Razne vesti. 255
Razne vesti.
častni doktorji univerze Komenskega v Bratislavi. Dan pred po-četkom shoda pravnikov slovanskih držav v Bratislavi se je vršila na tamošnji pravniški fakulteti lepa in nad vse pomembna slavnost. Dne 8. septembra je podelila fakulteta častni doktorat petim zaslužnim slovanskim pravnikom in sicer univerzitetnim profesorjem Štefanu Bobčevu iz Sofije, Metodu Dolencu iz Ljubljane, Romanu D o m p-kovskemu iz Lvova, Slobodanu Jovanoviču iz Beograda in Kazimiru Kumanieckemu iz Krakova. Pri tej svečanosti, kateri je prisostvovalo na stotine došlih pravnikov, se je zahvalil dr. Dolenc v svojem imenu in za odsotnega dr. Jovanoviča, ter izrekel pri tem tele misli: Srečnega se čuti, da more govoriti na taki slavnosti v materinem jeziku (za Jovanoviča je spregovoril par stavkov srbohrvatski, izrazujoč prepričanje, da gleda na promocijo za doktorja honoris causa tako kakor on). Največ sveta otrokom sliši Slave, je veljalo za časa Črtomira, poslej so se meje umikale, v 14. stoletju ustalile. Češki Kari IV. je pisal srbskemu Štefanu Dušanu »Ljubi brat. ..« S tem so bili navezani stiki med Zapadno in Istočno Evropo, med Severnimi in Južnimi Slovani. Zgodovina je postavila tedaj Bratislavo na razkrižje in ona je svojo vlogo kot posredovateljica med zapadom in vzhodom sijajno vršila. Mesto ima v arhivu od prvega početka do 14. stoletja 9000 arhivalij, zemljiško knjigo pa ima od srede 15. stoletja do srede 19. stoletja kot najpopolnejšo v Evropi in na svetu. Delilo je usodo Srednje Evrope v najlepšem pomenu in ko je prišel prevrat, je zaplavalo naravno v Slovenstvo. Tedaj je dobilo to visoko kulturno mesto popolno univerzo, njena pravniška fakulteta pa je bila mogočna opora za združenje slovanskih pravnikov na shodu. V tem smislu je fakulteta zasnovala tudi idejo promocije za častne doktorje raznih slovanskih narodov kot najvidnejši izraz stremljenja za zbližanje in pobratenje vseh pravnikov slovanskih držav v en cilj: da pripade bodočnost Slovanom na podlagi njih pravnega pojmovanja. (Buren aplavz.) Tista fakulteta, ki je zasnovala to akcijo in jo izvedla, jo bo vzdrževala tudi v bodoče krepko, zato zaključuje z vzklikom '»vivat, crescat, floreat Alma mater Comeniana!« Kakor že prej parkrat je zlasti po zaključenem govoru zbrana pravniška množica izrazila z vsesplošnim ploskanjem svojo zadovoljnost. Svojemu predsedniku dr. Metodu Dolencu pa čestita k odlikovanju društvo, »Pravnik« tudi na tem mestu.
256 Razne vesti.
Anton Mikuž. Dne 26. septembra t. 1. je umrl v Ljubljani upokojeni višji računski svetnik Anton Mikuž. Svoje dni je vršil pri raznih ljubljanskih časopisih imenitno in odgovorno nalogo jezikovnega pregledo-valca. Kot odličen poznavalec našega jezika je bil svetovalec mnogim urednikom. Tudi pokojni dolgoletni urednik »Slovenskega Pravnika« dr. M a j a r o n se je zatekal cesto k M i k u ž u na posvete in jih skrbna upošteval. Jezikovno pregledal je Mikuž okoli 1. 1910 tudi par številk našega društvenega glasila, sicer pa neposredno in v večji meri pri njem ni sodeloval. Pa tudi to mu zagotavlja hvaležen spomin v naših analih.
Osebne vesti. Za sodnika apelacijskega sodišča v Ljubljani je postavljen D e b e 1 j a k Alojz. Za sodnika okrožnega sodišča sta postavljena Barle Gustav v Novem mestu in Kovač Fran v Mariboru; za sodne pristave: dr. Tominšek Teodor (apelac. v Ljubljani), Maslo v Evgenij, š a u e r Rudolf, P a n c e Vinko in Prohinar Viktor pri okrož. sodišču v Ljubljani, dr. Berlic Leon in Punčuh Vladimir pri okrož. sodišču v Mariboru, dr. F i n ž g a r Alojz in Š m i d Alojz pri okrožnem sodišču v Celju, B e 1 j a n Mihael in Rezi Josip pri okrožnem sodišču v Novem mestu, dalje pri sreskih sodiščih: P o 1 j a n e c Franjo, Tome Josip (Ljubljana), Pu reber Emil, dr. Obran Adolf (Maribor), dr. P o m p e Leon v Celju, P i c e k Ivan v Novem mestu, dr. G o r u p Milan v Ptuju, M i š k o t Andrej v Dolnji Lendavi, dr. M e r h a r Bogdan na Vrhniki. Postavljeni so dalje za državnega tožilca dr. Rus Davorin, za namestnika državnega tožilca Grozni k Ivan (Novo mesto) in Antipin Nikolaj (Celje). Premeščeni so sodniki sreskega sodišča RoS Bogomir v Mursko Soboto, Z o r k o Josip na Vransko, Potrato Karol v Kamnik. —• V področju Dravske banovine so postavljeni: za oddelnega načelnika dr. Pfeifer Vilko; za banska svetnika dr. K ari in Ivan, dr. Ipavec Marko; za sreske načelnike dr. Vidmar Ivan (Celje), dr. Vrečar Lovro (Radovljica), dr. Senekovič Ivan (Maribor levi breg); za sreske podnačelnike Pezdič Franc (Maribor — levi breg), Svetina Anton (Celje), dr. Zobec Ivan (Ljubljanska okolica), dr. Eiletz Leopold (Maribor — desni breg), dr. O rož i m Josip (Celje), dr. Mlinar-Cigale Franjo (Ljutomer). — Za javnega beležnika v Kranju je postavljen B a k o v n i k Ivo. — Odvetniško pisarno so otvorili: Hočevar Mirko v Celju, dr. Č a m p a Lojze v Ljubljani, dr. K a m u š i č Josip v Ljubljani, M a 1 n i č Fran na Brdu, K a p u s Vladimir v Mariboru. V pokoj so stopili apelac. sodnik L e v i č n i k Albert, sreski sodnik Lenart Adolf in oddelni načelnik dr. Stare Leon. Izvrševanju odvetništva se je odpovedal ž m a v e c Josip. — Umrli so sreski sodnik dr. T a v ž e 1 j Franjo, sreski načelnik Karlavaris Emest, javni beležnik Tavzes Fran, starešina sreskega sodišča dr. Tomšič Rihard.