Skandia Meteor Ideal Ergo Puch

i; i Ad
fca
-M itd
>4
«M
V