Seja zborov SO Velenje
V ponedeljek so imeli naši najmlajši samoupravljali svoj praznik. Po vseh šolah so pionirski odredi pripravili konference, na katerih so pregledali delo svojega pionirskega odreda v preteklem šolskem letu in sprejeli delovne načrte za tekoče leto. Tako kot milijon njihovih vrstnikov, se bodo tudi letos vključevali v mnoge dejavnosti, največ pozornosti pa bodo posvetili Jugoslovanskim pionirskim igram, ki letos potekajo pod skupnim naslovom »Rastemo pod Titovo zastavo.«
Seminar za sekretarje 00 ZK
Občinska konferenca ZSMS Velenje bo organizirala prihodnjo soboto v prostorih družbene prehrane REK Velenje srečanje brigadirjev. Nanj Vabijo vse brigadirje — veterane in'brigadirje, ki so se udeležili lokalnih, republiških in zveznih mladinskih delovnih
akcij.
Srečanje brigadirjev
Komite občinske konference ZKS Velenje je pripravil v torek seminar za sekretarje osnovnih organizacij ZK, na katerem so govorili o aktualnih vprašanjih organiziranosti in delovanja osnovnih organizacij ZK v Šaleški dolini.
Seja os ZSS Velenje
Uresničevanje družbenega vpliva v programski politiki naše DO
Priprave na oblikovanje skupščine
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je. skladno z določili statuta Centra za irtfor-miranje. propagando in založništvo Velenje, na zadnji seji odločilo. da bo družbeni zbor skupščine Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje štel 33 delegatov. Prek družbenega zbora se bo uresničeval družbeni vpliv v programski politiki informativnih sredstev, to je tednika Naš čas in Radia Velenje. Predsedstvo OK SZDL je tudi določilo delegatska mesta tako. da bodo družbeni zbor sestavljali
Skorno - Florjan
Spomenik 19 borcem Šercerjeve brigade
Občinska organizacija zveze združenj borcev si je kot eno izmed prednostnih nalog zastavila tudi ureditev spominskih obeležij. Odločili so se, da bodo ta postavili povsod lam, kjer doslej še niso bila urejena, tista, ki so v slabem stanju pa bodo obnovili.
V hudih bojih je novembra leta 1944 izgubilo v krajevni skupnosti Skorno Florjan življenja 19 borcev Šercerjeve briga-
.de. V njihov spomin bodo postavili spomenik, katerega bodo odkrili 12. oktobra. Spomenik je . delo italijanskega kiparja Valeria Mirogglia, katerega skulptura že sloji pred stavbo družbenopolitičnih organizacij v Velenju. Predstavniki zveze združenj borcev NOV Velenje poudarjajo, da so naleteli pri postavitvi tega spomenika na veliko razumevanje delovne or-
ganizacije Elektrostrojna oprema Velenje, katere' mladinska organizacija bo skrbela za ta spomenik tudi v hodoče.
Predstavniki občinskega odbora zveze združenj borcev in krajevne organizacije zveze borcev vabijo na odkritje spomenika v nedeljo 12. oktobra ob 10. uri vse občane, posebej pa vse preživele borce Šercerjeve brigade.
Pospeševati priprave na konferenco
predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in vseh večjih organizacij' združenega dela iz Šaleške dotine.
Skupščina Centra za informiranje. propagando in založništvo Velenje, ki jo bosta sestavljala zbor delegatov družbene skupnosti (družbeni zbor) in zbor delavcev delovne organizacije, bo skupni organ delavskega in družbenega upravljanja v delovni organizaciji Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje.- F.na najpomembnejših nalog Skupščine.'ki jo bo morala opraviti neposredno po ustanovitvi, in sicer še v tem letu. bo obravnava in sprejem načrta razvoja delovne organizacije Center za informiranje. propagando iri založništvo. Velenje ter obeh sredstev obveščanja za novo srednjeročno obdobje, 1981 —1985.
Na zadnji seji je predsedstvo O K ZSDL Velenje začelo tudi postopek za evidentiranje možnih kandidatov za predsednika družbenega zbora ter za predsednika Skupščine Centra za informiranje. propagando in" založništvo Velenje, ki bo izvoljen ni predlog občinske konference SZDL Velenje izmed delegatov družbenega zbora Skupščine.
M. L.
Predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje je na ponedeljkovi seji obravnavalo več aktualnih vprašanj s področja priprave planov za naslednje srednjeročne obdobje, ocenilo sedanje aktiv-, nosti ob pripravah na drugo konferenco ZSS in sprejelo stališče do kršiteljev pri izplačilu josebnih dohodkov prvem polletju.
Pri obravnavi priprave planov so člani predsedstva spregovorili le o tem, kako uresničujejo'že predhodno v sindikatih sprejete sklepe, ki se nanašajo na osnutke samoupravih sporazumov o temeljih planov. Ugotovili so, da so samoupravne interesne skupnosti pripravile boljši pregled obveznosti, ki pa še vedno niso izdelan po enotni metologiji. Zahtevali so, da morajo biti v gradivu, ki bo 1. oktobra letos poslano v organizacije združenega dela, jasno prikazane in ovrednotene investicije, nflhovi viri in dinamika cen. Predsedstvo pa je tudi menilo, da morajo strokovne službe OZD prilagajati gradiva za konkretne razprave v posameznih samoupravnih sredinah.
Osrednja- točka dnevnega reda zadnje seje predsedstva je bila namenjena obravnavi sedanjih aktivnosti ob pripravah na drugo konferenco ZSS. Čeprav je bil že med počitnicami sprejet program aktivnosti pa je v oceni zapisano, da v marsikateri OZD doslej niso veliko naredili. Še vedno ,so-samoupravne .sredine, kjer niso ocenili obstoječega sistema delitve po delu, zato tudi delavski sveti niso sprejeli ukrepov o tem kaj narediti do konca letošnjega leta pri dograjevanju sistema delitve po delu in rezultatih dela. Na sestanku so poudarili, da sindikat te naloge sam ne bo zmogel, zato morajo več storiti tudi ostale subjektivne sile, samoupravni
organi, strokovne službe in ne nazadnje tudi poslovodni organi. Predsedstvo je sprejelo tudi nekatere usmeritve za nadaljnjo aktivnost. Člani predsedstva so ocenili tudi dosedanjo razpravo o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo in o družbenem dogovoru o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Prevladalo je mnenje, da sta družbena dogovora naletela na precejšen odziv v združenem delu jn predstavljata ustrezen pripomoček za hitrejše uveljavljanje delitve po delu. V javni razpravi je bila že izoblikovana vrsta pripomb in dopolnitev, ki jih bo občinski svet posredoval predlagateljem.
Predsedstvo se je zavzelo za pospešeno akcijo na področju dograjevanja sistema delitve po delu, saj se bodo tako obstoječi sistemi delitve po delu v OZD hitreje in kvalitefneje izpopolnjevali, delavci pa bodo bolj zadovoljni. Poleg tega pa bo ustreznejša delitev po delu gotovo vplivala tudi na dvig produktivnosti in celotno gospodarstvo.
Člani predsedstva so se seznanili še s stališči sveta za vprašanja delitve dohodka in OD pri občinskem svetu ZSS Velenje glede preko-račiteljev pri izplačilu osebnih dohodkov z rastjo dohodka. V razpravi so se zavzeli za sklep, da je potrebno proti kršiteljem ustrezno ukrepati. Ne moremo namreč dopuščati, da posamezne OZD iz neopravičljivih razlogov ne upoštevajo določb družbenega dogovora.
Na seji je predsedstvo razpravljalo tudi o problematiki im idejno politični oceni delovanja osnovnih organizacij zveze sindikatov.
J. K.
Polletni rezultati opozarjajo
Ena od osrednjih točk dnevnega reda vseh treh zborov skupščine občine Velenje je bila obra-. vnava ocene izvajanja občinske resolucije v prvem polletju 1980 v občini Velenje. Zaradi številnih omejitvenih ukrepov in težjih pogojev poslovanja so rezultati prvega polletja sicerše kar zadovoljivi. kljub temu pa ne tako dobri, da bi lahko brez zaskrbljenosti pričakovali letošnje končne obračune.
V primerjavi z lanskim polletjem smo dosegli 23 odstotkov večjo rast celotnega prihodka ter ob nekoliko nižji rasti porabljenih sredstev zvišali dohodek za 29 odstotkov. Ob tem je nadvse zaskrbljujoč podatek, da se je znižal delež dohodka, ki ostane gospodarstvu in to kljub zmanjšanju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti ter davkov in prispevkov za samoupravne interesne skupnosti ter davkov in prispevkov iz dohodka in osebnih dohodkov. Vzroke za to neustrezno delitev je torej potrebno iskati pri udeležbi drugih, ki sodelujejo pri delitve dohodka, ki ostaja gospodarstvu.
Zaskrbljujoče je tudi zniževanje sredstev za razširitev materialne osnove dela. K temu dodajmo še problematiko izgub, ki so letos visoke še posebno zaradi izgub evidentiranih v energetiki in rudarstvu kar je posledica neiz-peljanih dohodkovnih odnosov. Velika je tudi odvisnost gospodarstva naše občine od uvoza re-
produkcijskega materiala. Na srečo je bila tudi izvozna dejavnost v tem obdobju zelo uspešna in je izvoz v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim enakim obdobjem višji za 57 odstotkov. Največji izvoznik je TGO Gorenje s preko 96 odstotki izvoza občine, ostali izvozniki pa so REK. Modni salon. TUŠ. Toper in RŠC.
Eden od pozitivnih premikovje tudi nižja stopnja zaposlovanja, ki je doseglo rast le za 1,2 indeksne točke. Težavna gospodarska situacija je prisilila tako tudi največje zagovornike ekstenzivnega zaposlovanja. da spremenijo svoje mišljenje. Seveda pa se bodo posledice takšnega zaposlovanja čutile v občini Velenje še gotovo naslednjih deset let.
Osnovna značilnost razvojnih možnosti gospodastva. ki se porajajo ob trenutnih rezultatih gospodarjenja. je gotovo preusmeritev proizvodnje in iskanje kakovostnejših programov, ki morajo temeljiti na domačih surovinah. saj sedanji položaj, kije nastal zaradi sprejetih stabilizacijskih ukrepov in pomanjkanja vseh vrst repromaterialov. pravzaprav zelo nazorno kažeta kako odvisno je bilo celotno naše gospodarstvo od uvoza in kako premalo pozornosti in previdnosti smo namenjali temu področju gospodarskega delovanja.
Delegati o oceni poslovanja v prvem polletju letošnjega leta niso veliko razpravljali, predvsem pa
so menili, da bi morala ocena bolj kritično prikazati negativne kazalce gospodarjenja ter več pozornosti namenili zaposlovanju v negospodarstvu, ki narašča hitre-je kot v gospodarstvu in delitvi osebnih dohodkov, ki tako v gospodarstvu kot negospodarstvu niso naraščali v skladu s sprejetim dogovorom.
Posebna pozornost je bila na petkovi seji skupščine namenjena tudi obravnavi osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine v naslednjem petletnem obdobju. Delegati so menili, da je osnutek nekoliko preveč splošen, da premalo konkretno opredeljuje nadaljnje razvojne usmeritve posameznih nosilcev razvoja ter da je potrebno to v predlogu dopolniti in obogatiti.
Delegati so v nadaljevanju seje obravnavali predlog družbenega dogovora o medsebojnem gospodarskem. kulturnem in družbenopolitičnem sodelovanju med pobratenimi občinami. Dogovor bo osnova poglobljenemu sodelovanju med občinami predvsem na področju medsebojnega sporazumevanja in zbliževanja delovnih ljudi in občanov, nadalje pri sodelovanju in izmenjavi izkušenj. pri združevanju dela in sredstev ter pri ustvarjanju pogojev in možnosti za samoupravno sporazumevanje za skupno ustvarjanje dohodka in dohodkovnih odnosov pri izmenjavi materialnih dobrin in uslug.
Na seji so bila podana še poročila o delu in problematiki pravosodnih. inšpekcijskih in drugih organov. O tem pa bomo obširneje poročali v naslednji številki Našega časa.	B. Z.
Prejšnjo sredo, 24. septembra, so se zaposleni v delovnih, organizacijah Toplovod, Komunalni center ter Dom Velenje odločali o združitvi v enovito delovno organizacijo s tremi temeljnimi organizacijami združenega dela.
Za novo samoupravno organiziranost se je v Toplovodu izreklo 56 odstotkov zaposlenih, v Komunalnem centru 72, v delovni organizaciji Dom Velenje
pa 91 odstotkov zaposlenih. Ta združitev ne prinaša bistvenih sprememb za omenjene delovne organizacije, zato pa vrsto novosti za uporabnike komunalnih storitev. Storitve naj bi bile boljše, bolj usklajeno bo, kot obljubljajo, načrtovanje stanovanjsko komunalne gradnje, prednosti pa prinaša tudi združevanje strokovnih kadrov. Načrtujejo hitrejše storitve pri iskanju različnih soglasij, saj
bodo strokovne službe razporejene na enem mestu in bodo lahko bolj usklajeno delovale.
Integracijski proces pa še ni zaključen, saj bodo omenjene delovne organizacije kot predvidevajo, prečele delovati kot ena delovna organizacija šele aprila prihodnje leto. Sprejeti je potrebno še vrsto samoupravnih sporazumov in urediti registracijo na sodišču.
B. Z.
Referendum je uspel
Komunalne dejavnosti pod eno streho
Predsedstvo OK SZDL Velenje
Občinski razvojni načrt -naloga vsega združenega dela
Na četrtkovi seji je predsedstvo občinske konference SZDL Velenje najprej sprejelo izhodišča za akcijo Nič nas ne snič presenetiti 1980—1981. Lanskoletna prva akcija NNNP 1979 je, kot kažejo vse ocene, povsem uspela in pomembno vplivala na krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Po vsebini in oblikah delovanja SZDL pa je presegla pričakovanja in se v praksi potrdila kot pomembna oblika preverjanja celotne družbene organiziranosti, pripravljenosti in praktične usposobljenosti za izvajanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Seveda pa so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti, posebej še pri razvijanju takih oblik družbenopolitične aktivnosti, v katere bi dejansko vključevali vse delovne liudi in občane.
Tudi akcija NNNP 1980—1981 ima politično mobilizacijski značaj. Težišče aktivnosti bo še posebej na razvijanju in usoosabljanju narodne zaščite kot najširše oblike organiziranja ljudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, praktičnem usposabljanju delovnih ljudi in občanov, zlasti mladine za vodenje vseh oblik oboroženega boja ter na usposabljanju najodgovornejših organov in vodstev glede usklajevanja in vodenja SLO in DS na vseh družbenih ravneh in njihovi kadrovski krepitvi. Osnovni no-
silci politične akcije so organizacije SZDL skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in družbenimi dejavniki in drugimi nosilci splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Z rokovnikom, ki ga je pripravil koordinacijski odbor za SLO in DS pri občinski konferenci SZDL upoštevaje osnovna izhodišča in cilje NNNP 1980—1981 je predvideno, da je treba na vseh ravneh pripraviti do konca meseca septembra programe aktivnosti izvajanja nalog s področja splošne " in družbene samozaščite. Temu bo sledilo intenzivno usposabljanje delovnih ljudi in občanov, organov in organizacij ter drugih da bi pozneje na osnovi enotne predpostavke določili oblike in načine praktičnega preverjanja.
Nalog je torej precej in bo terjalo njihovo uresničevanje kar najbolj zavzeto delo. Zato bo še posebej pomembna stalnost dela in spoštovanje dogovorjenih rokov.
TUDI V ZAOSTRENIH POGOJIH URESNIČITI RAZVOJNE NAČRTE
V nadaljevanju seje so se člani predsedstva OK SZDL Velenje seznanili s potekom priprav za izdelavo in sprejem razvojnih načrtov za obdobje 1981—1985. Razpravljalci so opozorili šc posebej na pomanjkljivosti, ki jih je mogoče opaziti v doslej pripravljenih razvojnih načrtih, posebej v zvezi z njihovim uresničevanjem. Se vedno pa je, žal,
Prejeli smo
Razpored dela strokovnih enot v tozdu Splošno zdravstvo
Velenje ter način uveljavljanja zdravstvenega varstva
Združene zdravstvene organizacije Velenje — tozd Splošno zdravstvo Velenje nam je poslalo naslednje pojasnilo v zvezi z razporedom dela posameznih strokovnih delovnih enot tozda Splošno zdravstvo Velenje in načinom uveljavljanja zdravstvenega varstva:
V tozdu Splošno zdravstvo Velenje izvajajo osnovno in specialistično zdravstveno varstvo. OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO je organizirano v zdravstvenem domu Velenje ter v zdravstvenih postajah Šoštanj in Šmartno ob Paki. in sicer v okviru naslednjih enot: splošne in obratne ambulante ter dispanzerji za predšolske otroke, šolske otroke in mladino, za zdravstveno varstvo žena. za borce NOV ter za pljučne bolezni. Enote delajo v 2 izmenah, izjema so dispanzerji za šolsko mladino, za borce NOV in za pljučne bolezni, ki delajo le v 1 izmeni in to dopoldan. Enote z dvoizmenskim delom sprejemajo bolnike od 6.30 do 20.30. tam pa. kjerdelajole v 1 izmeni, pado6.30 do 14.00.
Navedene -note osnovnega zdravstvenes t varstva so t. i. enote prvega kontakta, >uj zavarovanec pri uveljavljanju zdravstvenega varstva v splošnem zdravstvu najprej obišče eno od teh enot.
Druge zdravstvene dejavnosti, ki so organizirane v okviru tozda Splošno zdravstvo, pa so STROKOVNE ENOTE DRUGEGA KONTAKTA, toje specialistične, rentgenološka. laboratorijska in * paramedicinske dejavnosti.
PREVENTIVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO pa je organizirano v dispanzerjih ter obratnih ambulantah.
Zavarovanci UVELJAVLJAJO ZDRAVSTVENO VARSTVO v tozdu Splošno zdravstvo Velenje na nivoju PRVEGA KONTAKTA s potrjeno zdravstveno izkaznico, na nivoju SPECIALISTIČNIH DEJAVNOSTI pa z napotnico lečečega zdravnika. Prednost pri pregledih in zdravstvenih ukrepih imajo težje akutno oboleli in težje poškodovani zavarovanci. Časovno so
prisotna miselnost, da občinski razvoj ni skupna obveza celotnega združenega dela občine. V nekaterih sredinah se namreč obnašajo tako, kot da je to naloga samo posameznih organizacij združenega dela. Novi, dodatni napori pa bodo potrebni tudi pri usklajevanju programov samoupravnih interesnih skupnosti, seveda pa bo treba spremeniti čimprej prakso nekaterih republiških SIS, ki načrtujejo razvojne težnje, ne da bi upoštevali dejanski položaj v občinah. Socialistična zveza bo morala poslej na vseh ravneh bdeti nad splošno in skupno porabo, denar za investicije v družbene dejavnosti pa naj bi dosledno zagotavljali le z dogovarjanjem med uporabniki in izvajalci.
Zadnje razprave o možnostih v prihodnjem petletnem obdobju so resnično obetavne, saj bo mogoče, kot vse kaže, tudi v ^zaostrenih pogojih gospodarjenja, uresničiti razvojne načrte, zlasti še tiste na področju energetike, računalništva, kmetijstva in zaščite okolja. Seveda pa je treba razpravo o razvojnih načrtih čimprej prenesti med delovne liudi in občane, usklajevanje razvojnih programov pa naj bi steklo v Savinjsko-Šaleški medobčinski gospodarski zbornici.
SODELOVANJE OBČIN VELENJE IN PUCARJEVO
Predsedstvo OK SZDL je na zadnji seji sprejelo predlog o
sodelovanju občin Velenje in Pucarjevo. Listino o tem naj bo podpisali v Velenju 11. oktobra ob letošnjem občinskem prazniku ŠaleŠte doline. Prav sodelovanje med tema dvema občinama lahhko, kot je bilo poudarjeno, požene močne in trdne medsebojne vezi na gospodarskem, kulturnem in dru-' gih področjih.
V nadaljevanju seje so sprejeli tudi predlog izhodišč za organizacijske in kadrovske spremembe v občinski organizaciji SZDL Velenje in v organih OK SZDL Velenje.
ZAČETEK OBLIKOVANJA SKUPŠČINE CENTRA ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE
Skladno z določili statuta Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenjt je predsedstvo OK SZDL- Velenje odločilo, da bo sestavljalo družbeni zbor skupščine Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje 33 delegatov in določilo delegatska mesta. Istočasno pa je začelo tudi postopek za evidentiranje možnih kandidatov za predsednika družbenega zbora skupščine ter za predsednika skupščine Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje.
Marijan Lipovšek
Otroško varstvo
Nov vrtec prihodiqo jesen
Izhodišča za organizacijske in kadrovske spremembe v
Občinski organizaciji SZDL Velenje in njenih organih
usmerjeni prvi pregledi v prvo polovico ordinacijskega časa zato. da bi bilo mogoče pri zavarovancu opraviti še isti dan laboratorijske, rentgenske in druge preiskave, ko so te potrebne.
AKTIVNI ZAVAROVANCI
uveljavljajo zdravstveno varstvo v obratnih in splošnih ambulantah takole: Delo v ambulantah je organizirano v 2 izmenah. V prvi tretjini ordinacijskega časa, na vsaki zmeni, opravljajo prve preglede delavcev, pri katerih je treba oceniti nezmožnost za delo. (Gre torej za delavce, ki iz zdravstvenih razlogov niso šli na delo.) Zdravniku se morajo jajjiti z bolnišk-kim kontrolnim listom njihovega tozda oziroma delovne organizacije. V drugi tretjini opravljajo preglede drugih zavarovancev. Kontrolni pregledi zavarovancev, ki so v bolniškem staležu, pa so na vrsti v tretji tretjini.
V splošnih in obratnih ambulantah se ZAVAROVANCI PRN JAVIJO ZA PREGLED z veljavno zdravstveno izkaznico, sprejemajo jih po časovnem razporedu. kot je določen za posamezne kategorije zavarovancev. Na ta način želijo zmanjša« dnevno čakalno dobo v splošnih in obratnih ambulantah ter gnečo v čakalnicah. Ne glede na razpored pa sprejemajo na pregled takoj vsa akutna težka bolezenska stanja in težke poškodbe v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih. in to skladno s kategorijo zavarovalnih oseb.
ZUNAJ. REDNEGA DELOVNEGA ČASA. in sicer ponoči, ob sobotah popoldan ter ob nedeljah in praznikih, pa je organizirano neprekinjeno zdravstveno varstvo tako. da je občanom zagotovljena nujna in neodložljiva medicinska pomoč.
Za zavarovance občinske zdravstvene skupnosti Velenje s stalnim bivališčem na območju občine Velenje je organizirana tudi patronažna babiška služba.
Reševalna postaja dela neprekinjeno. prevoze bolnikov pa opravljajo po nalogu pristojnega /d ravnik a.
Predsedstvo občinske konference SZDL Velenje je na zadnji seji sprejelo predlog izhodišč za organizacijske in kadrovske spremembe in dopolnitve v občin-ski organizaciji SZDL in v organih občinske konference SZDL Velenje, ki ga je pripravil izvršni odbor predsedstva OK SZDL.
Da bi lahko predsedstvo občinske konference SZDL Velenje celovito uresničevalo vlogo izvršnega frontnega organa in bilo kadrovsko kot številčno sestavljeno tako, da bi iz vrst članov predsedstva izvolili tudi člane izvršnega odbora, se naj bi število članov predsedstva občinske konference SZDL Velenje povečalo od sedanjih 19 na 23 članov. Pa tudi sicer naj bi opravili še nekatere kadrovske spremembe, da bi lahko v prihodnje celoviteje in učinkoviteje uresničevali frontno vlogo in način dela ter uveljavili odgovornost predsedstva kot politično izvršilnega organa občinske konference SZDL Velenje.
Ker bodo v prihodnje volili člane izvršnega odbora iz vrst članov predsedstva OK SZDL bodo razrešeni dosedanji člani izvršnega odbora in izvoljeni novi. Izvršni odbor bo v prihodnje odgovoren še posebej za učinkovito in usklajeno delovanje predsedstva OK SZDL ter vseh oblik in metod delovanja socialistične zveze tako krajevnih ■konferenc, svetov in koordinacijskih odborov kot sekcij in problemskih konferenc.
Potrebno pa bo opraviti tudi nekatere kadrovske spremembe v svetih in koordinacijskih odborih pri občinski konferenci SZDL Velenje, da bi dosegli njihovo še večjo aktivnost. Družbenopolitične organizacije so sicer imenovale svoje predstavnike v te organe, vendar pa niso namen4e zadostne pozornosti kadrovski sestavi teh organov. Opaziti pa je tudi, da sestavljajo svete in koordinacijske odbore v prevelikem številu predstavniki izvajalcev posameznih dejavnosti, zato ni slučaj, da so seje teh organov večkrat podobne sestankom izvršnih odborov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Sicer pa je aktivnost posameznih svetov oziroma koordinacijskih odborov, kot kaže njihovo dosedanje delo, v največji meri odvisna od prizadevnosti njihovih predsednikov. Zato bo potrebno izbrati take predsednike organov, ki dobro
Težava, kam z trokom v začetku šolskega leta, je v Velenju dokaj velika in iz leta v leto večja. Organizirano varstvo za predšolske, še manj pa za naše najmlajše, v naši občini ni najbolje urejeno. O tem priča zelo veliko odklonjenih število odklonjenih otrok v šolskem letu 1980—81. Kar za 300 malčkov so morali starši iskati varstva pri svojih starih mamah in dedkih. Le delno pa bedo omilili težave z organiziranim varstvom dojenčkov in otrok do 7 leta starosti vrtec v soseski Šalek II.
Gradnja tega pomembnega objekta je bila načrtovana že v srednjeročnem načrtu 1976—80, z njo pa naj bi pričeli leta 1977. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so pričeli z zidavo leto dni kasneje. Potrebe po organiziranem varstvu šolskih in predšolskih otrok so pokazale, da bi morale biti desetoddelčne jasli v Velenju zgrajene v bližini že obstoječih vrtcev. Le tako bi lahko našli v njih svoj prostor resnično samo dojenčki. Vendar za zidavo načrtovanega objekta urbanisti niso našli primernejšega prostora kot je v soseski šalek II. Pri tem pa je potrebno poudariti to, da imajo jasli že sedaj zelo malo prostora namenjenega za igro otrok, njihove sosede pa so namesto zelenic in igrišč precej veliki stanovanjski bloki.
Vrtec v soseski Salek II naj bi pričel delo prihodnjo jesen. V njem bo šest oddelkov (jasli) za otroke do 3. leta . V teh bo imelo organizirano predšolsko varstvo 56 dojenčkov do drugega leta starosti, 32
malčkov starih dve leti in štirje oddelki za starostno obdobje od treh do sedmih let. Tako bodo v prvotno predvidenih jaslih našli varstvo tudi mali šolarji.
Predvidena predračunska vrednost tega pomembnega objekta znaša 45 milijonov dinarjev. Nekaj sredstev za pokritje stroškov je občinska skupnost otroškega varstva Velenje zbrala že v letih 1979—80, ostala pa naj bi bila zbrana do konca prihodnjega leta. Investicija za vrtec v soseski šalek II je bila prijavljena takrat, ko je občinska skupnost otroškega varstva imela zbranih 60 odstotkov vsega potrebnega denarja. Zbrana sredstva so uspeli pridobiti na dotok sredstev pri Ljubljanski banki, temeljni banki Velenje. Če jim ne bi uspelo pridobiti denarja na ta način, bi lahko pričeli z gradnjo tega objekta šele takrat, ko bi imeli zbrana vsa potrebna sredstva. Do sedaj je morala občinska skupnost otroškega varstva odšteti že polovico predvidenih sredstev, od tega za nakup zemljišča milijon 950 tisoč dinarjev, dokaj visoki pa so tudi prispevki za vodovodno in kanalizacijsko napeljavo (milijon in 112 tisoč), toplovodno 255 tisoč dinarjev, izvajalcem 29 milijonov, oprema prostorov pa jih bo stala 3 milijone in 500 tisoč dinarjev. Izgradnja objekta v letu 1981 bo lahko le delno pokrila potrebo po vzgoji in varstvu predšolskih otrok v naši občini ter vsaj za silo utišala številna negodovanja staršev.
T. Podgoršek
Skupnost za zaposlovanje Velenje
Vedno manj možnosti zaposlitve
poznajo posamezno področje in ki so pripravljeni tudi aktivno delati.
Sicer je mogoče ugotavljati, da dva sveta sploh še nista začela delati, in sicer sveta za ohranjanje in Fazvijanje tradicij NOB ter za organiziranje in razvoj socialistične zveze. Čimprej pa bo treba ustanoviti sveta za mednarodne odnose in za družbenopolitični sistem ter koordinacijski odbor za program celodnevne šole.
Nove člane organov občinske konference SZDL Velenje bodo, na predltfg volilne komisije predsedstva OK SZDL Velenje, izvolili na programsko volilni seji občinske konference SZDL Velenje, ki bo novembra.
Predsedstvo OK SZDL Velenje je na zadnji seji sprejelo tudi predlog za ustanovitev mestne konference SZDL Velenje. Z njo naj bi povečali učinkovitost delovanja SZDL ter naposled uveljavili nekatere nove oblike in metode dela, posebej pa zagotovili večjo povezanost in usklajenost v delovanju krajevnih konferenc SZDL na mestnem področju Velenja. Mestna konferenca SZDL naj bi tudi zagotovila, da bi čimprej zaživelo delo potrošniških svetov, pa svetov stanovalcev, sekcij, proiblemskih konferenc in konferenc delegatov za posamezne samoupravne interesne skupnosti.
Oživiti pa bo treba tudi delo koordinacijskih odborov zveze sindikatov v krajevnih skupnostih, saj imajo le-ti nadvse pomembno vlogo pri povezovanju organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter pri pripravi, sprejemu in usklajevanju planskih dokumentov in pri njihovem uresničevanju. Potrebne bodo kadrovske, pa morda tudi organizacijske spremembe v delu teh organov, posebej zavoljo dejstva, da delegati osnovnih organizacij zveze sindikatov v krajevnih konferencah socialistične zveze z dosedanjim delom niso izpolnili pričakovanj. Zato bo potrebno oceniti dosedanje delo koordinacijskih odborov zveze sindikatov v krajevnih skupnostih ter pripraviti programe za poživitev njihovega dela, prav tako pa tudi zar okrepljeno delo delegatov osnovnih organizacij zveze sindikatov v krajevnih konferencah socialistične zveze.
M. L.
Sredi preteklega tedna so se na S. sejo sešli delegati skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje. Na skupščini (morala bi biti že 17. septembra. vendar je bila takrat nesklepčna) so med drugim obravnavali periodični obračun za 1. polletje 1980. rebelans plana za letošnje leto. pregledali dosedanje delo skupnosti, največ pozornosti pa so namenili predlogu Samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini.
Ugotovili so. daje bilo delo skupnosti za zaposlovanje v I. polletju razvejano, opravili pa so tudi vse načrtovane naloge za to obdobje. Odstopanja pri nekaterih so predvsem zaradi narave dela, Značilno za zaposlovanje v I. polletju je upad zaposlovanja, ki se odraža tudi pri iskanju zaposlitev s posredovanjem občinske skupnosti. Zelo živahna je bila njihova dejavnost pri poklicnem usmerjanju, na področju štipendijske politike, dokaj razgibano pa je bilo delo tudi pri zaposlovanju delavcev, ki so se vrnili z začasnega dela v tujini in invalidnih oseb. V razpravi so tudi ugotovili, da je bilo zadovoljivo finančno poslovanje skupnosti v tem obdobju.
Na seji so razpravljali še o dnevni migraciji. Delegati so iz. 'zbranih podatkov razbrali. da seje v letošnjem letu ponovno povečalo število ljudi, ki se dnevno pripeljejo v občino zaposlitve. Njihovo število je naraslo že na 8663 oseb. kar predstavlja petino vseh zaposlenih v naši občini. Povečalo seje ludi število delavcev. ki se dnevno odpeljejo iz občine bivališča. Mnogo boljša je izobrazbena raven delavcev, ki se vozijo na delo i/, občine kot tistih, ki se dnevno pripeljejo na delo v našo občino, saj je med njimi več kol polovica nekvalificiranih, samo ena tretjina ima dokončano poklicno šolo. delež delavcev s srednjo šolo znaša samo 12 odstotkov, le 3 odstotke delavcev pa ima končano višjo ali visoko izobrazbo. Delež dnevnih imigrantov pa je največji v tistih dejavnostih. ki so v velenjski občini najbolj razvite oziroma razširjene, kot so industrija, gradbeništvo, trgovina in obri.
Osrednja točka seje skupnosti za zaposlovanje Velenje pa je bila namenjena predlogu samoupravnega sporazuma o štipendiranju v .občini. Menili so. da novi zakon o štipendiranju prinaša nekatere bistvene novosti, od katerih pa nekatere niso najbolj sprejemljive. Prispevna stopnja naj bi se določala vsako leto glede na potrebe občine. Štipendirati moramo v prihodnje samo tiste srednješolce in študente, ki so se odločili za poklice in potrebe združenega dela. Levji delež pri štipendiranju pa mora imeti tudi sposobnost prosi-telja štipendije. Na seji so se delgati odločili še za enotno že obstoječo delegatsko osnovo pri skupnosti za zaposlovanje občine Velenje.
T. P.
»NAŠ ČAS«, glasilo SZDL, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o. Velenje, Foitova 10.
»NAŠ ČAS« ie bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal ko štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa izhaja »NAS ČAS« od 1. marca
1973	naprej.
Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Janez Plesnik, Boris Zakošek. Mira Zakošek, Tatjana Kelenc (novinarji) ter Vlado Besednjak (oblikovanje).
Izhaja ob petkih. Uredništvo in uprava Foitova 10, poštni predal 89, 63320 Velenje. telefoni (063) 850—087, 850—316. 850—317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina 210 dinaijev (za tujino 420 dinaijev).
Žiro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava in tisk: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, štjvilka 421-1/72 od 8. februarja
1974	ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
iza
Tekmovanje kovinarjev
Zaključna dela na Šaleški magistrali
Pri izgradnji Šaleške magistrale so se srečevali s številnimi težavami, med katerimi velja omeniti velike podražitve in mnogo težji teren kot so predvidevali. No. kljub vsemu, v zadnjem času dela naglo napredujejo in ta teden končujejo priključek na cesto Velenje — Šoštanj. Tako bo te dni Šaleška magistrala v dolžini 6 kilometrov končana, opraviti pa bo potrebno še nekatera manjša dela.
Delavci gradenj so se odločali o novi samoupravni organiziranosti
Delavci gradenj največje temeljne organizacije v Vegradu so se na referendumu, ki so ga imeli v sredo, odločali o ustanovitvi treh temeljnih organizacij združenega dela, in sicer s sedežem v Velenju, Ljubljani in v Beogradu. Referendum pa so imeli v sredo tudi delavci tozda Ostrešja Ljubno ter gradbenega sektorja tozda Gradnje Ljubno. Ti so odločali o medsebojni združitvi.
Na referendum so se v Vegradu temeljito pripravljali. N zborih delavcev so ugotovili, da je potrebno tako veliko temeljno organizacijo kot so Gradnje, v kateri je zaposlenih več kot tisoč delavcev, reorganizirati. Na osnovi tega je imenoval delavski svet te temeljne organizacije strokovno komisijo, ki je bila zadolžena, da pripravi elaborat o novi samoupravni organiziranosti. Odločili so se za ustanovitev treh temeljnih organizacij združenega dela. O tem je nato razpravljala konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov na ravni delovne organi-
zacije, podrobno pa so o tem spregovorili vsi zaposleni v temeljni organizaciji Gradnje. Nato so na zborih delavcev, ki so jih imeli 12. septembra, ponovno oceniti priprave na novo organiziranost, ugotovili pa so tudi, da izpolnjujejo za to vse pogoje. Na zborih delavcev so se tudi odločili, da bodo izvedli referendum L oktobra letos.
In kaj pričakujejo v Vegradu od nove samoupravne organiziranosti? Poudarjajo, da bo ta prinesla boljše ekonomske rezultate, pa tudi nove samoupravne kvalitete. Bolje in lažje se bodo vključevali v družbeno ekonomsko sredino, kjer živijo in delajo. O dohodku, ki ga bodo ustvarjali, bodo sami odločali, zato bodo tudi bolje delali in bolje gospodarili. 'Ob tem pa poudarjajo, da delavci ne bodo izgubili socialne varnosti, saj je v tej delovni organizaciji neomejena solidarna odgovornost. Več o tem, kako so se na referendumu odločali bomo poročali v prihodnji številki Našega časa.	M. Z.
Gorenje
Kje so prvi izdelki
Od 20. do 30. oktobra bo v velenjski Rdeči dvorani že tradicionalni sejem izdelkov Gorenja, na katerem bodo predstavljeni tehnološki in raavojni dosežki šozda Gorenje, ra-cionalizatorstvo ter uspehi stabilizacijskih prizadevanj.
Organizatorji sejma pa bi radi obiskovalcem predstavili tudi prve izdelke — sadne mline, mlatilnice in drugo, izdelane v mizarski in kovaški delavnici v vasi Gorenje. Prav tako pa tudi prve Štedilnike na trda goriva, ki so jih začeli izdelovati na in-
dustrijski način pred 22 leti. Gotovo je, da te prve izdelke Gorenja v pretežni' meri več ne uporabljajo.
Pričakovati je, da bodo lastniki prvih izdelkov, ki nosijo ime ,.Gorenje", le-ta posodili za predstavitev na sejmu v Rdeči dvorani v Velenju oziroma jih odstopili za muzejsko zbirko. V Gorenju bi radi kar najbolj nazorno predstavili začetke skokovitega razvoja tega našega največjega in že dolgo let tudi svetovno znanega proizvajalca izdelkov bele tehnike.
Vodjo operativno tehnološkega oddelka TGO Gorenje Velenje in član občinske konference Z K Velenje. Ivo Andročec. je preminil v času. ko je pri 44 letih v največjem elanu in zanosu snoval načrte zase. za družino. Gorenje in vso našo skupnost.
Naši držubi. družbi pravičnosti in humanosti, se je zapisal že tedaj. ko je sretji vojne vihre kot otrok hre; staršev okusi! strahote drugačnega časa. časa rušenja in smrti. Vključil se je v borbo za izgradnjo socializma. Že leta 1959 je. kot mlad ključavničar, postal član z veze komunistov in tej avantgardi dela vskega razreda zapisal tudi vse nadaljnje življenje.
I vo A ndročecje dobro vedel, da je samoupravni socializem pot in sistem, ki uresničuje osnovne interese delavskega razreda, da pa zahteva delavca in občana, ki se zaveda svojih pravic in dožnosti.
Veclel je. da zahteva naša družba tudi usposobljene delavce, zato je ob delu končal srednjo tehnično šolo. kar mu je naložilo še odgovornejše naloge.
V enaki meri kot na delovnem mestu v hitro se razvijajoči .ve tovarni Gorenje je delovat tudi v družbenopolitičnem življenju. Bil je med tistimi ki so se zavedali, da je nadaljnji materialni razvoj družbe tesno prepleten z nadaljnjim razvojem samoupravnih od-
nosov. Opravljal je številne odgovorne družbenopolitične in samoupravne dolžnosti. Bil je sekretar osnovne organizacije ZK. predsednik upravnega odbora in osnovne organizacije zveze sindikatov. član delavskega sveta. Skratka, bit je povsod tam. kjer se je. odvijata borba za resnične delavske interese. Njegovo družbenopolitično delo pa ni bilo omejeno samo na sredino, v kateri je delal. Bilje član komiteja O K Z. K Velenje, predsednik krajevne konference SZDL Velenje — Center Desni breg in nazadnje član občinske konference ZK Velenje.
Niso pa bile samo številne odgovorne dolžnost i tisto, počemer je mogoče presojati osebnost in delo Iva Andročeca. Vseskozi in na vsakem koraku je bi! preprost delavec, borec za ohranitev pridobitev revolucije in dosleden uresničevalec nalog, ki mu jih je nalagala družba.
Vse preradi pozabljamo, da ima tudi človeško telo meje zmogljivosti. Tak je bil tudi tovariš Ivo. Nikdar ni mislil nase. nikdar ni potožil, da česar ne zmore. Se na zadnji programsko volilni k onferenci ZKS Velenje je govoril o nalogah Z K pri uresničevanju delegatskega sistema. Vedno je govoril le o naogah, o tem. kar moramo še narediti.
Ivo Andročec
kovinarja vse manj spoštovan, saj se vse premalo mladih odloča zanj. Zato menimo, da lahko prav s takšnimi in podobnimi oblikami na najbolj neposreden način prikažemo zanimivost rezkarja,
V nedeljo so v razstavnih prostorih hale Golovec v Celju zaprli 13. sejem obrti in opreme. Na sejmu seje tokrat s svojimi izdelki predstavilo okoli 1000 obrtnikov iz vse Slovenije in tudi iz drugih republik. j Ah,j Obrtno združenje Velenje je na ovojem razstavnem prostoru prikaralo dejavjiost vseh(obrtnikofv,-etanov.združenja. V-pavi-{jonu-pa so razstavljali tudi>obrtniki iz pobratene občine Vrnja-čka Banja.	■ . -oo> .. ■ •• /O'1'!
stroji
boljše rezultate ter tako kar najdosledneje uresničili naša stabilizacijska prizadevanja."
S. Vovk
V prostorih delovnih organizacij Elektrostrojna oprema, TGO Gorenje in Rudarski šolski center je bilo preteklo soboto četrto tekmovanje kovinarjev občine Velenje. Ta tekmovanja so — kot so zapisali v bilten, ki so ga izdali pred začetkom tekmovanja — pomemben dejavnik pri uveljavitvi delavca ustvarjalca pri potrditvi njegovih vrednot in sposobnosti, da se nenehno usposablja in popolneje' obvlada tehnično kulturo. Prav to pa odpira delavcem vsestranske možnosti za celovito odločanje o njihovem delu in rezultatih dela, s čimer v bistvu uresničujejo svojo odločilno vlogo pri graditvi samoupravnega socialističnega sistema. Hkrati s tem pa se potrjuje tudi pravilna pot, ki jo je začrtal tovariš Tito, ki daje delu in s tem delovnemu človeku tisto mesto v družbi, ki mu tudi pripada po njegovi zgodovinski vlogi in interesu.
Vsakoletno tekmovanje kovinarjev je tudi priložnost za srečanje med predstavniki kolektivov kovinskopredelovalne industrije naše občine. Tudi tokrat je bilo tako. Med kratkim pogovorom so ugotovili, da so zelo velike možnosti za sodelovanje v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 58 kovinarjev iz posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Najprej so se zbrali v prostorih Elektrostrojne opreme, ki je bila tudi glavni pokrovitelj tekmovanja, posamezno pokroviteljstvo so sprejeli še tozd Strojni obrati te delovne organizacije, tozd Orodjarna delovne organizacije TGO Gorenje in RŠC-tozd Tehnološka oprema. Vsi tekmovalci so morali najprej pokazati, kakšno je njihovo poznavanje našega samoupravnega sistema. Še posebej sindikalne organiziranosti in seveda njihove stroke, nato pa se je začel praktični del, med katerim je moral vsakdo narediti vnaprej določen predmet. Pri njegovi izdelavi je posebna komisija upoštevala kakovost, hitrost in ekonomičnost izdelave. Popoldne ob 15. uri so se vsi tekmovalci zbrali v prostorih šoštanjskih termoelektrarn na slovesni razglasitvi rezultatov. Prvouvrščeni v vsaki disciplini so prejeli lepe plakete, drugo in tretjeuvrščeni
knjižne nagrade, vsi tekmovalci pa so dobili lepa priznanja za sodelovanje na tem že tradicionalnem tekmovanju. Poleg tega je delovna organizacija Gorenje-Varstroj podelila najboljšima v varjenju s COt in v elektroobločnem varjenju praktični darili.
Tudi letošnje tekmovanje je organiziral občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. Predsednik odbora Miran Arzenšek je po podelitvi priznanj tekmovalcem takole ocenil četrto tekmovanje kovinarjev občine Velenje:
,,Z letošnjim tekmovanjem smo lahko bolj zadovoljni kot z dosedanjimi. V primerjavi z lanskim letom je bilo tokrat enkrat več tekmovalcev, saj jih je v sedmih panogah, in to v strugarstvu, rezkarstvu, orodjarstvu in v štirih panogah varjenja, nastopilo kar
Rezkaijenje
58. Nismo pa še dosegli osnovnega cilja, da bi tekmovanje predhodno izvedli po vseh temeljnih organizacijah kovinarske stroke ter tako zagotovili sodelovanje vseh delavcev. K temu bi rad dodal ie naslednje: zdi se, da je poklic
Najboljši so prejeli plakete, priznanja in knjižna ter praktičn,-darila
Takole so se uvrstili
Rezkarstvo: 1. .Igor Pšeničnik, (TGO Gorenje — tozd Orodjarna) 857 točk: 2. Vlado Skaza (TGO Gorenje — Orodjarna) 802 točki; 3. Ivan Kortnik (RŠC. tehnološka oprema) 754 točk: 4. Albin Bovha (RŠC — SP Serijska proizvodnja) 721 točk; 5. Martin Vaupotič (TGO Gorenje — Orodjarna) 718 točk.
. Strugarstvo: Miran Krevzelj (ESO
—	Strojna oprema) 712.8; 2. Branko Jan (TGO — Orodjarna) 42U; 3. Adolf Purnat (TGO — Orodjarna) 621:4. Ibrahim Brkič (RSC — Tehnološka oprema) 611: 5. Vlado Zrno (ESO — Strojna oprema) 575.8.
ORODJARSTVO: 1. Maijan Praznik (RSC — Tehnološka oprema) 903: 2. Vinko Koren (RŠC - Tehnološka oprema) 899; 3. Vekosiav Sto-pernik (TGO Gorenje) — Orodjarna 810. 4. Andrej Kumer (TGO GOO-RENJE — Orodjarna)) 791; 5. VUi Hriberšek (RŠC — Tehnološka oprema) 748.
Varjenje — TIG postopek: I. Drago Sekulič (TEŠ — Vzdrževanje) 876.5. 2. Mladen Grubešič (TEŠ — Vzdrževanje) 817.5. 3. Drago Anič (TGO — Orodjarna) 694.
Varjenje — plamensko — I. Mura-
din Imširovič (TEŠ — Vzdrževanje) 776.5: 2. Miro Ravnjak (TEŠ — Vzdrževanje) 740; 3. Herman Pergov-nik (ESO — Vodovodno toplovodni obrati) 720.5; 4. Franc Višner (Toplovod) 626; 5. Aleksander Golob (RLV
—	Mehanizacije) 621.
Valjenje v zaščiti C02 — L Zlatko
Sobota (ESO — VTO) 839: 2. Stipe Mihajlov (ESO — Strojni obrati) 798.5: 3. Jože Cesar (ESO — Strojni obrati) 765; 4. Radenko Vujanovič (ESO — Krovsko-kleparski obrati) 486; 5. Shine Stropnik (ESO - VTO) 590.
Varjenje — ročno elektro-obločno:
i. f emir Begič (RLV — tozd Klasirni-ca) 844; 2. Jože Verdnik (ESO — VTO) 771. 3. Alojz Škruba (RLV -Klasirnica) 708.5: 4. Refik Jakupovič (ESO - SO) 695 5: 5. Drago Milosa-vljevič (TES — Vzdrževanje) 690 točk.
Najboljši se bodo udeležili republiškega tekmovanja kovinarjev, ki bo od danes do nedelje v Ljubljani.
orodjarja, varilca, strugarja mladim — skratka, poklic, ki se resda, v primerjavi s pisarniškim opravlja v nekoliko bolj umazanem okolju. Tokrat lahko tudi ugotovimo, da šole niso pokazale prevelikega zanimanja za naše tekmovanje. Ne vemo, kje vzrok, čeprav smo poskušali na vse mogoče načine pritegniti učence sedmih in osmih razredov. Zato bomo morali prihodnje leto še več narediti v zvezi s tem. Razmišljamo, da bi učence, prek njihovega predmeta tehnična vzgoja neposredno vključili na nek način v tekmovanje tako, da v bodoče ne bi bili le gledalci na tekmovanju, ampak kot tekmovalci.
Naš zapis s tekmovanja kovinarjem občine Velenje naj sklenemo z besedami predstavnika pokrovitelja dipl. ing. Vilija Jelena, ki jih je izrekel ob podelitvi priznanj, plaket in nagrad tekmovalcem. »Želimo in pričakujemo, da bo takšen duh kot med tekmovanjem tudi vsak dan za stroji, da bomo dosegli še
[ OK ZSMS Mozirje ______
Zares uspešno delo
Mladi v Gornji Savinjski dolini so v zadnjih mesecih opravili vrsto pomembnih in vsebinsko bogatih delovnih nalog. Njihovo delo v poletnih mesecih ni imelo prav nič počitniškega obeležja. Predvsem so se zares izkazali na mladinski delovni akciji ,,Kobansko 80", kjer je brigada Slavka Slandra s svojim delom prejela vsa možna priznanja na akciji. Takšen uspeh je nedvomno močna spodbuda prostovoljnemu delu mladih, ki resnici na ljubo v zadnjem obdobju v vseh krajih mozirske občine doživlja preporod. Pred nedavnim so opravili še brigadno konferenco, na kateri so se brigadirji in briga-dirke odločili, da bodo v prihodnjih mesecih ustanovili stalno mladinsko delovno brigado in obenem ustanovili še brigadirski klub. Omeniti velja še to, da so člani brigade pred kratkim opravili še eno pomembno delovno akcijo. V sodelovanju z mladimi iz Solčave
so namreč nadaljevali z obnovo partizanske bolnišnice, ki je med vojno uspešno delovala visoko pod severnim oslenjem Robanovega kota. Prvo stavbo so mladi znova postavili že pred leti, druga pa bo dobila streho v bližnji prihodnosti. Ob. tem bodo mladi seveda primerno uredili okolico in pot iz doti ne do obnovljene bolnice.
Seveda to ni bilo vse. Mlad: so sodelovali na osrednji republiški proslavi ob prazniku obmejnih enot JLA v Logarski dolini, do-kajšen ddež pa so prispevali tudi k spletu priredilev ob letošnjem občinskem prazniku. Mladinske poletne politične šole v Vikrčah se je udeležilo pet mladincev in mladink iz mozirske občine. Se bi lahka naštevali. vendar velja omenili predvsem izvedbo zdaj že tradicionalnega pohoda Po poleh partizanske sanilete na Solčavskem, ki ga občinska konferenca ZSMS Mozirje vsako ieto pripravlja v sodelovanju
s solčavskimi borci. Letošnji dvodnevni pohod je v celoti uspel, po-hodnikom pa so se med potjo pridružili tudi borci in mladim pripovedovali o dogodkih iz težkih dni naše revolucionarne borbe. Po končanem pohodu so se mladi po-hodniki v Solčavi udeležili tovari-škega srečanja s solčavskimi in koroškimi borci. Med ostalimi akcijami velja omeniti še sodelovanje na srečanju mladine celjske regije v Velenju.
Zanemarjali seveda niso tudi drugih oblik svoje dejavnosti. Na zadnji seji predsedstva občinske konference so sprejeli vrsto kadrovskih in organizacijskih rešitev, ki bodo pripomogle k še boljšemu bodočemu delu. Nekatere komisije in konference doslej namreč zaradi kadrovskih vrzeli niso najbolje delovale, zato so sedaj delo po posameznih področjih združili in bodo tako okrepljeni ter na novih
OK ZSIVIS MOZIRJE
PO POTEH PARTIZANSKE SANITETE NA SOLČAVSKEM
Pohod vse bolj prerašča v pravo manifestacijo ohranjanja revolucionarnega izročila
osnovah gotovo dosegli še večje uspehe.
Na bližnji seji predsedstva bodo ocenili dosedanje delo in sprejeli delovni program za zadnje letošnje tromesečje. Med najpomembnejše naloge v tem obdobju bo sodila organizacija občinskega in regijskega kviza Mladost v pesmi, besedi in spretnosti, slednji bo v Mozirju 15. novembra. Sklenili so zapolniti tudi vrzeli na področju obveščanja in pravkar končujejo priprave na izdajo glasila občinske konference. Seveda tudi drugih oblik informativne dejavnosti ne bodo zanemarili. V jesenskih in zimskih mesecih bodo nekoliko poživili delo osnovnih organizacij v krajevnih skupnostih, predvsem pa morajo znova okrepiti povezavo z mladimi zadružniki, čemur so doslej namenjali premalo pozornosti.
J. P.
ŠD Vrfaovec Nazaije
Izraz potreb in želja
Nazarsko športno društvo Vrbovec nosi ime po lepem, starodavnem gradu v tem kraju in za razliko od njega šteje šele dobro leto obstoja in delovanja. Navzlic temu pa se nazarski športniki ponašajo z zares pestrim spletom dejavnosti, ki zagotovo ni le znak začetne zagnanosti. Porok zato je dejstvo, da je društvo nastalo na podlagi resničnih želja in potreb mladih športnikov in vseh ostalih krajanov, kar znova potrjuje tudi nedavna akcija za vpisovanje v društveno članstvo.
V Nazarjah športnikov ni nikoli manjkalo, le igrišča ni bilo nobenega. Z njegovo izgradnjo se je takoj pokazala obilna mera zanimanja in obenem potreba po organiziranem delovanju. Prejšnja sekcija za šport pri mladinski osnovni organizaciji ni izpolnila svoje vloge in stvar so v roke vzeli nogometaši. Po lanskem prvem nogometnem maratonu so se namreč odločili za ustanovitev društva. Niso ostali le pri obljubah in križem rok in že mesec dni po maratonu je bilo društvo ustanovljeno. Volje in zagnanosti jim ni manjkalo, bili pa so seveda na začetku in skoraj brez sredstev. Pričeli so torej s skromnim izkupičkom s svojega prvomajskega maratona. V tem času so nogometaši tekmovali v občinski ligi in društvo je komaj zmoglo plačevati sodnike. Od takra* do danes so si na najrazličnejše načine uspeli pridobiti nekaj sredstev in si ustvarili pogoje za še uspešnejše bodoče delo.
Društvo danes vodi enajstčlanski izvršilni odbor, ki ga poleg vodstva sestavljajo še
predsedniki komisij za nogomet, košarko, odbojto, rokomet, kegljanje, namizni tenis, smučanje in rekreacijo. Vse komisije pridno delajo in se pri tem opirajo na dane možnosti in pogoje. Nazarski športniki se udeležujejo vseh tekmovanj in so najboljši v občini v odbojki, košarki in malem nogometu, nekaj prvenstev so tudi sami pripravili, poleg tega pa še vrsto prijateljskih srečanj, tekem in turnirjev ob različnih prilikah. Vsako leto sodelujejo na športnih prireditvah v okviru koroškega turističnega tedna in med drugim pridno sodelujejo s športniki na otoku Rabu. Do konca letošnjega leta bodo pripravili še prv enstvo športnega društva v namiznem tenisu, šahu, kegljanju, smučanju, računajo pa tudi na krajevno ligo v malem nogometu.
Povedati velja, da uspešno sodelujejo z ostalimi krajevnimi dejavniki in predvsem s taborniki. To se je lepo pokazalo ob letošnjem nogometnem maratonu, ki je ponovno lepo uspel in ga bodo pripravili vsako leto ob prvomajskih praznikih. Zanimanja zato je dovolj in volje tudi. Nova dejavnost v društvu je rekreacija. Letos so že pripravili trim akcijo v kolesarjenju, ki je kljub smoli z vremenom dokaj dobro uspela. Letos bodo opravili še pohod na Do-brovolje in smučanje. Zanimanja med krajani je dovolj, prepričani pa so, da bodo v ikcije vključili še več starejših ljubiteljev rekreacije. Pri tem se opirajo 1» dejstvo, da so ob zbiranju članstva uspeli v društvo vključiti skoraj sleherno hišo v Nazarjah.
Denarja seveda nimajo preveč. Osnova vseh virov le lastna dejavnost članov društva. Ob maratonu so izdali značke, poskrbeli so za reklame in pri tem naleteli na lepo mero razumevanja v združenem delu ter pri zasebnih obrtnikih, krajani pa so se izkazali s prostovoljnimi prispevki. Sredstva si prido-bivaju tudi na različne druge načine, upajo pa, da bodo z zavzetim delom dokazali upravičenost pomoči s strani ZTKO-ja, ki jo pričakujejo še v večjem obsegu.
Zelja in ciljev jim tudi ne manjka. Veliko pozornosti bodo namenili vzgoji kadrov. Nekaj sodnikov in trenerjev za razne športe že imajo, te vrste pa bodo še okrepili. Danes sta v Nazarjah le igrišči za roko-
met in odbojko. Velika želja vseh je razumljivo telovadnico, ki bi nedvomno močno spodbudila šport in rekreacijo, vendar si pri športnem društvu Vrbovec glede tega ne debjo nobenih utvar. Možnosti za njeno izgradnjo so namreč sila skromne. Športniki imajo še eno željo. Pridobili bi radi skromen prostor, da bi se namesto v gostilni lahko sestajali v njem, pa tudi zato, da bi številna priznanja za svoje športne dosežke lahko predstavili v primerni vitrini. Rešitev bodo skušali najti v sodelovanju z osnovno organizacijo ZSMS in upajmo, da bodo uspeli. Glede na dosedanje dosežke in obetavne možnosti pri nadaljnjem razvoju športa in rekreacije v kraju, bi si to tudi zaslužili.	j p
1
Jesen je vsekakor najlepši čas za lov. Letošnje razmere obetajo dober plen in lovci bodo zagotovo bogatejši za prenekatero lepo trofejo. Tudi člani lovske družine Dreta-iz Nazarij bodo krepko dopolnili svoje zbirke in tudi v prihodnje še pripravili razstave, kakršna je bila ob prazniku občine Mozirje v novem delavskem domu v Nazarjah. Resnično so se potrudili in obisk je bil za vsakega posebno doživetje.
SAMOUPRAVNA INTERESNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE VELENJE
KOMISIJA ZA RAZDELJEVANJE KREDITOV
Na podlagi 6. člena pravilnika © kreditiranju slanovanjske graditve Z združenimi sredstvi za usaneijicno organizirano ■ stanovanjsko graditev je komisija za razdeljevanje kreditov samoupravne interesne stanovanjske skupnosti občine Velenje na svoji seji 30. septembra 1980sprejela
XIII. NATEČAJ
ZA POSOJILA
ZA STANOVANJSKO
GRADITEV.
Posojilo se namenja:
I.	Za gradnjo in nakup staocuaaf s družbeni lastnini.
II.	Za gradnjo ali adaptacijo	hiš v osebni lasti, nakup etažnih slano« jat ter aakap »»uiaii stanovanjskih hiš.
Posojilo za adaptacijostancvanjpkult Sdk.sc namenja samo v primeru, če se z adaptacijo pridobi ■« spinov ibjeki prostor.
Posojilo lahko najamejo radpie i« drage organizacije združenega dela. druge samoupravne organizacije. družbeno politične skupnosti, društva ■ ddnd onganizaajje. ki združujejo scedstva po družbenem dogovora o združevanju sredstev za stanovanjsko graditev v občini Vdcnjjc.
Razpisna natečajna »šota aašx:
pod I. 11.000.000.00 din
pod II. 5.000.000.00 din
k vlogi za natečaj za majienn p®r*oy,iilia umora organizacija
predložiti:
1.	Elaborat o izgradnji z vdjavnotehničnodioicimenEadjo ali kupoprodajno pogodbo.
2.	Sklep, s katerim organ samoupravljanja zagotavlja sredstva za odplačevanje posojila
3.	Dokumentacijo, iz katere be> razvidna najmanj 50 % lastna udeležba.
K vlogi za najem kredita mora detacc predUkožiei:
1.	Izjavo svoje organizacije o poprečnemn mesečnem osebnem dohodku in osebnem dohodku dražinskih članov ter stanovanjskih prilikah delavca.
2.	Veljavno gradbencuehnučm) (dkAmnemtacijo ali kupoprodajno pogodbo o nakupu etažnega ttmuianja oziroma montažne hiše.
Višina lastne udeležbe delavca znaša majimanj TO % od končne vrednosti stanovanja azmomi stanovanjske hiše. diferencirana glede na dohoddk družine.. Stanovanjska hiša mora bili zgrajena do V. faze.
Za lastno udeležbo šteje tudi ptwo|ii8o. ki ga pridobi organizacija pri Temeljni banki Velenjje na podlagi vezave sredstev, s katerimi samostojno razpolaga.
Odplačilna doba posopla bo določena na podlagi kreditne sposobnosti, vendar ne more biti daljjša od 14 let Obrestna mera za posojilo je 4 % letno, s tem. da se po desetih krtih od začetka vplačevanja za neodplačani del posojila poveča na 6 %.
Posojilo vrača organizacija v polknuh anuitetah, individualni koristniki pa odplačujejo v mesečnih obrokih.
Prednost za posojilo po tem natečaju iima delavec, ki
—	kupuje etažno stanovanje v okvira msmetjenje stanovanjske izgradnje.
—	ima nižje poprečne mesečne dohodke na dana družine.
—	gradi stanovanjsko hišo v okvira usmerjene stanovanjske
graditve.
Natečaj za posojila traja da tUjpna 17. oktobra 19M. Prijave za natečaj, prispele pa In datnanc me bodo apoštnane. Vloge za priglasitev na natečaj ifitjuu pa sklepa kosišje Ljubljanska banka—TeaHpo buta Velenje — Oddelek stanovanjsko komunalnega bidli inj»„ Vdojr. Radarska 3, kjer lahko udeleženci dobijo poMs^t pojasnila v zvezi z natečajem.
Vloge bo pregledala komsMja in pripravita predlog za odobritev oziroma zavrnitev vlog za posojila iz zdražemih sredstev.
Sklepe o odobritvi ali zavrnitvi vfloge za majem posojila bo sporočila vsem udeležencem matečajia Ljmlbilljjaniska banka — Temeljna banka Velenje najkasneje M ttai po zaključku natečaja in sklepala z udeleženci, ki bodo uspeh na natečaju, posojilne pogodbe.
Ljubljanska banka—Terodljnia tamla Vdiemjie bo zahtevala od posojilojemalca zavarovanje a poscjiiiEa in kontrolirala namensko porabo sredstev
Velenje. 30. 9. 1980
Predsednik Lonmisijie za razdeljevanje kreditov SISS otsone Velenje Silvo KopsivsEjtair. 1. r..
Mizarstvo in tesarstvo ..SMREKA" Gornji grad
p. o.,
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja
prosta dela in naloge
VRATARJA
Pogoji:
—	dokončana osnovna šola.
—	zdravstvena sposobnost!
—	da niso mlajši od 18 let in da imajo odslužen
—	družbenopolitična zanes^mst.
Kandidati bodo obveščeni 30 dni po opravljeni izbori. Rok prijave je 20 dni po čzkki razpisa v Našem času. Osebni dohodki bodo sklalni s pravilnikom o defitvi sredstev za osebne dohodke ki skupno porabo.
vojaški rok.
Številka 38 (550) - 3. oktobra 1980
»
Sklepi problemske konference komunistov rudnika lignita Velenje
OK ZK morajo nenehno skrbeti za dobre medsebojne odnose
Komisija, ki jo je imenovala problemska konferenca komunistov rudnika lignita Velenje, je pripravila naslednje sklepe in naloge in jih posredovala v sprejem vsem osnovnim organizacijam ZKS v rudniku lignita Velenje:
1. Vsi delavci, posebej še komunisti, moramo odločno zahtevati izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za izpolnjevanje letnega delovnega načrta za leto 1980 in zadolžiti vodstvene delavce ter strokovne službe, da predlagajo samoupravnim organom ukrepe za doseganje dogovorjenega plana.
Odločno obsojamo podjetniško zapiranje v meje temeljnih organizacij in delovnih skupnosti, saj izpolnitev letnega delovnega načrta
administrativnih delavcev. V vsej naši družbi pa.se moramo dogovoriti za okvirna merila pri nagrajevanju administrativnih delovnih opravil, ustrezno pa moramo nagraditi strokovno kreativno delo. Predvsem pa moramo zagotoviti, da ne bo nihče odstopal od sprejetih meril in nagrajeval mimo pro-vilnikov.
Odločno moramo zastaviti akcijo za izpeljavo svobodne menjave dela med temeljnimi organizacijami in delovnimi skupnostmi na tak način, da preprečimo težnjo večanja administracije in da izpostavimo odgovornost delavcev delovne skupnosti za izvrševanje postavljenih nalog.
5. Ob prizadevanjih za zmanjša-
sprejetih sklepov moramo doseči, da bodo postali samoupravni organi mesto dogovarjanja in odločanja, delegati pa dejanski nosilci dogovarjanja in tudi nosilci neposrednega informiranja. Z obravnavanjem vseh težav in problemov tudi na samoupravnih organih in z izvajanjem sklepov bomo utrdili moč odločanja, pa tudi povrnili zaupanje v učinkovitost, odločitev, sprejetih na samoupravnih organih.
10. Organiziranost komitejev za SLO in DS mora biti takšna, da bo omogočala sprotno spremljanje razmer v posameznih sredinah in sprejemanje učinkovitih ukrepov. Vse prevečkrat smo tolerantni do pojavov, ki ne povzročajo samo
ti na predlog OO ZSMS osnova za sprejem v ZK.
Osnovne organizacije ZK morajo izdelati program stalnega izobraževanja svojih članov. Na vsakem sestanku mori sekretar podati kratko politično oceno o stanju v osnovni organizaciji kot osnovo za razpravto in ukrepe komunistov.
14.	Pripraviti in sklicati je potrebno sestanek komunistov v samskih domovih z namenom, da se celovito oceni življenske razmere, bivanje, prehrano in aktivnosti stanovalcev v prostem času ter pripravi predloge rešitev.
15.	Pri pripravi letnih in srednjeročnih načrtov moramo komunisti aktivno sodelovati in doseči, da se bodo v njihove priprave vključili
Skupna naloga vseh delavcev v rudniku lignita Velenje, posebej pa še komunistov, je izpolnitev letnega delovnega načrta, to je izkop 4 milijone 700.000 ton lignita
samo v eni temeljni organizaciji ne zagotavlja doseganja skupno do-
x govorjenih nalog.
2.	Takoj moramo ponovno preveriti sprejete stabilizacijske ukre-
^pe ter zahtevati od vseh delavcev, da te ukrepe dosledno uresničujejo.
3.	Stalna izguba v naših temeljnih organizacijah zaradi nedose-ganja z letnimi delovnimi načrti dogovorjenega prihodka in dohodka ima negativen vpliv na samoupravni družbenoekonomski položaj delavcev, ki se izraža v desti-mulativnem odnosu do gospodarjenja. Posledica družbenoekonomskih odnosov, ko delavci ne morejo gospodariti z rezultati svojega dela in nimajo o čem odločati, ne o višini ossbnih dohodkov in ne o izboljšanju svojega položaja, ima za posledico mezdno miselnost. Potrebno je zagotoviti tak položaj, kot ga imajo delavci v drugih temeljnih organizacijah in kot ga zagotavljata ustava in zakon o združenem delu.
Zagotoviti moramo takšen način izvajanja dogovorov med uporabniki in proizvajalci električne energije, ki bo zagotavljal dogovorjeni prihodek elektrogospodarstva Slovenije skozi vse leto in ob izpolnjevanje plana tudi planiran dohodek. Zlasti pa se moramo komunisti zavzemati za takšna delitvena razmerja in takšno organiziranost v EGS, da bo enakopravno in pravično razdeljen skupni prihodek na vse dele EGS.
4.	Delitev po delu in rezultatih dela mora biti urejena tako, da bo spodbujala boljše delo. Potrebno je redno dopolnjevanje vseh samoupravnih aktov, ki urejajo po-
, dročje delitve sredstev za osebne dohodke posebej tudi zato, ker je bil sedanji pravilnik izdelan v razmeroma kratkem času in ker je potrebna na področju delitve trajna aktivnost vseh subjektov v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih.
Tako je potrebno izdelati pravilnik za nagrajevanje po delu za tehnično nadzorne delavce, kar je bilo v prvi fazi izpuščeno. Prav tako je potrebno izpeljati ustrezno nagrajevanje strokovnih služb in
nje fluktuacije in za povečanje zanimanja za rudarske poklice moramo v enaki men" upoštevati ustrezno vrednotenje dela, delovnih pogojev in življenjskega standarda rudarjev. Samo ob upoštevanju vseh teh treh predpostavk se lahko odločamo, ali je sedanji položaj rudarjev, glede na trenutne objektivne možnosti naše družbe, ustrezen, ali ne.
6.	Naloga osnovnih organizacij ZK je, da nenehno skrbijo, da bodo medsebojni odnosi dobri. Zato morajo spremljati razpoloženje ljudi in ne smejo podcenjevati opozoril, s katerimi opozarjajo delavci na pomanjkljivosti in rte vzroke nezadovoljstva. Ta opozorila moramo sproti ocenjevati, ločiti dezinformacije od resničnih nalog in se do njih opredeliti in ukrepati.
7.	Začeti moramo akcijo in izpeljati učinkovite ukrepe za drugačen odnos do dela. Delovna disciplina je ponekod še izrazito slaba, odsotnost z dela pa prevelika. Sodelavci lahko preprečijo primere neopravičenih odsotnosti z dela in obsodijo nedisciplino. Samo takšna akcija pa ne bo dovolj, hkrati moramo zagotoviti tudi odvisnost osebnih dohodkov delavcev v skupini ne samo od ustvarjenega dohodka, pač pa tudi od večje ali manjše odsotnosti z dela.
8.	Doseči moramo tak način informiranja, da bodo delavci seznanjeni s problemi in dosežki v kolektivu in da bodo imeli s tem tudi ustrezne pogoje in možnosti odločanja. Informacije morajo biti kratke in jasne, pri tem pa moramo dajati ustrezen poudarek tudi neposrednemu informiranju.
Zahtevamo, da sredstva javnega obveščanja (časopisi, T V itd.) objektivneje poročajo o dogajanjih v naši družbi. Več je treba poročati o pozitivnih dosežkih, sporočila in informacije o slabostih pa naj bodo bolj konkretne. Posplošeno poročanje o slabostih, brez navajanja sankcij ir ukrepov, slabo vpliva na razpoloženje.ljudi in zmanjšuje mobilnost za preseganje naših lastnih slabosti.
9.	Z aktivnim delom članov ZK v samoupravnih organih in z zaostreno odgovornostjo do izvajanja
materialno škodo, ampak tudi rušijo naš politični sistem in zmanjšujejo naše pridobitve in ugled.
11.	Zaktivizirati moramo vse sile, da presežemo pereč problem stanovanjske izgradnje, tako kar zadeva odpravljanje subjektivnih in objektivnih slabosti pri sami izgradnji kot tudi pomanjkanje sredstev za intenzivno stanovanjsko izgradnjo. Narediti moramo analizo o naših potrebah in možnostih za izgradnjo stanovanj ter narediti program, tako za intenziviranje izgradnje kot za zagotovitev potrebnih sredstev. Spregovoriti pa moramo tudi o funkcionalnosti izgradnje ter o spremljajočih objektih, ki morajo biti zraven stanovanj, _ da ne bomo gradili samo spalnih naselij in da bomo tudi za številne samce uredili spremljajoče objekte in se bodo lažje privadili novemu okolju. Ne smemo se zadovoljiti s prakso, da smo delavcem zagotovili samo delo, sobo in hrano, drugače pa so prepuščeni slabi družbi in gostilni.
12.	Vedno večje število delavcev — invalidov in problematika njihove rehabilitacije nas mora voditi v odločno akcijo ne samo za numani-zacijo dela, ampak tudi za reševanje dela invalidov, da se bodo čutili odgovorne za svoje delo in potrebne družbi. Ponovno bi bilo potrebno spregovoriti o vprašanju rehabilitacije in zaposlovanja invalidov, saj ne bomo mogli invalidov nenehno zaposlovati v kopalnici, ampak jim bomo morali preskrbeti v času nezmožnosti za jamsko delo odgovarjajoče lahko delo v ustreznih delavnicah zunaj. Narediti pa bomo morali analizo, zakaj se tako malo invalidov odloči za popolno rehabilitacijo, saj bi posebej mlajši invalidi lahko pridobili delovne sposobnosti za drugo delo.
13. V osnovnih organizacijah ZK moramo posvetiti idejnemu delu in nalogam članov ZK več pozornosti. Obravnavati" moramo obnašanje posameznih komunistov in izvajanje nalog. Skrbeti moramo za redno evidentiranje kandidatov za članstvo v ZK, predvsem iz-vrst delavcev. Mladi, vključeni v mladinsko organizacijo, pa morajo bi-
vši delavci. Zagotoviti moramo pravočasno in vsebinsko usklajene predloge planov, ki morajo biti realni in izvedljivi. Naši srednjeročni načrti morajo biti sestavni del občinskih, hkrati pa moramo z našimi investicijami v objekte ,,Nove Preloga" seznaniti vse delavce, občane in organe občinske skupščine.
16.	Mesečno je treba objaviti zaslužke vseh zaposlenih.
17.	Razmejiti je potrebno delovna opravila med vodjem temeljne organizacije in njegovim pomočnikom, in za to racionalno opravljanje del, ne pa ločevanje funkcij.
18.	Razprave delavcev na zborih (samoupravnih delovnih skupinah) je potrebno organizirati tako, da bodo razprave in sklepi dejanski odraz hotenj delavcev. Razprave je treba organizirati v primernem času, na primernem kraju in zagotoviti takšne razlagalce gradiva, ki bodo znali odgovoriti na vprašanja. Na razpravah morajo biti prisotni vodstveni delavci.
19.	Za. izpolnjevanje letnega delovnega načrta je potrebno napeti vse sile in zagotoviti največje mogoče število delavcev za. sobotno delo. Povedati moramo vsem, da delamo zato, ker ne izpolnjujemo plana, in ne zato, kot mislijo nekatefi, ker družba rabi premog.
20.	Zadolžilti moramo mlade komuniste s konkretnimi nalogami, da pomagajo pri delu in organiziranju mladih v svoji sredini.
21.	Ustanovi se skupina komunistov, članov občinske konference ZKSVelenje, ki bo pomagala pri delu osnovnih organizacij ZK v rudniku lignita Velenje pri enotnem reševanju problemov in pri operativnem delovanju.
22.	Člani zveze komunistov se bomo z aktivnim delom v samoupravnih organih in v organizaciji in organih zveze sindikatov in zveze socialistične mladine zavzemali za uresničevanje sklepov, sposobnosti in enotnega nastopa je odvisno, v kolikšni meri bomo uspeli z argumenti pridobivati vse delavce za cilje, za katere smo se dogovorili.
Seja 0K ZKS Velenje
Uskladiti materialne možnosti
Člani občinske konference ZK Velenje so na 21. seji pretekli teden obravnavali družbenopolitično oceno gospodarskih gibanj in idejno-politična vprašanja občine v naslednjem petletnem obdobju. Pri tem so posebno pozornost namenili oceni uresničevanja občinske resolucije v prvem polletju in razvojnih možnostih v obdobju 1981—1985 ter osnutku dogovora o temeljih družbenega načrta za naslednje petletno obdobje.
Člani konference so še posebej poudarili, da doseženi rezultati ob polletju izražajo politično razpoloženje, pripravljenost in sposobnost delovnih ljudi ter občanov kot celotne družbenopolitične skupnosti za uresničevanje stališč in sklepov, ki so jih opredelili komunisti na programsko volilni konferenci. Opozorili pa so, da je ob doseženih ugodnih rezultatih pri obvladovanju tekočih gospodarskih vprašanj in pripravi planskih dokumentov, vrsta subjektivnih problemov, ki jih je treba najhitreje odpraviti s prizadevanji za nadaljnje poglabljanje družbenoekonomskih odnosov in dograjevanje političnega sistema ter z doslednejšim uveljavljanjem odgovornosti na vseh ravneh ter v vseh sredinah, zlasti pa med člani, organi in organizacijami zveze komunistov. Zato morajo osnovne organizacije zveze komunistov spodbuditi akcijo, da povsod ocenijo tekoča gospodarska gibanja in pripravljene planske dokumente. Pri tem morajo posebno pozornost nameniti uresničevanju stabilizacijskih programov kot tudi kritično analizirati lastne planske dokumente. Ob obravnavi rezultatov devetmesečnega gospodarjenja bodo v osnovnih organizacijah zveze komunistov
tudi ugotavljali, kakšni so konkretni rezultati urejanja odnosov med tozdi, tozdi in delovnimi skupnostmi, v delovnih organizacijah oziroma sozdih in med organizacijami združenega dela v celotni reprodukcijski verigi. Prav tako je treba sprejeti konkretne ukrepe za dolgoročnejše usmeritve za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza.
Ko so komunisti govorili o dosedanjem sprejemanju planskih aktov, so ugotovili, da so se v večini sredin te naloge lotili zavzeto, vendar pa so marsikje izostali bistveni elementi kot so strokovnost, spoštovanje sprejetih rokov, sočasnost, celovitost. Prav tako so bili marsikje delavci premalo vključeni v dosedanji potek sprejemanja planskih dokumentov, saj se je večino opravil odvijala v ozkih strokovnih krogih. Zato je pred člani zveze komunistov pomembna naloga, da spodbudijo široko aktivnost, da bodo razprave čim bolj poglobljene, in da bodo delovni ljudje enakovredno razpravljali tako v usmeritvah, ciljih in možnostih svojih organizacij združenega dela kot tudi o njihovih potrebah na vseh področjih družbenega življenja, ki se uresničuje skozi programe samoupravnih interesnih in krajevnih skupnosti. V razpravah mora biti dan poudarek delitvi dela med tozdi, ukrepom za povečanje delovne produktivnosti, kriterijem za razpolaganje z dohodkom, obsegu in načinu združevanju dohodka, osnovam za delitev skupaj
ustvarjenega dohodka ter drugim elementom načrtovanja. Zavedati se mpramo, da je ekonomska stabilizacija temeljni cilj razvoja v naslednjem obdobju, in da morajo biti stabilizacijski programi sestavni del vseh planskih dokumentov in zato tudi jasno opredeliti naloge glede povečanja produktivnosti, zmanjšanja stroškov, boljšega izkoriščanja zmogljivosti, večjega izkoriščanja vseh notranjih rezerv in vključevanja v mednarodno delitev dela, prestrukturiranja proizvodnje in nagrajevanja po delu. Vse to velja tudi za negospodarsko področje, saj morajo — kot so dejali na seji — breme stabilizacije enako prevzeti vsi deli družbe.
Ocena sedanjih planskih dokumentov organizacij združenega dela, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti kaže na neskladnost med materialnimi možnostmi in potrebami. Zato morajo povsod ponovno preveriti možne rasti družbenega proizvoda na podlagi konkretnih načrtov organizacij združenega dela in zmanjševanja obsega porabe v vseh tistih programih, ki jih ne bo možno uresničiti. Ob vsem tem pa je na seji preveval optimizem, da je tudi v bodoče mogoče doseči uspešen razvoj naše občine in da ne bi smeli pristajati na stagnacijo. Rezultati, ki so jih dosegli naši delovni ljudje in občani in še posebej vsem subjektivnim silam, da se še aktivneje in odgovorneje lotijo uresničevanja zakona o združenem delu ter ekonomske stabilizacije.
Dosedanja naša struktura gospodarstva je "bila zelo enostranska. Hiter razvoj v preteklem desetletnem obdobju smo dosegli zaradi hitro se razvijajoče industrije ter rudarstva, ki ustvarjata 70 odstotkov družbenega proizvoda. Zato bo treba v naslednjem srednjeročnem obdobju doseči hitrejši razvoj drugih dejavnosti — gradbeništva, trgovine, drobnega gospodarstva in zlasti gostinstva in turizma. Zato mora družbeni dogovor o temeljih družbenega plana občine Velenje za naslednje petletno obdobje konkretno določiti, kateri programi zagotavljajo prestrukturiranje gospodarstva, kdo je njihov nosilec, katere organizacije združenega dela se bodo vključile v mednarodno delitev dela in v kakšnem obsegu. V družbeni dogovor je treba vnesti kriterije za investicijske odločitve in preučiti, če predlagane naložbe ustrezajo tem kriterijem. Iz dogovora pa mora biti razvidno tudi, kakšen bo prispevek organizacij. združenega dela k izboljšanju kvalifikacijske strukture zaposlenih v naši ^družbenopolitični skupnosti.
Vse to naj bi omogočilo sprejetje višje stopnje rasti družbenega proizvoda. V-dosedanjih dokumentih so predvidevali štiriodstotno rast družbenega .proizvoda, vendar pa je na konferenci prevladovalo prepričanje, da bi moral družbeni proizvod v naslednjem obdobju doseči najmanj 6 odstotno rast. To pa bi obenem pomenilo več" sredstev za razširjanje materialne osnove dela in obenem manjše krčenje skupne in splošne porabe. . Skratka, takšno načrtovanje bi pomenilo nadaljnji uspešen družbenoekonomski razvoj naše občine.
Osnovna šola Veljka Vlahoviča
S svojim delom do skupnih
uspehov
Začelo se je novo šolsko leto, prav tako so pričele z delom tudi pionirske in mladinske organizacije. V ponedeljek, 29. septembra smo učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča pripravili prvo pionirsko konferenco, na kateri smo najprej pregledali opravljeno delo, sprejeli nov program za letošnje šolsko leto, ob koncu psi izvolili tudi nov vodstveni odbor. Vsako leto smo na konferenco povabili še predstavnike krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij ter organizacij združenega dela, vendar se je našemu vabilu odzvalo le r-malo vabljenih. Letos pa je bilo drugače. Naši konferenci so prisostvovali prav vsi vabljeni.
Proces podružbljanja vzgoje in izobraževanja že dobiva novo vsebino. To dokazuje samoupravni sporazum o sodelovanju med šolsko skupnostjo in delovno organizacijo ESO, ki ga bomo s konference dali v javno razpravo, pripravljamo pa tudi samoupravni sporazum o sodelovanju med krajevnima skupnostma Šmartno " in Konovo, sprejeli pa naj bi ga do 29. novembra.
Naš pionirski odred in mladinska organizacija sta organizirana na delegatski osnovi, zato so se pionirske konference udeležili tako delegati družbenopolitičnega zbora (delegati oddelčnih skupnosti), kot tudi delegati zbora združenega dela (delegati pionirskih razrednih skupnosti).
Ugotovili smo, da smo v preteklem šolskem letu mnogo naredili. Naša glavna naloga je bila vključiti slehernega učenca v delo oddelčne skupnosti in zanj primerno interesno dejavnost. Z najrazličnejšimi delovnimi in solidarnostnimi akcijami smo skušali razvijati občutek pripadnosti oddelčni in razredni pionirski skupnosti, . pionirskemu odredu in zvezi pionirjev Jugoslavije. Vse naloge in prireditve ter proslave, ki smo jih načrtovali v letnem programu, smo uspešno opravili. Največ zaslug ima gotovo naša mentorica Anka Osojnik.
Organizacijo kulturnega življenja na šoli vodi in usmerja kulturno umetniško društvo France Prešeren. V šolskem letu 1979/80 je bilo v 14 krožkih vpisanih kar 575 učencev, vendar se je število do konca leta zmanjšalo, saj z delom nista pričela pravočasno lutkarski in gledališki krožek, od januarja dalje pa tudi otroški ter mladinski
Novi odbor pionirskep odreda
pevski zbor. Skoraj vsi učenci so v preteklem letu osvojili Kajuhovo bralno značko. Naši kulturniki so pripravili kar 110 prireditev in nastopov, v katerih je nastopilo 3038 učencev. Med kulturniškimi skupinami so se še posebej odlikovali člani otroškega pevskega zbora, ki so prejeli na reviji pevskih zborov v Zagorju ob Savi za svojo kvaliteto republiško priznanje, prav tako uspešni so bili mladi likovniki, ki so prejeli 14 občinskih in kar 21 republiških priznanj.
Zelo uspešna in razgibana pa je bila v preteklem letu tudi dejavnost šolskega športnega društva Borec, v katerem je delovalo kar 24 krožkov. Na vseh tekmovanjih smo častno zastopali svojo šolo, saj smo največkrat posegli za najvišjimi ' mesti. Organizirali smo smučarsko šolsko prvenstvo, na katerem so nastopile prav vse razredne skupnosti, zelo uspešni smo bili na občinskem prvenstvu v plavanju, kjer smo zasedli 12 prvih mest, v ekipni konkurenci pa smo bili 2. V svoji sredini imamo občinskega šahovskega prvaka med mlajšimi pionirji ter 2. mesto pri starejših pionirjih. Kolesarskega šolskega prvenstva se je udeležilo 90 učencev, najboljši so nastopili na
občinskem tekmovanju in dosegli odlični uvrstitvi, pri mlajših pionirjih 1. mesto, pri starejših pionirjih pa 3. Dokaj vešči smo tudi v streljanju, saj so naši strelci na republiškem prvenstvu posegli po najvišjem naslovu. Tudi najmlajši naši člani tekmujejo, in sicer v igrah med dvema ognjema. Odigranih je bilo preko 300 tekem. Pozabiti ne smemo na tabornike, pa planince, ro-kometaše, atlete, folkloriste, karatejiste in še mnoge druge.
Največ dela je bilo opravljenega v naštetih interesnih dejavnostih. Mnogo je bilo tekmovanj in tudi priznanj ni manjkalo.
Vzorno smo člani našega pionirskega odreda opravili svojo nalogo v akciji Nič nas ne sme presenetiti. 5. oktobra smo razvili svoj prapor, ki smo ga poimenovali po slavni 14. diviziji. Ob tem srečnem trenutku smo se srečali z nekdanjimi borci te divizije, sodelovali smo pri prenosu kurirčkove torbe. Pionirji—kurirji smo se srečali z borci Konovega, ki so nam s svojim pripovedovanjem razkrivali težke dnevne preteklosti. Še mnoge druge dejavnosti smo opravili. Vendar bi bilo naštevanje predolgo. Omenim naj le še tekmovanje Tito — revolucija — mir, številne zbiralne akcije, svoje znanje smo pomerili v tekmovanju vesela šola, vse naloge pa smo izpolnili tudi v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger. Najtežje trenutke smo doživljali ob smrti svojega največjega vzornika in prijatelja, tovariša Tita. Pripravili
smo številne žalne svečanosti in na njih obljubili, da bomo zvesto hodili po njegovi poti.
Na ponedeljkovi pionirski konferenci naše šole smo vse navzoče seznanili s programom dela za letošnje šolsko leto. Tudi v tem šolskem letu smo si zastavili mnogo nalog. Načrt zajema štiri področja, in sicer proslave in prireditve, negovanje tradicij NOB, jugoslovanske pionirske igre ter interesne dejavnosti. Največ pozornosti bomo v tem šolskem letu namenili jugoslovanskim pionirskim igram, ki letos potekajo pod skupnim naslovom ,,Rastemo pod Titovo zastavo". Program zajema pet nalog, ki smo si jih podrobno razdelili, tako da bo lahko prav vsak učenec prispeval svoj delež k skupnemu uspehu. S skupnim sodelovanjem bomo razvijali ideje, za katere se je boril tovariš Tito. Čeprav smo naloge kot pionirji opravljali vsa leta doslej, nam ne bo težko nadaljevati začetega dela. Z doseženimi ■ uspehi se bomo najlepše oddolžili dragemu tovarišu Titu.
Na konferenci smo obljubili, da bomo z izpolnjevanjem nalog pričeli takoj. Prav vsi se bomo trudili, da bi bile naloge kaj najbolje opravljene.
Prav ob koncu smo izvolili tudi nove vodstvene organe. Dolžnost . predsednika naše pionirske organizacije je prevzel Ludvik Golob, učenec 6. c razreda. Zelimu mu kar največ uspeha pri izvrševanju nalog.
Delavsko prosvetno društvo Konovo
Naše pionirske konference so se udeležili prav vsi vabljeni
0 let bralne značke
Letos mineva 20 let odkar so v Prevaljah ustanovili bralno značko. Pobudnika sta bila profesor Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan. Zal Leopold Suhodolčan ne živi več. Prva bralna značka se je imenovala po pomembnem koroškem pisatelju Prežihovemu Vorancu.
Ta akcija je doživela lep uspeh. \ Sloveniji podeljujejo že 26 ^zličnih bralnih značk. Zanje tekmujejo tudi otroci naših zdomcev. V marsikateri družini se prijetno pogovarjajo o prebranih knjigah.
Na naši šoli tekmujemo za Kajuhovo bralno značko. Jaz sem tekmovala še petkrat. Tudi letos sem se že prijavila. Od prebranih knjig mije bila najbolj všeč knjiga Leopolda Suhodolčana Skriti dnevnik.
Zelo ploden in priljubljen mladinski pisatelj ie bil Fnnre
Bevk. Odzval se je vabilu tudi najbolj zakotnih šol. daje razveseljeval svoje mlade prijtelje. Dočakal je 80 let,. Rodil seje 12. septembra 1890. Umrl pa 17. septembra 1970.
Bevku v spomin so proglasili 17. september za dan bralnih značk. Letos je bila na ta dan slovesnost v Ljubljani v Cankarjevem domu.
To je bilo srečanje mladih značkarjev. pisateljev, pesnikov in ilustratorjev ob bogatem kulturnem programu. Pri programu so sodelovali: folklorna skupina, baletna skupina in recitatorji ter govorniki. Najboljši ustvarjalci so dobili priznanje.
Proslavaje izvenela v želji, da bi postala dobra knjiga vsakomur potreba in zvesta prijateljica.
Nataša Kobale. 6. razred
o. š. Fran Kocbek. Gornji grad
Moji načrti za novo šolsko leto
Počitnice so minile in spet smo se vrnili v šolske klopi.
Moji načrti za novo šolsko leto. Pod tem naslovom bi lahko napisal tako kot lansko leto. samo s to razliko, da se bom sedaj res bolj potrudil,-V petem razredu sem bil bolj len in ni dosti manjkalo, da bi peti razred ponavljal. Pa tudi najbolj poreden učenec sem bil. Na nobeno prigovarjanje in kazen se nisem popravil. Moji skrbniki so skoraj obupali in mi zagrozili, da bom moral v vzgojni zavod, če se ne bom hotel učiti. Beseda »zavod« mije vzbudila strah, pa tudi misel, da bi se moral ločiti .od prijateljev mi je dala misliti.
Sklenil sem. da se bom učil in vsem dokazal, da tudi jaz lahko postanem dober učenec in kasneje dober delavec. Zato pa bom resno začel z učenjem že kar sedaj. ko še nimamo veliko snovi. Želim, da bi bil tudi jaz med boljšimi učenci in da bi tudi jaz lahko rekel, da sem šesti razred uspešno izdelal. To bom dosegel le z veliko pridnos-tjo.
Upam. da bom zmogel. Ce se lahko drugi pridno učijo, zakaj se še jaz ne bi potrudil!
Joži Rednak. 6. b OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
Napočil jey prvi šolski dan
Ob koncu šolskega leta smo se razveselili počitnic, ki smo jih brezskrbno preživeli. Dva meseca brez skrbi, brez tiste* vsakdanjosti: napiši nalogo, nauči se snov! Pa so počitnice hitro minile. Malo se mi je že skoraj tožilo po šoli. Čeprav v njej doživiš mnogo grenkih trenutkov, na primer, ko dobiš slabo oceno ali te ozmerja tovarišiea. je pa še več lepih. Celo toliko jih je. da prekrijejo vse slabe. Stari ljudje pravijo, da je bil najlepši čas takrat, ko so hodili v šolo.
No. in zopet je napočil prvi šolski dan. pričakovanja poln tudi za nas »stare« šolarje. Bomo dobili novega sošolca, morda je prišel kakšen nov tovariš učitelj aii pa so v šoli med tem časom, ko nas ni bilo. kaj prenovili? Vprašanja, na "katera dobimo odgovor prvega septembra.
Že prvi dan se dogovorimo, da bomo letos bolj pridni in po>možnosti tudi uspešnejši, kar pa ne drži vedno. Nekateri že V začetku kar pridno poprimejo. saj se je treba učiti že s prvim dnem. So pa tudi taki. ki mislijo, da so še kar na počjtnicah. Vsi se moramo sprijazniti z dejstvom, da se bo treba zopet učiti in to še mnogo več kot lani.
Helena Sevčnikar. 7. a OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Le s sodelovanjem zagotovljen obstoj in razvoj
Pomagam kolikor lahko
Rafka Gorška, poveljnika gasilskega društva Salek poznajo skoraj vsi, gotovo pa najbolj krajani Šaleka in gasilci iz vse naše občine.
V njegovi osebni izkaznici lahko razberemo, da se je rodil 9. oktobra leta 1939. Kot sam pravi, je rojen Šalečan. Ze zelo zgodaj se mu je v zavest vcepil občutek komu pripada. Za šolanje v delavsko kmečki družini iz katere je izhaja, ni bilo najboljših možnosti. ,,Takrat je bilo dovolj, da si imel pridne roke in že so te sprejeli v službo," je pripomnil Rafko. Najprej se je zaposlil na Gradisu, z 18 leti pa je že preizkusil težko življenje rudarja. Spoznal je, da za delo niso dovolj le roke, ampak tudi znanje. ,,Izučil sem se najprej za jamskega kopača, nato za rudarskega inštruktorja, nadalnje izobraževanje ob delu pa mi je preprečila bolezen," je nadaljeval.
Toda, vsakodnevna opravila (delo na srednje veliki kmetiji in v jami) mu ni dalo pravega zadovoljstva. Poznal je ljudi, ki jih je doletela naravna nesreča in prav tem je hotel pomagati. Pot ga je vodila med gasilce. V Bevčah so ravno v tem času podobni somišljeniki, kot je Rafko, ustanavljali gasilsko društvo. V svoje vrste so ga le-ti pritegnili takoj. • Nadaljevala se je torej pot, ki ji sledi Rafko še danes. Ob vsem tem, pa ni zanemaril še dela v družbenopolitičnih organizacijah v svoji delovni organizaciji, prav tako pa tudi ne v krajevni skupnosti Šalek. Bil je član vrste komisij, odborov, skupščin in drugih organov, od leta 1958 je član ZK, predvsem pa je celotno obdobje zavzeto deloval v gasilskem društvu, in že 12 let opravlja dolžnosti poveljnika gasilskega društva šalek. S svojim delom je hotel koristiti družbi in po svojih močeh ljudem pomagati. Njegovo delo, njegovo osebnost poznajo najbolj sredine, v katerih je deloval .številna priznanja, pa so le skromna zahvala
Najmlajše in hkrati tudi najbolj prizadevno društvo v krajevni skupnosti Konovo, za katerega lahko upravičeno trdimo, daje sred išče vsega dogajanja, je tamkajšnje delavsko prosvetno društvo.
Začetki delovanja društva Konvo segajo v leto 1974. ko so ustanovili moški pevski zbor. Na pobudo iniciativnega odbora pa seje 20. septembra 1975 društvo preimenovalo v delavsko prosvetno društvo Konovo. Najprej je v društvu deloval samo mešani pevski zbor. leta 1976 pa sta pričeli delo še literarna in tam-buraška sekcija. Le dve leti kasneje je v novih prostorih doma družbenopolitičnih organizacij nastopila prvič tudi dramska skupina. »Člani smo v središču pozornosti vsega družbenopolitičnega delovanja v naši krajevni skupnosti.« je dejal predsednik Stane Gradišnik.
Društvo ima 50 članov. Vse štiri sekcije so med seboj trdno povezane, zato ni naključje, da nekateri člani delajo na vseh področjih kulturnega ustvarjenja. Kar dobra tretjina je mladih. aktivnih članov osnovne organizacije ZSMS. Letos so sprejeli v svoje vrste še vokalno instrumentalni ansambel,
V lanskem letu. pa tudi v prvi polovici letošnjega leta. so opravili skoraj vse načrtovane naloge. Dejavnost društva je razpeta in zelo razgibana. Zajema vse od vključevanja v udarniške akcije pri graditvi doma družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti, preko proslav in priložnostnih nastopov doma in v delovnih organizacijah naše občine tergostovanj izven Šaleške doline. Tako so v lanskem letu pa že tudi letos pripravili tamburaški koncert v Rogaški Slatini in Belih vodah. Skupaj s tamburaši Pesja so nastopili še na Ljubnem ob Savinji in v Skalah, poleg tega pa so pripravili še številne proslave, kot so ob dnevu žena. osvobodilne fronte, dan borca in slovenskem kulturnem prazniku. Vseh prireditev, doma in v go-steh je bilo okrog 20. Za letošnje leto pa načrtujejo še nastop na kulturni prireditvi v Rdeči dvorani s starim kmečkim običajem ličkanjem ob otvoritvi telefon-
Stane Gradišnik
skega omrežja pa bodo pripravili tudi krajši kulturni program.
Delavsko prosvetno društvo Konovo je v celoti upravičilo svoj obstoj in vtkalo neštete niti v krajevni prostor. »Mislim, daje razvoj in utrip dela v društvu zrcalo sodelovanja z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v kraju in krajani samimi, pa tudi osnovno šolo Veljka Vlahoviča. To trdno vez ohranjamo vseskozi in prepričan sem. da jo bomo tudi v prihodnje. V takem okolju rn s tako vzglednim sodelovanjem je nadaljnji razvoj in obstoj društva zagotovljen.« je dejal predsednik Stane Gradišnik.
Kljub mnogim težavam, predvsem finančne in prostorske narave, ki jih vztrajno spremljajo, sodi delavsko prosvetno društvo Konovo med najaktivnejše v velenjski občini Najčešče prisluhne njihovim težavam krajevna skupnost, njihovemu klicu na pomoč pa se je odzvala tudi občinska kulturna skupnost. Velika želja vseh članov društva je. da bi bila v novem domu družbenopolitičnih organizacij kar najhitreje narejena večja dvorana z odrom, kjer bo imela tudi dramska sekcija primernejše delovne pogoje. V mesecu septembru je pričel z rednimi vajami tudi mešani pevski zbor. Prizadevanja vseh članov delavsko prosvetnega društva Konovo pa so v tem trenutku usmerjena predvsem na pridobivanje novih pevcev.
T. Podgoršek
za vse, kar je storil. Tega pa ni malo. Poznajo ga mladi, saj je bil ustanovitelj aktiva mladine, pa še številna druga društva. Menil je, da je lahko dober gasilec le tisti, ki tudi kaj zna. Opravil je tečaj in postal podčastnik. Toda tudi to ni bilo dovolj. Dokopal se je celo do naziva častnika, vmes pa je opravil še izpit za gasilskega sodnika. Njegova pot pa bi se gotovo vzpenjala še bolj strmo, če ne bi uspešne življenjske poti zavrla bolezen, ki ga je prisilila, da se je leta 1970 invalidsko upokojil. Od takrat dalje se lahko premika le še z invalidskim motorjem. Ko je spoznal, da je v marsičem postal odvisen od drugih, ni obupal. Se bolj se je oprijel dela v družbenopolitičnih organizacijah svoje krajevne skupnosti, vse sile pa usmeril na vzgajanje mladega gasilskega rodu v Šaleku. In danes lahko rečemo, da je uspel. K osvojitvi številnih pokalov, ki so jih na tekmovanjih dobile gasilske desetine šaleka, je gotovo največ pripomogel njegov trud. ,,Delal bom še tako dolgo, dokler bom lahko. Vsako delo, ki se ga lotim, tudi izpeljem. Prav v tem vidim zadovoljstvq," je poudaril Rafko Goršek.
Le delček življenja in dela je tukaj zapisanega, vendar je v tem bežnem okviru povedanega dovolj, da Rafka spoznamo tudi mi	T. Podgoršek
Rafko Goršek
Nogomet, II. ZNL
Občinski kros
Tokrat za pokal Našega časa
Poletni meseci so že za nami, začela se je jesen, s tem pa tudi obdobje tekov v naravi. Med najboljšimi oblikami priprav na napore pri delu ali pri učenju je gotovo tek v naravi. Letos bi vsaka šola, organizacija, združenega dela, krajevna skupnost idr. izvedla svoj kros. V poneneljek, 6. oktobra pa bo občinsko prvenstvo v krosu, ki ga bosta organizirala občinska zveza za telesno kulturo in občinski sindikalni svet. V organizacijo tega množičnega teka pa se je vključilo tildi naše uredništvo, saj bo zmagovalna ekipa v vseekipnem tekmovanju prejela pokal Našega časa.
Start in cilj bosta na atletskem igrišču ob jezeru. Nastopili bodo pionirji in pionirke vseh katego-rij-tekli bodo na 1000 m, za mlajše mladince bo proga dolga 2000 m, za mlajše mladinke
J500 m, za starejše mladince 3000 m, za starejše mladinke 2000 m, člane (letnik 1960 in starejše) 5000 m, članice (letnik 1961 in starejše) 2000 m, veterane (rojene 1940-45) 4000 m, veterane B (rojene 1939 in starejše) 4000 m, za pripadnike JLA pa bo proga dolga 3000 metrov.
Prvi trije v posamezni kategoriji bodo prejeli pismena priznanja, prvih šest tekmovalcev oziroma tekmovalk pa značke ,,Kros 80." Zmagovalne ekipe v pionirskih, mladinskih in članskih kategorijah bodo prav tako prejele pokale, vseekipni zmagovalec pa-kot smo že omenili — pokal NASEGACASA.
S tem pa jesenski tek v naravi naravi še ne bo sklenjen. Najboljši bodo nato nastopili še na republiški prireditvi jesenskih krosov, ki bo 19. oktobra v Radovljici.
Nogomet
Prepričljiva zmaga
Nogometaši Elkroja so se v tem kolu pomerili doma z ekipo Savinjske in slavili prepričljivo zmago. Čeprav nekoliko oslabljeni so domačini prikazali dobro igro, le pred nasprotnimi vrati so igrali prenagljeno in premalo domiselno. Kljub trem zadetkom so zapravili še celo vrsto izrednih priložnosti in s tem zamudili priložnost za še izdatnejšo zmago. Tudi gostje so zaigrali hitro in borbeno in domači vratar se je moral nekajkrat resnično izkazati. Zadetke so tokrat dosegli Zunter, Ermencin Radivo-jevič, pred kakšnimi 300 gledalci pa je srečanje zelo dobro sodil Miletič iz Celja.
Preteklo nedeljo je bil v telovadnici osnovne šole Topolšica turnir generacij odbojkarskega kluba Topolšica. V počastitev občinskega praznika — 8. oktobra so se srečale ekipe veteranov, članov in mladincev. Po zelo lepih in borbenih tekmah so prvo mesto zasluženo zasedli veterani, saj so premagali mladince z 2:0 in člane z 2:1. drugo mesto so zasedli člani, ki so premagali mladince z 2:0, tretji pa so bili mladinci, ki so s svojo igro dokazali, da odbojka v Topolšici ne bo zamrla.. Vse tekme je vodil Srečko Skok iz Ljubnega. Okoli 50 gledalcev je na koncu navdušeno pozdravilo zmago veteranov.
F.kipe — veterani: Kavnik. Starič. Zager V.. Zager K.. Kugonič. Tamše. Steharnik. Menih; člani: Meršak, Marin.šek. Božič. Globačnik. Žabkar. Juvan. Venek: mladinci: Golob. Aravs. BlagotinSek. Šmon F., Smon P.. Kugonič. Nahtigal.
Darko Menih
Srečanje veteranov
Atletika
Nepričakovano dober odpor
V 4. kolu so rokometašice Velenja gostovale v Splitu in srečanje z ekipo Union Dalmacija izgubile z rezultatom 18:15 (9:7). Splitčanke, ki doslej še niso igubile nobene tekme so v tem srečanju naletele na zelo trd odpor gostujočih igralk in zmago so si zagotovile šele proti koncu tekme, ko so gostjam nekoliko pošle moči.
Velenje: Hleb, Kotnik, Terbulj, S. Golič 2, Podbregar, D. Golič 7, Rebernak 1, Bovha 1, Spoljar 1, Omerovič 3i Meh.
Nogomet
Premagali prvega nasprotnika
Preteklo nedeljo so republiški ligaši nastopili v 1. kolu tekmovanja za pokal nogometne zveze Slovenije. Enajsterica Šmartnega ob Paki je gostovala v Murski Soboti in šele po izvajanju enajstmetrovk odločila srečanje v svojo korist z rezultatom 5:4. V rednem času se je srečanje končalo z neodločenim izidom 1: 1. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu redno kolo slovenske nogometne lige. Nogometaši Šmartnega gostujejo pri enajsterici Ilirije.
Za Šmartno so nastopili: Podgoršek, Kregar, Bajec, Huda-rin, Omladič, Podvratnik, R. Frangeš, (Božičevič), Hren, Nuspahič, Jandrok, Kodre in D. Frangeš.
Rokomet
Jutri zvečer se bodo Velenjčanke sestale v Rdeči dvorani z ekipo DI Trokut.
Znova zmaga
V petem kolu republiške rokometne lige so rokometašice Šmartnega ob Paki na domačem igrišču premagale ekipo Itas iz
Kočevja..
Domačinke so pričele zelo slabo. Gostje so povedle s 3:1. V nadaljevanju srečanja pa so se Smarčanke zbrale in zaigrale tako kot znajo. Priigrale pa so si tudi devet zadetkov prednosti. Ob koncu so znova popustile in gostje so razliko zmanjšale na vsega šest zadetkov. Končni rezultat srečanja je bil 21:15. V prihodnjem kolu bodo rokometašice Šmartnega nastopile proti ekipi z vrha lestvice, PP Drava.
Za Šmartno so zaigrale: Tanj-šek, J. Tanjšek, Meh .7, Ostojič, Krevzel 1, Omladič 2, Sverc 7, Urankar 2, Bole, Tajnik 2 in. Kevžar.
Tekmovanje osnovnošolcev
Prve vesele igre
Preteklo nedeljo so bile v Topolšici prve vesele igre, ki jih pripravlja koordinacijski svet osnovnih organizacij zveze socialistične mladine Šoštanja, Gaberke, Skorno—Florjan, Ravne, Lokovica in Topolšica.
Igre so bile sestavljene zelo domiselno, čutiti pa je bilo, da sta organizacija in potek tekmovanja nelcdliko zatajila. -
že od prve pa do zadnje igre je zanesljivo vodila osnovna organizacija Gaberke, ki je na koncu tudi zanesljivo zmagala z 29. točkami, 2. mesto so si priborili mladi iz
krajevne skupnosti Skorno—Florjan s 23. točkami, 3. so bili Raven-čani z 21. točkami, 4—5. mesto pa so si delili iz krajevne skupnosti Šoštanj in Lokovica s 17, točkami. Nerazumljivo pa je, zakaj se mladi iz Topolšice kot organizator niso udeležili tekmovanja.
Poudariti velja, da pri teh igrah ni tolikšnega pomena tekmovalni duh, kot prispevek k tesnejšemu sodelovanju mladih iz teh krajevnih skupnosti.
A. B. Najprej gasilski posnetek
Vendarle učinkovitejša igra
V sedmem kolu prvenstva v drugi zvezni nogometni ligi-za-hod so nogometaši Rudarja igrali na domačem igrišču z novincem v ligi Goškom-Jug iz Dubrovnika, katerega sedaj trenira nekdanji Rudarjev trener Zorko Hlavač.
Tokrat so Velenjčani nastopili v precej drugačni postavi kot v preteklih kolih, saj nista smela igrati zaradi dveh rumenih kartonov Dubovina in Kolenc,
dvojni podaji je gostujoči branilec nepravilno zaustavil Narandžo v svojem' kazenskem prostoru in sodnik je brez razmišljanja pokazal na belo točko. Igralci rudarja so povedli z 1:0.
V drugem polčasu je gostom povsem pošla sapa in le redko so prihajali pred domačega vratarja Purača. Tudi domači igralci so popustili na borbenosti. Očitno je bilo, daje nenačrtovani odmor v
Rusmir je z lahkoto ukanil vratarja
Hohnjec pa je bil poškodovan. Trener Krivošej je zato dal prvič priložnost Narandži, kije k Rudarju prišel iz Varteksa. Čeprav ni igral vseh devetdeset minut, je s svojo igro na desnem krilu navdušil. poleg tega pa je bil zaslužen tudi za prvi zadetek, saj je bil na njem storjen v 41. minuti prekršek v kazenskem prostoru gostov in kapetan domačih Rusmir je nato brez težav zatresel mrežo gostov. Prvič je v tem prvenstvu za Rudarja zaigral tudi Buškovič, ki ga je prejšnji trener Omeragič že odpisal in tudi ta igralec je zadovoljil z igro. V zadnjih minutah pa je trener dal priložnost še Alojzu Omladiču.
V prvem polčasu so gostje igrali zelo napadalno in odprto ter imeli tudi nekaj nevarnih akcij, kljub temu pa dobre obrambe domačinov niso mogli premagati. Igralci Rudarja so imeli najlepše priložnosti za zadetek v 35., 38. in 39. minuti, vendar so bili Kikič, An-lonijevič in Trninič premalo natančni. V 41. minuti smo videli zelo lepo akcijo Kikiča in Na-randže. Po njuni medsebojni
pri streljanju enajstmetrovke.
preteklem kolu, koje bilo srečanje z Mariborčani preloženo, le nekoliko vplival na njihovo formo. Kljub temu pa so si tudi v tem delu stvarili nekaj dobrih priložnosti za zadetek. V 51. minuti je dobil Rusmir zelo lepo žogo od Na-randže na levi strani, in ušel v kazenski prostor gostov. Gledalci so pričakovali zanesljivi zadetek, vendar je žoga zletela za las mimo leve vratnice. V 76. minuti je dobil Džurovičzaslužen aplavz od blizu tri tisoč gledalcev. V svojem kazenskem prostoru je dobil žogo in se odločil za solo prodor čez celo igrišče. Vratarju gostov ni preostalo drugega, kot da mu je stekel naproti in ga na robu šestnajst-metrskega prostora nepravilno zaustavil. Vendar so nato domači napadalci slabo izvedli prosti strel. Drugi zadetek za Velenjčane pa je dosegel v 80. minuti Milj-kovič, kije v 63. minuti zamenjal Narandžo.
V sredo so Velenjčani^gostovali v Mariboru, kjer so odigrali zaostalo srečanje šestega kola. v nedeljo pa gostujejo v Bihaču.
S. V.
Za domačine so igrali: Pusovnik (Vodeb), Tratnik, Petrin (Kneže-vič), Zunter, Zeleznik, Radivoje-vič, Skok, Zvir, Hrastnik, Kopušar in Ermenc.
Streljanje
Uspešni velenjski predstavniki
Pretekli teden je bilo v italijanskem mestu Pordanone tradicionalno strelsko tekmovanje treh dežel Avstrije. Italije in Slovenije pod skupnim naslovom Alpe Adrija. Tekmovanja seje udeležil ludi član velenjske strelske družine Mrož Janez Hišel in dosegel odlično uvrstitev. V konkurenci posameznikov je zasedel prvo mesto s 342. krogi. Zelo dobro je streljala tudi Ce-Ijanka Barbka Jager. ki je osvojila drugo mesto. Med kipami je največ točk zbrala Slovenija.
V četrtek je strelska družina Mrož Velenje pripravila meddruštveno tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško. Turnirja sta ^e udeležili strelska ekipa Griž iz Žalca. Največ uspeha so imeli velenjski predstavniki, ki so na-streljali 3486 krogov. Med posamezniki pa Dušan Perhač s 375 krogi. Drugo mesto je zasedel FranjoŽužkos 355 krogi. Med pionirkami pa je bila najuspešnejša Denis Boja.
F. Ž.
Letošnji september je bil zares bogat s pionirsko atletiko.
15. 9. so tekmovali učenci 5. in 6. razredov, 23. 9 . pa 3. in 4. razredi. Udeležba na tekmovanjih je bila dokaj številčna, škoda, da se tekmovanj niso udeležili učenci vseh šol.
Največ uspeha so tokrat imeli učenci in učenke osnovne šole Anton Aškerc, ki so dosegli ekipne zmage tako pri pionirjih kot pionirkah.
Rezultati 5. in 6. razredov — pionirke: 60 m — I. Milena Sevšek (OS Mozirje) 9,0. 2. Zdenka Oštir (OŠ XIV. divizije). 9.1.; 3. Jerica Lednik (V. V.) '9.0: 300 m — 1. Andreja Batič (A. A.) 49.4. 2. Zdenka Sualjek (G. S.) 50.1; 3. Alenka Oberč (B R.) 50.3; skok v daljino — 1. Karmen Učakar (V. V.) 452 cm : 2. Damjana Licteneg-" ger (V. V.) 401 cm; 3. Helena Goličnik (Mozirje) 393 cm: 600 m — 1. Magda Maze (Mozirje) 1.57.3: 2. Romana Pustinck. (A. A.) 1.58.4; 3. Marjana Goltnik (Mozirje). 1.59,2: skok v višino — 1. Polona Bastelj (V. V.) 130 cm; 2. Alenka Kos (V. V.) 130 cm; 3-4 Nataša Krenker in Valerija Planine (M PT). 125 cm: met žogice (200 gr) — 1. Mateja Ježovnik (A. A.) 45.50; 2. Irena Napotnik. (KDK). 44.10. 3. Mateja Globačnik (V. V. ) 42.00; pionirke—ekipno: I. Anton Aškerc 5709 točk. 2. Veljka Vlahoviča 5444 točk. 3. Biba Ročk 4681 točk.
Pionirji: 60 m — I. Tomaž Polh. (G. S.) 8.5: 2. F.di Kostič (Mozirje) 8,6; 3. Andrej German (A. A.) 8.8; 300 m — I. Iztok Stropnik (A A.) 45.0; 2. Marko Zaje (V. V.) 47.6; 3. Damjan Podjavoršek (MPT). 49.0; 600 m— ;. Robi Jovan (MPT) 1.47.3; 2. Marjan Benda (Mozirje) 1.48.2; 3. Jože Borov-nik (V. V.) 1.48.5; skok v daljino — I. Tine Štajner '(G. Š.) 538 cm; 2. Damjan Glinšek (MPT) 473 cm; 3. Drago Čivič (A. A.) 450: skok v višino — I. Andrej Hudovernik (G. S.) 147 em; 2. Dušan Rebečnik (A. A.) 140 cm; 3. Vojko Sešel (V. V.) 135 cm:met žogice (300 gr) — I. Uro
Start pionirjev na 60 m
Malo za šalo, malo zares
Hribernik (A. A.) 51,26; 2. Sandi Korber (A. A.). 47.50; ' 3. Vlado Atelšek (MPT) 45.83; Pionirji — ekipno: I, Anton Aškerc 4393 točk, 2. Veljko Vlahovič 4109 in 3. Miha Pintar Toledo 3764 točk.
V predtekmi nedeljskega prvenstvenega srečanja med Rudarjem in Goškom so se srečali veterani Rudarja in Šoštanja. Čeprav so nekdanje nogometne dečke bolj kot leta — reči je treba, da so nekateri še kar rosno mladi — motili kilogrami, so vendarle pokazali zanimivo igro, predvsem pa precejšnjo borbenost. Seveda pa jim tekati le ni bilo treba preveč, saj jih je bilo na vsaki strani skorajda za dve ekipi tako, da so se lahko menjali vsakih nekaj minut, kot pri rokometu.
Na začetku so bili nekoliko bolj mladostni Šoštanjčani, ko pa so Velenjčani v igro ,,vrgli" nekaj mlajših veteranov, so hitro izenačili razmerje sil na igrišču, se stabilizirali in pred vrati gostov je bilo potem vroče kot že dolgo ne. Morda celo tako kot ob najhujšem poletnem soncu. V teh trenutkih se je zelo izkazal vratar Soštanjčanov Mile, ki je pokazal, da mu metanje za nogometno žogo še bolj leži kot fotografiranje. Na nasprotni strani pa je bila v teh trenutkih obramba Rudarjevih veteranov brez pravega dela in zanesljivi Ivenčnik je lahko še naprej čuval svojo kondicijo in tudi kile.
»Nekoč je bilo lažje kot bo
danes...«
V ..sozvočju" z igralci so bili tudi sodniki. Dva že bolj v letih (sodniških), Blekač, glavni in Bovha stranski, tako, da je bil novopečeni zvezni sodnik Siter kar precej rosno mlad ob njima. No, kljub temu pa sta tudi „ta
glavna sodnika pokazala, da še vendarle imata kolikor toliko moči za tekanje po igrišču.
Prvi polčas se je končal brez zadetkov in bali smo se že, da * bodo veterani ponovili neučinkovitost njihovih vzornikov velenjskega drugoligaša. V drugem polčasu pa so igralci spet nekoliko izmenjali. Spremembe so najprej koristile veteranom Rudarja, saj so zaigrali stabilneje in prek zmeraj mladega Deviča povedli. Takrat pa so zadnje atome moči poiskati še Šoštanjčani in kmalu izenačili. Strelec lepega zadetka je bil Novak.
Z neodločenim rezultatom se je nadvse prijateljsko srečanje tudi končalo. Gledalci so bili ceio malce razočarani, ker niso videli nobenih grobosti, niti kartonov, pa tudi ne nepravilno ali ,,kompenzirano" dosojenih enajstmetrovk. Za spomin na to vsekakor zelo privlačno srečanje, so se igralci seveda tudi fotografirali. To delo pa smo opravili pred začetkom tekme, saj smo se bali, da bodo po enour-nem igranju le preveč izmučeni. Na fotografiji so vsi, razen tistih, ki so zamudili.
S. V.
V torek, 23. septembra pa je bilo občinsko atletsko tekmovanje za 3. in 4. razrede osnovnih šol. za šolsko leto 1980/81.
Tako kot pri pionirjih kot pri pionirkah mladi atleti osnovne šole Anton Aškerc Velenje — zbrali so 487 točk, drugo mesto je osvojila osnovna šola Veljka Vlahovič — 1. ekipa — 442 točk. 3. osnovna šola Biba Ročk Šoštanj 434 točk, 4. osnovna šola Gustav Šilih Velenje. 327 točk. 5. Veljka Vlahovič — II. ekipa. 254 točk, 6. osnovna šola XIV. divizije. 131 točk. Nastopili pa so tudi pionirke in pionirji iz Mozirja, ki so zbrali 71 točk. Ni pa bilo tekmovalcev z osnovnih šol Miha Pintar Toledo Velenje. Karel Destovnik Kajuh Šoštanj in Bratov Letonje Šmartno ob Paki.
Med posamezniki so bili doseženi naslednji rezultati — pionirji — 60 m: I. Dani Zaje. A. A., 9, 7, 2. Bruno Vauh. A. A. 9.8. 3—4. Matjaž Vovk in Boštjan Rat. V. V. I. 9.9. Met žogice (200 gr) — I. Davrd Zagajšek, A. A.. 48.00. 2. Miro Oman. B. R.. 47.70, 3. Boris Tajnik. V. V. I., 42.24. Skok v daljino (merjeno z mesta odriva) — I. Boris Pušnik. A. A.. 376, cm. 2. Boštjan Marolt. Mozirje. 363 cm, 3. Tomaž B. R.. 363 cm. Pionirke — 60 m: I. Sonja Zidar. A. A., 9.7, 2—3. Ditka Prah in Mojca Kos. V. V. I.. 9,9, 4—6. Andreja Rošer. A. A.. Silva Troger B. R.. in Darja Sevšek XIV. d.. 10.1: met žogice (200 gr) — 1. Bojana Šumah. B. R . 33.11 m 2. Petra Fedran. V. V. II. 29.82 m. 3. Alenka Kac. B R. 28.12 m. skok v daljino — (rezultati merjeni z mesta odriva) — 1. Andreja KRALJ. A. A.. 371 cm, 2,~ Zdenka Fluhar. V. V.. 353 cm, 3. Irena Mezner. A. A. 348 cm.
Votlina, iz katere sta kipela jezerska curka, se mu je zdela nekam večja nego navadno. Udaril je s sekiro po stropu: takoj seje odkrušil velik kos strnjenega peska, pljusknil v vodo in se j potopil.
»Tole prekopati menda ne bi bilo pretežko.« je zamrmral j sam pri sebi. »Toda za zdaj prvo delo .. .«	.	i
Vrnila sta se k jezeru. Stojan je splezal na položnejši levi hrib in urno posekal štiri dolge, dokaj debele smreke, jih oklestil. .j obelil in ostro prirezal. Nato je stopil k skali in natančno določil lego požiralnikov. Na vsaki strani je izkopal po dve globoki jami. Delo je bilo izredno naporno. Dasi se jezerska skala ni raztezala preko vsega vhoda v sotesko in je zlasti na levi strani — s hrbtom proti jezeru — imela dva do tri sežnje širok rob. kije prehajal iz brežuljka jako zložno v hrib. so bila tla trda kakor kamen, sestoječa iz zlepljenega proda in peska.
Stojanu so otopeli že trije cepini, končno pa je prišel tako globoko, kakor sije mislil, da bo potrebno. Pri zadnjih krepkih udarcih se mu je zazdelo, da postajajo tresljaji mečji. in v veliko začudenje je zadel na plast ilovice.
»Hm. čudno!« je pogledal Gojmir, ki je pomagal očetu, kjer je mogel.
»Pa dobro za naše skrhano orodje,« je odvrnil oče in kopal dalje.
Ko so bile jame izkopane, seje že zvečerilo. Nebo je bilo rdečkasto, plamteči zapad je obžarjal vrhove. Stojan pa še ni odnehal.
»Še tramove morava zabiti!« je zaklical. »Bojim se, da bom premajhen in preslab.«
In resnično je bila njegova mogočna postava prenizka, njegove mišičaste roke preslabotne za nabijanje težkih plohov. Toda znal sije pomagati. Urno je iztesal preprosto stojalo, na katerem je lahko varno stal. Z dobro merjenimi udarci je bil po tramovih, Gojmir pa jim je naravnaval pot in jih z velikim navdušenjem podpiral, dasi mu ni bilo lahko. Ko so stali za silo trdno, jih je Stojan podprl s kamenjem in zasul. Kmalu so stali ob jezerski skali trdno in čvrsto, kakor bi bili njena pomnožena straža.
Blesteča mesečina seje razlivala na jezero. Poedini žarki so uhajali v strugo med kamenitimi stenami, ki so ponekod bledele, ponekod temnele, metanje poševne sence v vodo, luči pa niso mogle zakriti; prodirala je skozi mrak z veliko jakostjo in pomagala. daje bilo delo obeh zaleščanskih nezadružanov prilično brzo dogotovljeno.
»Nehajva za danes,« je velel oče, »in pojdiva domov! Majka bo že v skrbeh. J utri bova imela malo dela, ker sva najnapornejše izvršila že danes.«
V srebrnobeli, pokojni poletni noči sta odrinila proti domu, utrujena in vendar zadovoljna.
Drugojutrojuje že navsezgodaj našlo pri opravku. Nedaleč od jezera sta izteknila ilovico in je nakopala. Ob skali sta nagrmadila več težkih kep, jih ovlažila in pregnetla, da so bile mehke in voljne. Iz srbotja.-nabranega v bližnjih gozdovih, sta spletla štiri močne in debele vrvi. Na njih koncih sta pričvrstila iz čisto tenkega šibja umetno spletene ovoje. Vanje sta natlačila ilovice, dokler niso bili polni, obsežnim kroglam podobni. Vendar so ostali toliko gibčni, da so se vdajali močnejšemt' pritisku. Na tramovih, ob skalnih straneh v zemljo zabitih, sta privezala poedine vrvi, jih skrbno omotala in zavozlala.
»Dovolj bodo močne,« je menil Stojan in jih nategoval.
»Pa zakaj vse to?« bi bil rad zvedel Gojmir.
»Takoj ti bo jasno, če se posreči.« je bil nejasni odgovor.
Pograbil je prvi zavoj ilovice in ga s spretnim lučajem treščil v vodo proti najskrajnejšemu levem požiralniku, ki se je v trenutku zamašil. Voda je z vso silo pritisnila na mehko tvarino, vrv seje nategnila in napela kakor struna.
»Dobro tako!« se je razveselil Stojan in vrgel še ostale zvežnje v globočino, kjer so jih nemudoma pograbili hrumeči vrtini. Komaj je bil vrgel zadnjega, je bučanje in šumenje umolknilo, samotni spev jezerske skale je utihnil.
Curka ob tolmunu sta se posušila, jezero paje naraščalo. Že seje dvignila vodna površina za celo ped, kmalu za dve pedi in čez uro za pol sežnja. Od spodaj so prihajali drobni mehurčki, se razščeperili in razpočili. Iz globin seje poganjalo rahlo grgranje.
>>Pojdi na levo stran in opazuj skalo!« je zapovedal oče poslušnemu sinku. »Če kaj zapaziš, kaj posebnega seveda, zavpij in mi sporoči!«
taftav ŠIRh
p
(Dolinska Mka)
Tekle so minute, tekle ure, više in više seje dvigala voda, vrvi so bile napete do zadnje skrajnosti, tramovi so pokali, skala pa. skala je ležala trdno in nepremično.
Z nagubanim čelom je stal Stojan na obrežju in čakal, čakal. Zaman. Skala je stala mogočno in silno, črna odprtina pa seje zlobno in škodoželjno režala. Na levi strani je voda že skoro dosegla rob med skalo in hribom in začela pljuskati čez kamenje.
Tedaj seje zganil.
V
»Zmotil sem se.« je rekel, »ali pa sem tedaj res slabo videl. Skala vzdrži vsakršen naval vode. Toda tam,« je pokazal na levo. »tam mi kaže voda sama boljši, dasi truda polnejši uspeh. Tam je mogoče ...«
In vzel je sekiro in presekal napete vrvi, da so zabrenknile z rezkim brenketom.
Nekje v daljavi je zatulil jezerski pozoj. Zategli glasovi so izporezali svetle sončne pramene, usipajoče se na zemljo liki zlata ploha. Stojan je skočil na skalo ob "obrežju, stisnil pest in zagrozil: »Čakaj, sin besov! Uženemo te!«
V skalni votlini je zagrmelo. zabučalo, zapelo: razdirajoča voda je izjedla in izrinila ilovnate zavoje, jih vrgla v globino injih odnesla s seboj med silnim hrupom in šumom, ki seje s pode-seterjenimi jeki odbijal od mračnih skal, nemih stražnikov pe-niške skale ...
8. poglavje.
STAREJŠINE MODRI GOVORIJO
Gradišče na skalah je oživelo. Narod je prihajal od vseh strani, se zbiral okrog svojega zavetišča in čakal, kako poteče starejšinski posvet. Na širokem prostoru pod gradiščem, ki seje končaval v pristanišče, je bilo vse črno ljudi. Leaali so po tleh ali pa v večjih in manjših gručah stali naokolo in zaskrbljeni pogledovalai na svoje zelenobojno jezero. Obrazov niso bili veselih in živahnih kakor običajno ob velikih shodih na tem mestu, rok si niso prožili z radostno kretnjo v pozdrav. Množica ni vrvela in ni hrumela kakor druge čase, ko jo je zbral ali semenj ali kak nenavaden dogodek. V zaleščanska srca sta se zajedli žalost in brezupnost. obrazi so bili resni in mrki, iz oči pa so poletavali pol prestrašeni, pol jezni pogledi. Posamezne skupine so se sklapaljale tesneje in šepetale med seboj, kakor bi se bale motiti mir jezerskega pozoja.
In množice so se zgrinjale: venomer so dohajale nove. Na-jsamotnejši, najoddaljenejši so prispeli iz svojih gozdov.
Večina došlevcev je prinašala strašne novice, prekašajoče vse bajke in priče, ki so krožile med razburjenim ljudstvom. Zdelo se je, da si ljudje z neke vrste bolestno slastjo sami zbujajo strah. Groza se je bila zarila v srca vseh. tudi najpogumnejših, in jih slabila. Čudno to ni bilo. Prastare bajke so natančno opisovale strahovito moč pošasti, in čeprav je marsikdo vobče ni še videl, jo je vendar poznal in si jo naslikal z najtemnejšimi barvami. Pozoj seje bil pokazal na mnogih krajih, približaval se tudi že obrežju. Kdor ga je videl le od daleč, gaje hitel popisati z najgroznejšimi besedami. In v srcu so hitreje razbijali udarci življenja in duše so trepetale v veliki grozi.
»Ne izmeriš ga. tako dolg je; daljši je nego najvišja smreka , na Stropnici.« je pripovedoval slokonogi in dolgouhi Nosan iz zadruge Gostišičev. »Pet glav ima. Kadarzarjove. bruha ogenj iz I njegovega žrela»; iz nozdrvi se venomer kadi sivkasta parain vse okolo njega smrdi po žveplu. Sam sem vohal, skoro me je zalepnilo. Kadar se premakne, se zapeni voda tako silno, da se j vse naokrog pobeli; potem se vzdigne megla in zakrije pozoja. Hipoma ti izgine izpred oči... Gledaš, gledaš, pa ga ne vidiš... i Kakor začarano je... samo smrdljivi dim vohaš... Veste, ljudje, koder je zatrosil svoj ogenj, je vrela voda ves ljubi dan in vso dolgo noč... Sam sem vse...«
»Vse si videl sam. kajneda?« mu je pretrgal gladko tekoči vir j besedičenja vedročeli Bojan in sukal med prsti kratko sekirico, j »Kje si pa videl, no? Hoj. poznamo se, lepi Nosane! Malokdo : laže tako gladko kakor ti... To pa znaš, Nosane, to pa!«
»Kaj si rekel, mladič?« se je razhudil možak, se mogočno j razkoračil pred njim in stresel glavo kakor v hudi jezi, da so mu J dolgi uhlji žabingljali liki zvonci. »Jaz lagal? Naj me besi, če sem j povedal kaj neresničnega!«
»Besi bi imeli mnogo dela. ako bi te morali pri vsaki laži 3 pograbiti za uhlje, čeprav bi ne bilo slabo zanje, za tvoje uhlje. | Take čudne reči si videl. Nosane? Slabosi gledal, videlše slabeie. "3 Tudi jaz sem videl pozoja. Dog je. pri Morani, resnično je dolg, ; ali preden bi njegova dolgost dosegla našo najdaljšo smreko, bi ; moral pač še rasti, rasti lepo kopo let. Ognja in dima ne izpušča iz sebe. Seveda, pene sem videl; ali voda se zapeni tudi za teboj, 1 Nosane. če se povaljaš v njej, česar seveda ne storiš, ker si I prebojazljiv. Kako ne bi se penila za pozojem!? Megle ne zna delati, vsaj pri Zaleskuje ni delal, v Prelogih paje bržkone tudi ni puhal vate. Menda se ti je zmeglilo... ali pa si imel kalne oči, j kaj? Brbljaš in čenčaš kakor kaka stara vračarica in poveš več, J nego je res. Strašiš sebe in ljudi po nepotrebnem. Pojdi, pojdi, s šleva!«
»Kdo je šleva? Kdo straši ljudi? Kakšen je, vedo vsi. In še bolj prestrašiti ne moreš nikoga, ker so vsi^prepadli od groze. Kaj jih ne vidiš? In saj imajo dovolj vzroka. Če bi ne bil tak srborit mladič, bi se tudi ti bal... Vprašaj jih, povedo ti! Seveda...«
»Seveda, šleve kakor ti!« gaje prezirljivo prekinil mladenič, j »Če boš še nadalje govoričil, te nabrišem po širokih ustih in te stresem za dolge uhlje, da ti zapoje po strahopetni glavi.«
»Kaj sem ti storil? Ne bojim se te!«
Z nevoljnim obrazom je odhajal Bojan proti gradišču, jezeč se zaradi splošne zmedenosti.
»Mlečnozobi mladič!« je zagodrnjal Nosan in se pridružil sosednji gruči, kjer je kmalu našel dovolj vernih poslušalcev, ki so drhte poslušali njegove pretirane z grozo prepojene popise. , Strahoma so se ozirali na mirno ležeče jezero in stregli z ušesi, da bi začuli pozojevo rjovenje. V zadnjih nočeh seje kaj pogostoma razlegalo med jezerskimi holmi in glasno naznanjalo neizprosnega sovraga.
Venomer so še prihajali prestrašeni in razburjeni ljudje. Krog poldne tretjega dne po pozojevem prihodu je bilo zbrano domalega vse Zalesje pod nepremagljivim zidovjem belega gradišča. Neverjetne pravljice so krožile med množico. Ostalo je le malo razsodnih ljudi, ki so brezuspešno mirili in tolažili * razburjeni narod.
»Zalesje je zapisano pogubi.,.«
»Stare bajke napovedujejo tako nesrečo...«
V gradišču so zborovali modri zaleščanski starejšine.
Zbrali so se bili ob Domogojevem ležišču in z nagubanče- ] nimi čeli čakali, da začne posvet irt izpregovori prvo besedo ! smrtnobolni župan, kije ležal sredi izbe na mehkem senu. Prsi so se mu komaj vidno gibale. Slabotni starec z upadlimi lici, na -katerih seje grbančrla izsušena rumenkasta koža v tisoč gubah in gubicah, je ležal pred zaleščanskimi velmožmi. Brezupno je zrl na tovariše, katerih pogledi so zahtevali sveta in podpore. Kako jim more dati to on, onemogli starec?
Nobena beseda ni še bila izpregovorjena. Županje ležal na hrbtu, njegove ustnice so bile zaprte, stare noge iztegnjene, ravne kakor sveča, trde kakor iz lesa. Dolge ure je strmel v strop in se ni premaknil. Govorile so le oči: nasvetov ni bilo v njih; le popolna nemoč, pomešana z neizrazno bridkim sijem vdanosti, seje zrcalila in se prelivala v globoko ležečih očesnih oblih.
V notranjosti stavbe je še več zanimivih baročnih detajlov: Jtuki-ran okvir na stropu ene izmed sob, lesene stenske omare s starim okovjem itn. Na starejše arhitekturne elemente naletimo le na zunanji, začelni strani stavbe, kjer sta ohranjeni gotski okenci s kamnitnima okviroma in posnetimi robovi. Ob koncu 19. stol. je bila na gradu bogata zbirka orožja.
Stavbna zgodovina gradu ni raziskana. Njegova zasnova je nedvomno še srednjeveška, svojo današnjo podobo pa je dobil večidel na zač. 18. stoletja. Takrat sb med drugim zasuli zunanji grajski jarek, leseni mostovž pa nadomestili z zidanim. Poznejše prezidave niso več spreminjale števila in razmerij stavbnih mas, ampak so se omejevale na manjše korekture arhitekturnih členov.
Velenje (Wollan), grad
Ohranjena, vzdrževana stavba na strmi skalnati kopi nad
istoimenskim naseljem. Muzej
slovenskih premogovnikov.
Velenjski grad je nastal pozno, vsekakor pa pozneje kot istoimenski trg, ki je 1264 izpričan z meščani Gebhardom, Reyncherom in Hermannom 1275 nastopa Gundachero de We!en kot porok za Gun-dacherja Kunšperškega, ki so ga bili zajeli ljudje krškega škofa. Gundacher je tako prvi izpričani gradnik na velenjskem gradu, katerega pravi lastniki pa so bili gospodje s Kunšper-ka, sorodniki gospodov Ptujskih. 1322 (1323?) sta Friderik Kunšperški in njegova soproga .Neža prodala utrdbi Stopnik in Velenje Herdegnu Ptujskemu. 1362 je Friderik Ptujski izročil utrdbo Velenje — vest Wele — kot očetovo dediščino vojvodi Rudolfu in jo prejel od njega v zajem, vendar je po Rudolfovi smrti spet postala ptujska last. Kot dota Ane Ptujske je grad prišel v roke Hansa Lieehtensteinerja. Ko se je ta spri s Celjani, mu je grof Herman grad otel in mu ga vrnil šele po razsodbi vojvode Albrehta. S poroko neke Liech-lensteinerjeve je grad prišel v
posest Friderika Stubenberške-ga. 1437 sta ga posedovala njegova vnukinja Kreszenza, soproga Konrada iz Kreiga, in njen brat Hans, upravljal pa ga je Jošt s Turna. Med leti 1477j — 1501 ga je posedoval Žiga Liechtenberški, ki je izpričan
tudi kot oskrbnik Forhteneka
ter upravitelj v Šoštanju in Ka-ccnštajnu. Sledil mu je sin (?) Franc, poslednji Svojega rodu, ki ga je po svoji smrti 1541 zapustil hčerki Veroniki, soprogi Hansa Wagena Wagensberškega. HansuWage-
nu je kot lastniku »gradu po
njegovi smrti 1553 sledil sin Balihasar — Boltežar in nato vnuk Hans Žiga, ki je gospošči-no 1598 prodal Boltežarju Heriču s Turna in Pakenštajna, la pa jo je že 1603 zamenjal za neke druge posesti s Hansom
I	- ,\ \
K eftlpte / I
WOLA3SIA
Velenjski gad v letu 1680
-(Se nadaljuje)
. ■
*
IMHBB
m
Ludovikom Sauerjem s Kozja-ka. Sauerji so ostali v posesti gradu in gospoščine do 1797, nato si sledijo Gabriel Pauer, 1829 Edvard Trigler, 1851 — 1858 Hubert grof d'Harnon-court—Unverzagt, 1858 Kari pl. Adamovich, 1918 pa je kupil grad grof Coronnini—, Kromberk in ga posedoval do zadnje vojne.
Janisch je grad 1885 takole opisal: ,,G'rad leži na 210 čevljev (66,4 m) visokem, pogozdenem griču, s katerega je čudovit razgled... Grad, ki ga obdaja močno, z bršljanom poraslo obzidje, oblikuje nepravilen pravokotnik. Je masivna, starodavna, na skalo postavljena stavba s klaftro debelimi zidovi, dve nadstropji visoka. Čeprav je žfe hudo star, je še dobro ohranjen. V obzidju so trije, okroglo stavljeni stražni ali obrambni stolpi, opremljeni z majhnimi, komaj 1 — 2 kvadratna čevlja velikimi okenci, ki so rabila za obrambo. Zahodno od gradu ob obzidju je grajska kapela s (prazno) grobnico in letnico 1660. To kapelo so pač pozidali dosti pozneje od gradu.
(se nadaljuje)
Številka 38 (550) - 3. oktobra 1980
Vaš obveščevalec
PČ11
GRAŠKIVELESEJEM

gostinstvo velenje. p.o. velenje. rudarska 1 telefon: (063) 851-220 telegram: gostinstvo velenje
GOSTINSTVO VELENJE
vas vabi
-	na teraso bifeja BAZEN v Velenju,
-	v videoteko HOTELA PAKA in na
-	odprto belo vino v gostilno STARA POŠTA v Šoštanju.
Mladinska knjiga Velenje
NAROČILNICA NČ 1
Priimek in ime _
roj. -
, reg. štev. os. izk.
stanovanje _
Delovna organizacija __>_
Nepreklicno naročam knjigo(e)
TITOVA
POSLEDNJA BITKA
— 800din (4 obroki)
TITO —
ILUSTRIRAN ŽIVLJENJEPIS
-900 din (4 obroki)
Dedijer: TOVARIŠ TITO — Monografija o tovarišu Titu. prednaročniška cena 900 din. po izidu 1.100 din
Plačal(a) bom v enkratnem znesku, v rednih mesečnih obrokih
Datum
.Podpis
GOSTINSTVO VfcLENJE Velenje, Rudarska 1
Po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 26. 9. 1980 objavljamo
naslednja prosta dela in naloge

1.	2 natakarici — izvrševanje del in nalog točenja oziroma serviranja pijač in jedil gostom,
2.	1 električarja — izvrševanje raznih vzdrževalnih del in popravil
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Končana poklicna gostinska šola mser natakar oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje del. za katera se zahteva poklicna Sola in 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo 1 mesec. Pod 2.
Končana ustrezna poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj pri izvrševanju elektrikarskih del. Poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na gornji naslov s pripisom —« za Komisijo za delovna razmerja.
Istočasno vabimo k sodelovanju več KV natakarjev in več priučenih in nepriučenih delavcev za delo na Gdlteh.
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD VELENJE
Komisija za medsebojna delovna razmerja
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
MATERIALNEGA * KNJIGOVODJE
za določen čas 8 mesecev (nadomeščanje v času porodniške).
Pogoj: srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Rok za prijavo je 15 dni po razpisu oziroma do zasedbe delovnega mesta. Prijave pošljite na gornji naslov.
koledar
Petek, 3. oktober — Evald Sobota, 4. oktober — Frančišek Nedelja, 5. oktober — Marcel Ponedeljek, 6. oktober — Bruno Torek, 7. oktober — Dan topništva
Sreda, 8. oktober — Pelagija Četrtek, 9. oktober — Abraham
dežurstva
zdravniki v zdravstvnem domu velenje
3.	10. dr. Prenc (dnevni), dr. Hribar (nočni)
4.	10.-5. 10. 1980 dr. Lešnik (dežurni), dr. Zupančič (pom. dežurni)
6. 10. 1980 dr. Pustovrh (dnevni), dr. Kopitar (nočni)
zdravniki v zdravstveni postaji šoštanj
3.	10.—5. 10. 1980 dr. Menih
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
Ob 3.10. do 9.10. 1980 — Ivo Zagožen, dipl. vet., Velenje, Vrnjačke Banje 7, telefon — 852-381
ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
4.	10. — 5. 10. 1980 —dr. Ran-ko BAKULIČ, Sercerjeva 13, Velenje
mali oglasi
VDOVEC UPOKOJENEC star 60 let želi spoznati upokojenko od 55 do 63 let, s svojim stanovanjem ali hišo. Naslov v upravi lista.
UGODNO PRODAM nov čoln Maestral 18 z motorjem TOMOS 3,5, vesli in črpalko. Cena 18.000,00 din. Tel. 851-100 int. 247 od 6. do 14. ure.
VOZNIKI POZOR! Odprtje nov servis. Menjamo gume. elektronsko centriramo — direktno na avtomobile ! Odprto vsak dan od 13. — 19. ure. na Partizanski cesti — nasproti servisa Gorenje. Franc Mastnak. Partizanska 5. Velenje.
JABOLKA IN HRUŠKE za ozimnico dobite pri A. Jelenu, sadjarju v Šentilju. Arnače 23
ZELO UGODNO PRODAM klavirsko harmoniko malo rabljeno. Priložnost za učence glasbenih šol. David Jazbinšek To-polščica 130/a(Lom) SPREJMEM OTROKE v dopoldansko varstvo. Naslov v uredništvu.
TROSED IN DVA FOTELJA
prodam. Šinkovec. Prešernova 9a. Velenje. Tel. 851—324
kine

Martinelli, Igrata: Maurizio Marli, John Saxon.
kino dom kulture velenje
5.	10. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA — PEPELKA — Walt Disneyeva risatka.
6.	10. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE — ISKANJA — domača drama; režiia: Matiaž Klopčič; igrajo: Boris Juh, Boris Cavazza, Milena Zupančič.
9. 10. — četrtek ob 20. uri ROČK 'N ROLL — italijanski glasbeni; režija:.Vittorio De Sisti; igrata: Rodolfo Banchelli, Sara Bi-ccia.
KINO ŠOŠTANJ
4. 10. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA - PEPELKA — Walt Disneyeva risanka
4.	10. — sobota ob 19.30 uri DONA FLOR IN NJENA DVA MOŽA — brazilska komedija; režija: Bruno Barreto;-igrata: So-nia Braga. Jose Wilker
5.	10. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri NEBO LAHKO POČAKA — ameriška komedija
6.	10. — ponedeljek ob 19.30 NEMORALNE NUNE — italijanski erotični
8.	10. — sreda ob 19.30 ISKANJA — domača drama
KINO ŠMARTNO OB PAKI
3. 10. — petek ob 20. uri MAČKA IZ VESOLJA - fantastični ameriški — Disneyev; režija: Norman Tokar; igrata: Ken Berrv. Sandy Duncan
5. 10. — nedelja ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA — PEPELKA — Walt Disneyeva risanka
9.	10. — četrtek ob 20. uri NEMORALNE NUNE — italijanski erotični
JAVORNIK, roj 1964, učenka za prodajalko iz Velenja; Miran KOŽELJ, roj. 1958, rudar iz Velenja ip Tatjana Tamše, roj. 1960, upravno adm. tehnik iz Plešivca; Jožef VERBLAČ, roj. 1952, rudar iz Velenja in Marija OBEL-SAR, roj. 1956, delavka iz Velenja; Srečko KOPITAR, roj. 1956, šofer iz Arnač in Silva OŠTIR, roj. 1959, delavka iz Pake pri Velenju; Danilo MARTINSEK, roj. 1958, strojni ključavničar iz Velenja in Silva CHROMI, roj. 1958, medicinska sestra iz Velenja; Avgust SlRNIK, roj. 1950, predmetni učitelj iz Robindvora in Milena VOVK, roj. 1961, optik iz Pake pri Velenju; Marjan VRA-BIČ, roj. 1950, pletilec iz Gavc in Milica JELEN, roj. 1960, uslužbenka iz Brega.
smrti:
Terezija KOŽELJ, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23, roj. 1905; Herman DREV, roj. 1954, električar iz Šoštanja, Partizanska 1.
Miličniki so zapisali
matični urad šoštanj
gibanje prebivalstva
MATIČNI URAD VELENJE POROKE:
Vladimir VOŠNJAK, roj. 1956, viličarist, iz Hrastovca in Cvetka
POROKE:
Marija MULEJ, roj. 1950, sestavljalka, Skorno 47 in Martin PRODNIK, roj. 1948, vzdrževalni tehnik, Velenje, Koroška 8/c; Dragotina BURJA, druž. upokojenka, Kamnik, Kajuhova pot 5 in Leopold PERGOVNIK, skladiščnik, Topolšica - 180; Matko POTOČNIK, roj. 1954, tehnolog, Zavodnje 27/a in Heda ZLEB-NIK, roj. 1958, višja med. sestra, Šentvid pri Zavodnji 4.
SMRTI:
Franc KIDRIČ, inv. upokojenec, Topolšica 57, star 53 let; Franc GROS, kmet, Črni vrh 8, star 75 let; Ivan JELEN, kmet, Silova 20, star 74 let; Jože KRA-ČN1K, inv. upokojenec, Mozirje 6, star 74 let; Ivan RAZDEVŠEK, upokojenec, Latkova vas 41, star 65 let; Frančišek KOSEM, zidarski pomočnik, Jagnjenica 59, star 53 let.
POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL
Nekaj minut čez 13. uro se je ha Koroški cesti v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri se je eden od udeležencev telesno težko poškodoval.
Voznik osebnega avtomobila CE 129—963 Stanko Albreht je vozil po Koroški cesti. Nenadoma pa je zavil na Tomšičevo ter pri tem izsiljeval prednost vozniku mopeda Janezu Kopitarju-Pri trčenju se je Kopitar težje telesno poškodoval, odpeljati pa so ga morali v celjsko bolnišnico. Albert na kraju nesreče ni počakal in nudil pomoči poškodovancu, vend" so ga delavci milice s pomočjo občanov izsledili še isti dan. Ugotovili so, da je voznik Albreht brez vozniškega dovoljenja, vozil pa je pod vplivom alkohola.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V kolodvorsko restavracijo je 19. septembra ob 7. uri zjutraj prišel močno vinjen J. M. Od strežnega osebja je zahteval alkoholne pijače. Ker le-ti niso uslišali njegovi želji, je začel razbijati steklenino in izzivati goste k pretepu. Nedostojno vedenje so mu preprečili delavci postaje milice, ki so ga pridržali v primernih prostorih do istreznitve. Zagovarjal pa se bo tudi pred sodnikom za prekrške.
Dne, 26. septembra je v zgodnjih jutranjih urah prišel v službene prostore postaje milice v Velenju močno vinjen O. B. Od* dežurnega je zahteval, da se z njim pogovarja, ker bo drugače z njim fizično obračunal. Dežurni ga je opozoril, da se z vinjeno osebo ne bo pogovarjal. Zahteval pa je tudi, naj zapusti službene prostore. O. B. je to tudi storil. Ko pa je prišel pred vhodna vrata, je znova začel z neprimernim vedenjem. Spet je vstopil v službene prostore in hotel fizično obračunati z delavcem milice. Ker je bilo očitno, da bo s takšnim vedenjem nadaljeval, je bil pridržan v prostorih postaje milice do izstreznitve.
redni kino velenje
3.	10. — petek ob 18. in 20. uri NEMORALNE NUNE — italijanski erotični — film je mladini pod 16 let prepovedan; režija: Valeri-jan Borovčik; igrata: Lidija Bra-niče, Marina Piero.
4.	10. — sobota ob 18. in 20. uri NEMORALNE NUNE — italijanski erotični.
5.	10. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — PEPELKA — Walt Disneyeva risanka.
5.	10. — nedelja ob 18. in 20. uri NEMORALNE NUNE — italijanski erotični.
6.	10. — ponedeljek ob 18. in 20. uri NEBO LAHKO POČAKA — ameriška komedija; režija: Warren Beatty; igrata: Warren Beatty, Julie Christe.
7.	10. — torek ob 18. in 20. uri NEBO LAHKO POČIVA — ameriška komedija.
8.	10. — sreda ob 18. in 20. uri ZADNJI ROMANTIČNI LJUBIMEC — francoski ljubezenski; •režija: Just Jeakin: igrata: Dayle Haddon, Fernando Rey.
9.	10. četrtek ob 18. in 20. uri INŠPEKTOR V AKCIJI - italijanski kriminalni; režija; Franco
ZAHVALA Tragično nasje zapustil v 26. letu starosti
Herman Dre v
Ob boleči izgubi dragega pokojnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem. sosedom in sodelavcem. Prav tako se zahvaljujemo govornikom, pevcem. Rudarski godbi, sindikatu REK. posebno pa še delovni skupnosti AOP in župniku za opravljen
obred in tolažilni govor.
ŽALUJOČI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta in starega očeta
Mihaela Dežni ana
-
po domače REPLOVF/-
■ ■ -ir iiH^n^n i
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom* ^
in vence, ter ga pospre- " -s Zahvaljujemo se dr. Ivanu Kralju iz VeLn' škemu in strežnemu osebju internega
Dovšku ii^&mM
Hvala vsem sosedom, posebno poslov Še enkrat hvala vseflftjfi

12
Številka 38 (550) - 3. oktobra 1980
Neuspelo srečanje mladih
Prejšnjo soboto je bilo na Graški gori prvo srečanje mladine celjske regije. Načrtovano srečanje, ki naj bi na goro ju-rišev privabilo nekaj tisoč mladih iz regijskih občin, predvsem pa iz občine Velenje, je bilo organizirano s ciljem, povezati mladino na tem področju ter s pohodom1 po delu poti XIV. divizije od Cirkovc do Graške gore in z razgovorom z nekdanjim borcem te divizije obuditi tradicije NOB. Na Graški gori bi se morali mladinci pomeriti tudi v različnih športnih aktivnostih ter tako kar najbolj prijetno preživeti sobotni dan, ki bi ga zaključili s plesom v Rdeči dvorani. Načrtovano srečanje, žal, ni uspelo, saj se je na Graški gori zbralo le okoli dvesto mladincev. Težko je reči, kje so razlogi za tako skromen odziv med mladimi iz celjske regije, očitno pa so zatajile vse občinske konference ZSMS v regiji ter oba glavna organizatorja medobčinski svet ZSMS Celje in OK ZSMS Velenje. Kljub drugačnemu dogovoru se je iz nekaterih občin srečanja udeležilo le po nekaj mladincev pa tudi v naši občini je bilo storjeno premalo, da bi na srečanje prišlo več mladih.
Na Graški gori so nekateri od udeležencev srečanja, močno prizadeti in užaljeni, takole pripovedovali:
DOMEN VERNIK, Slovenske Konjice: ,,Iz naše občine se je tega srečanja mladih udeležilo 45 mladincev. Vsi pa smo zelo nezadovoljni, saj je namesto veselega, prijetnega dne, tole bolj za jezo. Očitno je pri organizaciji nekje močno, močno zaškripalo."
SRDZAN BAJEVIC,
razvodnik (Slovenska Bistrica): Naša skupina je bila na pohodu po delu poti Štirinajste divizije, na Graški gori pa naj bi se srečali z nekdanjimi borci Štirinajste in se z mladimi iz občin celjske regije pomerili v športnih aktivnostih. Očitno je, da srečanje ni uspelo, najbrž je nekaj narobe pri organizaciji. No, določena izkušnja več, upajmo, da bomo iz nje lahko dobili pametne napotke in da bo prihodnje srečanje uspešnejše."
ROMAN KOROŠEC: Šentjur: „Srečenje je bilo dobro zamišljeno in vsi, ki smo se ga udeležili iz naše občinske konference ZSM, smo bili prepričani, da bomo preživeli prijeten dan. Zal smo bili razočarani že takoj na začetku, saj smo povsod ,,samo na nekaj" čakali in tako končno tudi spoznali, da je srečanje zelo slabo organizirano. Tudi sedaj, ko smo prispeli na Graško goro, čakamo. Ne vem, morda upamo, da bo še kdo prišel. Škoda, da organizatorji niso uspeli privabiti več mladih. Tudi v naši občini ni bilo pravega zanimanja, saj nas je tukaj le okoli deset."
MILAN VENEK, Mozirje: ,,Na zadnjem sestanku medobčinskega sveta ZSMS ki sem se ga udeležil ni bilo videti nikakršnih problemov. Takrat smo imeli občutek, da je vse v redu. Sedaj pa je očitno, da od srečanja ni nič. Ne vem, kje se je zataknilo. Iz naše občine se je srečanja udeležilo 16 mladincev, moralo pa bi nas biti za en avtobus. Zal, ni bilo zanimanja."
KEVO KAMBEROVIČ, Velenje: ,,Tako kot večini mladih, ki smo se danes zbrali tukaj na Graški gori, je tudi meni zelo žal, da srečanje ni uspelo. Udeležilo se ga je mnogo premalo mladih, mnogo manj kot je bilo načrtovano. Tako predvidene aktivnosti niso mogle potekati po programu. Organizatorji srečanja si zaradi tega upravičeno zaslužijo vso kritiko, saj so naredili premalo, da bi bila udeležba večja."
•M?* v.
m


.....
" , . -v • ■ '-Ji-* i •••«'• : .
f ; v •'; V n . t v
'.. *A './J	f.
JOŽE KOTNIK, Plešivec:
,,Naša osnovna organizacija je morala ob tem srečanju pripraviti hrano in pijačo za udeležence, ki naj bi prišli na Graško goro. To smo tudi storili, čeprav na srečo nismo nakupili toliko hrane kot je bilo načrtovano, kljub temu, pa smo pripravili obroke za približno dva-tisoč ljudi. Veliko tega bo ostalo. Škoda, da se je srečanje tokrat izjalovilo." Kaj naj rečemo na koncu? Srečanje ni uspelo, ker so očitno v vseh občinskih konferencah storili premalo, da bi na Graško goro privabili čim več mladih. Po deset ali dvajset mladincev iz vsake občine pa gotovo ni bil namen srečanja. Očitno so si H^iftijki funkcionarji, ki bi - PT h M'.	nsk em svetu
HKktivno oceniti ^^^EMK. zanimanje BB8jfi&fiBj|fciuh za sre-.^.do konca I |r da bo že *	da
prineslo
Era, TOK Kmetijstvo Šoštanj

in da

; -'-''.^izkušnje ;iii orga-
^Hk. sre~
v-V
..»••V V:

mms
Bogata sadna ietina
Kljub slabemu vremenu, ki sadjarjem v letošnjem letu ni bilo naklonjeno, beležijo v temeljni organizaciji kooperantov Ere Velenje eno najboljših sadjarskih letin. V družbeni lasti imajo kar 21 ha površine posajenih s sadjem, od tega največ v Velenju, 2,5 ha pa tudi v Šmartnem ob Paki. Njihovi nasadi so starejši, v njih je približno štiristo dreves na ha. vedno več pa imajo sodobnih gostih nasadov, v katerih je kar 1500 dreves na ha. Proizvodnja v letošnjem letuje dokaj dobra, saj so dosegli povprečno 30 ton sadja na ha.
Ker so načrtovali visok pridelek, so se na prodajo pričeli pripravljati zelo zgodaj. Že v mesecu avgustu so poslali vsem sindikalnim organizacijam v občini obvestilo o možnostih nakupa sadja za ozimnico. To obvestilo so v prejšnjem mesecu še dopolnili s prodajnimi pogoji. Sadje je možno nabaviti na sedežu delovnih enot na Turnu in v Šmartnem ob Paki vsak delavnik od 7. do 17. ure. pa tudi vseh Erinih prodajalnah.
MMSllSliSl
V krajevni skupnosti Šoštanj se te dni prizadevno pripravljajo na proslavitev krajevnega in občinskega praznika. Med priprave sodi tudi preureditev Glavnega trga. Delno bodo odstranili asfaltne kocke ter jih nadomestili z asfaltno prevleko. Izvajalec del, katerih predračunska vrednost znaša milijon 480 tisoč dinarjev, je cestno podjetje Celje, dela pa morajo biti končana do 10. oktobra.
Navdušeni nad razvojem našega mesta
Prejšnji četrtek so središče naše občine obiskali upokojenci občine Ljubljana-Šiška. Obisk je sodil v splet prireditev ob praznovanju letos že 4. tedna upokojencev te občine. Obisk je pripravila občinska konferenca SZDL Velenje. 615 udeležencem, ki so prispeli v Velenje s posebnim vlakom so učenci osnovne šole Gustav šilih in šaleška folklorna skupina Koleda pripravili krajši kulturni program, dobrodošlico pa je v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij naše občine izrekel nrpHcednik ob-
činskega sindikalnega sveta Marcel Medved. V popoldanskem času se je delegacija upokojencev občine Ljubljana-Šiška sešla s predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine in člani velenjskega društva upokojencev. Na njem so spregovorili o delu in nalogah upokojencev, se seznanili z razvojem Velenja ter izmenjali izkušnje. Ogledali so si še znamenitosti mesta, z velenjskimi upokojenci pa so merili svoje moči v keglanju in balinanju.
Seminar za mentorje
Občinska konferenca ZSMS Velenje je organizirala v torek seminar za mentorje osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v vzgoji in izobraževanju. V prvem delu je mentorjerr govoril član CK ZKS in svetovalec sekretarja CK ZKS za področje vzgoje in izobraževanja. Spregovoril je o idejno političnem delu in metodah dela mentorjev v osnovnih organizacijah mladine, o mladinski uri kot mestu idejnopolitičnega usposabljanja članov mladinskih organizacij, poklicnem usmerjanju
in štipendijski politiki kot programu dela osnovnih organizacij ZSMS v vzgoji in izobraževanju, podal pa je tudi informacijo o usmerjenem izobraževanju, podal pa je tudi informacijo o usmerjenem izobraževanju. V drugem delu seminarja pa so spregovorili o nalogah, ki izhajajo iz dela občinske organizacije zveze socialistične mladine za delo mladih v vzgoji in izobraževanju, uskladili pa so tudi program dela in področju idejno političnega izobraževanja.
Konjeniški šport
Veliko tekmovanje v Mozirju
Ljubiteljem konjeniškega športa v Mozirju in v Gornji Savinjski dolini se obeta v nedeljo izjemno zanimiva prireditev, zagotovo prva te vrste na tem področju. Sekcija za konjeništvo pri mozirskem turističnem društvu bo namreč pripravila veliko medrepubliško tekmovanje v preskakovanju zaprek. Prireditev se bo pričela ob 13. uri s povorko v kateri bodo
sodelovali vsi udeleženci tekmovanja. Uro kasneje se bo na pomožnem nogometnem igrišču pričelo tekmovanje na katerem bodo sodelovali tekmovalci iz Novega Sada, Zagreba, Koprivnice, Džakovega, Zobnatice, Celja in Mozirja, predstavila pa se bo tudi konjenica milice iz Beograda. Prireditev torej več kot vredna ogleda.
Velenje - Šoštanj
Gobarski razstavi
Gobarska družina Velenje bo pripravila v prostorih delavske univerze Velenje gobarsko razstavo. Vabijo vse ljubitelje tega gozdnega sadeža, da se jutri ob 9. uri kar v največjem številu udeležijo otvoritve razstave. Odprta bo do ponedeljka, vsak dan od 9. do 19. ure. Seveda pa vabijo gobarje, da tudi sami prinesejo gobe na razstavo.
Čeprav je bilo gobarsko zeli-ščarsko društvo Šoštanj ustanovljeno šele pred meseci, so v počastitev krajevnega praznika Šoštanja že pripravili prvo prese-V nedeljo, 5. oktobra
Iz pisarne UJV
bodo ob 9. uri v dvorani doma krajevne skupnosti Šoštanj odprli za javnost prvo gobarsko in zeli-ščarsko razstavo. Z ozirom na to, da bi si lahko to poučno in koristno razstavo ogledali tudi učenci obeh šoštanjskih osnovnih šol, bo razstava odprta še v ponedeljek, 6. oktobra.
Društvo bo imelo na razstavi tudi knjigo vtisov, v katero naj bi' obiskovalci razstave napisali svoje pripombe, kar bo delovanju društva ob njihovem pionirskem delu nedvomno zelo koristilo.
V.K.
Preprodajalci, krošnjarji in goljufi na našem območju
V zadnjem času se je pojavilo na našem območju večje število preprodajalcev,- krošnjarjev in goljufov, ki z raznimi zvijačami zvabljajo od ljudi denar, za kar jim nudijo v nakup razne tehnične predmete, tkanine, preproge, volnene izdelke in konfekcijo. Na takšne in podobne načine zvabljajo od ljudi denar, izkoriščajo njihovo nepazljivost in naivnost. Ti ijudje, so predvsem iz vrst Romov in pa stari storilci podobnih kaznivih dejanj.
Navedene osebe so potencialni storilci drugih kaznivih dejanj in to vlomov v stanovanja in tatvin iz stanovanj. Prodaja izdelkov, nesreče in podobno, so jim samo izgovor v primeru, če po zvone-nju ali trkanju na vrata kdo odpre, če pa ni nobenega doma, izkoristijo priložnost, vlomijo v stanovanje ali pa se splazijo vanj in iz nieea odnesejo vse, kar je uporabnega, najraje pa denar, zlatnino in manjše tehnične predmete. Krošnjarji in goljufi izkoriščajo tudi onemoglost in naivnost starejših ljudi tako, da jim z lepimi besedami drago prodajo najrazličnejše predmete, ki so v prodajalnah veliko cenejši. Ko oškodovani spozna, da je prevaran, neznani prodajalec hitro odide, ne da bi mu vrnil denar.
Mnogi od navedenih prodajal-
Opv 1/ r.,? .. i r iin ooljufOV prO-
dajajo samo pod pretvezo in to zato, da si ogledajo prostore in po možnosti ugotovijo, kako je mogoče najlaže priti v stavbo ali stanovanje in če se jim to izplača. Tako tudi najlaže ugotovijo, kdaj je kdo doma in si fako izberejo najprimernejši trenutek za vlom ali tatvino.
Zaradi navedenih razlogov bi moral vsak občan čim bolje poskrbeti za zavarovanje svojega osebnega premoženja z ukrepi, ki bodo onemogočili delovanje takšnih ljudi in jim preprečili vsako možnost storitve kaznivega dejanja.
Zato:
—	ne kupujte raznega blaga od nepoznanih ljudi;
— ne nasedajte Romom, da so z območij, ki jih je prizadela kakšna naravna nesreča, ker običajno v času, ko se ljudje pogovarjajo, ostali jemljejo vse uporabne stvari;
—	ključe ne skrivajte, ampak jih nosite s seboj,
—	ne puščajte obvestil, da vas ni doma;
—	ne spuščajte rolet;
—	s sosedi se dogovorite, da popazijo na stanovanje;
—	vrata zaklepajte z ustreznimi, a ne preopaznimi ključavnicami.	___
O pojavu takšnih oseb na določenem območju obvestite najbližjo postajo milice, ki bo proti njim ukrepala.
4. 10.
5. 10.
15.00 - OTVORITEV OKTOBRSKIH PRIREDITEV Letalski miting na letališču v Lajšah
6. 10.
7. 10.
8.10.
10.00 — Občinsko prvenstvi) v .streljanju na glinaste golobe. 15.30 — Kros za nagrado Našega časa na Stadionu ob jezeru 16.30 — Koncert godbe na pihala »Zarja« Šošlanj 18.00 — Otvoritev razstave inovacij v avli skupščine občine Velenje
Oktobrske prireditve
10.1 10.
19.00 — Otvoritev razstave Valeria Miroglia v Knjižnici Velenje II. 10.
8.00 — PRAZNOVANJE PRAZNIKA OBČINE VELENJE SVEČANA SEJA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VELENJE V DOMU KULTURE V VELENJU Koncert Rudarske.godbe
10.00 — Otvoritev Šaleške magistrate in množičito kolesarjenje 12.00 — Položitev temeljnega kamna za PTT center v Velenju
12. 10.
10.00 — Olvorilev spomenika padlim borcem v Skornem pri Šoštanju
13.30 Nogometna tekma »Pranje nogometnega perila« na stadionu ob jezeru. Sodnik Jaka Šraufciger — Vinko Šimek
14.30 — Prvenstvena nogometna tekma RUDAR—SPARTAK 15. 10 10.
19.30 — Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane z »Miklovo Zalo« — dom kulture Velenje 16. 10.
19.30 — Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane z »Miklovo Zalo« — dom kulture Šoštanj 16.10.
19.	10.
Dnevi srbske kuhinje v hotelu Paka v Velenju. 17. 10.
17.00 — Koncert Andreja Šifrerja v domu kulture Šoštanj 20.00 — Koncert Andreja Šifrerja v domu kulture Velenje
20.	10.
9.00 - OTVORITEV V. VZORČNEGA SEJMA SOZD GORENJE V RDEČI DVORANI V VELENJU 20. 10.
Premiera jugoslovanskega filma, dobitnika »Zlatega jelena«, I. nagrade publike na letošnjem festivalu jugoslovanskega filma v Puli »RAD NA ODREDENO VREME«. Po filmu predstavitev glavnih igralcev Ljubiše Samardžiča, Milene Dravič, Relje Bašiča ... Pokrovitelj: SOZD Gorenje
1.	predslava ob 17.30 uri v Domu kulture v Šoštanju
2.	predslava ob 20.00 uri v Donfu kulture v Velenju 21. 10.
19.00 — Folklorna priredilev.s predstavitvijo ljudskih običajev v organizaciji Šaleške folklorne skupine »Koleda« iz Velenja — dom kulture Velenje 22. 10.
19.00 — Večer velenjskega amaterskega filma v knjižnici Velenje. Organizator: Kino — klub Gorenje 22. 10.
25. 10.
Dnevi slovenske kuhinje v restavraciji Nama v Velenju
23.	10.
19.00 — Prireditev Radia Velenje v domu kulture Velenje »Samora-stniki kulturnega parnasa«
24.	10.
DAN KOROŠKE KULTURE
19.30 — Otvoritev razstave »Koroška se predstavlja« v knjižnici Velenje
20.00 — Nastop mešanega pevskega zbora, moškega pevskega zbora in folklorne skupine iz Globasnice
25.	10.
ZAKLJUČEK OKTOBRSKIH PRIREDITEV
Revijski nastop domačih kulturnih skupin
Okrogla miza — Razgovor o kulturnem dogajanju v naši občini