IMSKB S' ^ ^ ' ^^^UJSANJB II BO sestavljene h zdraviliiib mineraJnih soli m neškodljivih, toda lelo učinkovitihpraäkoTin ekstrak-tov zdravilnega rastlinstva. Vse te izbrane sestavine delujejo jako poživljajoče na clovešiii organisem, ne vsebujejo nikakib škodljivih snovi in so tako za nemoteno delovanje srca, ledvic in ostalih organov popolnoma neškodljive. Dietetične slatiiiske tablete za hiijšanje odstranjujejo na najpiimernejSi in edino priporočljivi način vse, posebno pi neprijetne in nelepe /.unanje znake'čezmerne debelosti, razkrajajo in raztope preobilno ma.st iia tele.Bu, podbradku, vratu, trebuhu, stegnih, bokih, Irebušni mreni, črevaiij ledvicah itd, Abnormalna ležina ieiesa prične postopoma padati, telo postane prožno, ves organizem pridol>i na svežusti, elastičnosti in mladostnem občutku. Težina Vašega teiesa se zmanjša tekom 1 leta za 8 da U kg. Efietetične siatiiTsketabiet.? sd hujšaa|e dobite v vseh i^iiatnah, in sicer doza s 10Ö tabletami 'LH F>in 46—, velika z 9W tabletami za uin 74 —, kjer jih pa he bi dobili, se obrnite dii-fiüno na proizvajalca: Lekarna Mr. L B AHO VEG Ljubljana, Kongressii trg Nebotičnik % t IXdelUie svetilke in lestence vsake vrste in oblike za sobe in dvorane, po iastnih al: predloženih osnutkih, kovinska okovja za pohištvo. Srebri, zlati, nlkta itd. rabljeno jedilno orodja. Cene seio Zmerne! izdelala tvrdka Josip Hafner ■•''W'filgWtf'ir'IfTWiaiWTBMMrrtlTTIIlTK'MBnirMB' iKevInsIcs industrija liJublJana, Prlsaina uI.K '{blizu sv. Petra ali Tabora^ Vsi ti in p®«loi>nč izdelki se ialilto kesaio »o obliki; in kakovosti z Izdelki naivečiih firm v inozemstvu! ..................................................................................... Manufakturna trgovina Fabiani & Jurjovec Ljubljana Stritarjeva ul. 5 č ................................................................................................................Bi Trgovina s papirjem in šolskimi potrebščinami Darinka Vdovič Ljubljana, Gradišče šl, 4 (Nova dr. Lukmanova hiša) ŽENSKI SVET MAJ 1933 LJUBLJANA LETO XI - 5 . TRI SESTRE t Zofka K veder — Demetrovićeva Nadaljevanje Dnevi so potekali in maj je minil. Oznanjali so se letoviščarji od vseh strani in sobe so se čistile in pripravljale zanje. Nekega dne sredi junija sta odpotovala češka igralca: brat in sestra. Sestra je pastala cvetoća in rdečelična, brat je bil pa še bolj bled kakor ob prihodu. „Kakor kakSen norvomašnik se zdi, a ne igralec," je rekla gospa Nana. „Ne bo dolgo." Nič ni zapazila, da je bila tudi Cirila bleda in še bolj molčeča kakor do.slej. Na griču je bilo mnogo dela, letovdščarjev toliko, da so se domači stisnili in odstopili gostom skoro islednji katiček v hiši. „Vodo je treba la\'iti, kadar deiž pada," je rekla stara mati in veselo in zadovoljno se je sukala po kuhinji in gospodovala pO' hiši. Ogledovala je pozorno vse izletnike iz trga, če bo med njimi kak mlad mož, ki bi bil za Malko ali za Cirilo. Pa ji mi bil nihče všeč. „Pozimd pojdem malo po deželi na oglede," je .sklenila. „Ce neče sreča k nam, jo grem pa iskat. Bom že nekaj izbrala, da bo pravi Ni dobro, će je blago predolgo v skladišču, se ipreleži." ZadovoljDO je pogledovala za svojimi vnukinjami, ki so bile pridne in delavne in ubogljiive. Za Malko se ji je zdelo, da je malo bolj ugnana in resna, kakor je-bila njena navada; Cii'ila pa bolj od tega sveta kakor druga leta. S Tilko sploh ni imela sitnosti in skrbi. Yse itri so zdaj spale v njeni sobi po kavaletih, ki so se čez dan dali zložiti. „Dekleta, dekleta, prarv lepo ste mi zrasle! Kako to diši po zdravju in mladosti! Cisto prav mi je, da vas imam vsako leto nekaj časa tako pod očmi in se spomnim svojih lastnih dekliških let. Tudi jaz sem cvetela kakor roža. Zdaj mi je pa samo trnje ostalo," je govorila včasih. „Kakšno trnje, stara mati! Saj ste lepo okrogli in rdečelični kakor me, samo v ramah malo bolj košati in v rokah bolj močni," so se smejale vnukinje. „Da, zobe imam še vse in silo imam, da bi še hlapca pretepla," se je sinejala stara mati. „Ampak lasje so pepelasti in koža ni več gladka, lako je." „Ce je katera zaljubljena, naj mi pove," je ukazala nekdaj. 97 „Nobena ni," so rekle. „In niti li, Cirila, se ne zanimaš za tega našega učitelja?" „Ne zanimam." „Prav. Imam še raje. Po svetu varni pojidem fante iskat to zimo, da veste." „Meni tudi?" je vprašala Tilka. „Ne, tebi še ne, samo starejšima." „Kakšnega lepega mi izberite,' se je smejala Malka. „Bom že. Sem zadosti stara in izkušena, bom že našla dva poštena in pametna in pridna in ne pregrda človeka s kakšno kupčijo ali posestvom. Bolje da se ženska po pameti omoži,kakor pa po tisti ljubezni, ki je že marsikatero zavarala in v nesrečo pahnila." „Samo jaz bi šla jeseni, ko gosti odidejo, vendar rada za nekaj dni na obisk v Trst k teti, ki me je že tolikoki-at vabila," je rekla Cirila. „In jaz k botri na Dumaj, da si nakupim raznih reči za mojo šiva-rijo," se je oglasila Malka. „Ne vem, če bi vaju pustila po svetu tako saoni vsako na svojO; stram," se je premišljevala stara mati. „Saj nismo več tako otročje in neumne, kakor mislite," je rekla Malka. In tako je bilo dogovorjeno, da jih bo stara mati res pustila za nekaj dni z doma in da ju lahko hlapec skupaj odpelje s kovčcgi v trg, da se odpeljeta Oid tam po železnici, ena na jug in druga na sever. Pa so potekali đne\'i, tedni in imeseci in počitnice so minile. Včasih je prišlo liako pis'mo iz Češke, zdaj za Malko, zdaj za Cirilo. Božena je nazn-ainila, da se je zaročila z nekim kopališkim eko-namom in da je srečna in vesela, da se bo za vse večne čase rešila gledališča in komedijamtstva. „Vašim gozdovom hvala, da so me ozdravili in polepšali. Vi pa nikar ne silite v svet! Svet je mrzel in tuj in sovražen." Malka je čestitala v imonu vseh, premislila se pa ni čisto nič. Zadnje dneve počitnic je prišlo črno obrobljeno naznanilo, da je Jao za težko boleznijo naglo umrl. hiši je bil metež, gostje so odhajali drug za drugim, da nihče domačih ni opazil, ka]ko je bila Cirila žalostna, vsa tiha in spremenjena. Naročila je za ubogega mladega igralca v cerkvi .maš.o zadušnico. „Tudi jaz se bom ločila od tega sveta," mu je obljubila v duši. In komaj so ma Griču spravili hišo zopet v stari red, je prosila staro mater: „Zdaj me pustile, da grem. Potrebno mi je, da grem. Ne morem več vzdržati doma." „To je mladi svel!" je godrnjala starka. „Živce ima in nič ne zdržil — Pa pojdita, bosta pa prej nazaj!" Tako sta se odpeljali nekega jutra, da druga ni slutila za drugo, da se za vedno vozi z Griča, a še manj, da bi slutili tisti, ki so ostali, da ne mislita nikdar več naizaj. 98 Malka se je obračala na domačo hišo. „Pa, je bilo lepo pri nas," je rekla. ,.Lepo," je ponovila Cirila in je gledala proti goram in po temnih gozdovih in po zelenih doliinah in po belih vaseh. „Tod sem hodila in ne bom več," je mishla v dubu. „Stara anati so trdni; kar nič se jim ne poznajo leta," je rekla Malka, kakor da svojo vest utišuje. „Trdni so," je pritrdila Cirila. „Prestali bodo, da grem," je mishla. „Saj "ne kanim delati sramote svojemu domu ie rodu, ampak Bog me kliče." ■ „Sojeno mi je, da grem," je premišljevala Malka. „Življenje me vabi. V srećo ali nesrečo, kaj vem. Ampak dcfma bi ne vzdržala več za nobeno ceno." 1- • Krasen dam je bil in kraj rajsko lep. Celo življenje sta ga nosih sestri v srcu takega jasnega, s solncem obsijamega. Na kolodvoru sta se poslovili, ena se je odpeljala na jug, druga na sever, in tudi duševno sta se razšli za vse čase tako; ena na eno, druga na drugo stran. • In čez nekaj dni je dobila starka na griču dvoje pisem. Najprej je odprla Malikino. „Preljuba sitara mati!" je pisalo dekle. „To, kar Vam imam razodeti, Vas bo zelo bolelo, pa Vas. prosim, da mi odpustite. .." Do teh besed je čitala starka doli v majhni poštni izbici, kjer so po stenah viseli isitari zemljevidi in tarife. Skoro vedno je prisostvovala odpiranju pisemskih vreč in malo pobrskala med pismi, da vidi, za koga je kaj prišlo. Bila je imolčeča kakor grob, pa je .mislila, da se zato brez škode za druge ljudi lahko malo vdaja svoji radovednosti. Poznala je vsakega otroka v kraju in jo je zanimalo, kaj prihaja Ie daljave v tihe, samotne vasi pod gričem. Veselila, se je, kadar je kdo Listih, ki so biU v Ameriki, poslal svoji družini kaj denarja ali če so fantje od vojakov pisali staršem za Božič, za Veliko noč in za godove. Tako je tudi to pot sama pograbila obe pismi v kopi drugih. „ .. da mi odpustite..." To jo je spreletelo, kakor da se ji je oster nož zapičil v srce. Prenehala je s čitanjem, vtaknila obe pismi v žep in se ozrla, če je kdo opazil, kaj se je zgodilo. Poštna gospodična je štela priporočena pisma, za leseno pregrada pa je učitelj zvesto poslušal kaplana, ki je tudi prišel po časopis. Orožnik je nekaj zapisoval v svoj sluteni notes, šumarjev fant pa je prekladal v torbo svoje nakupe, ki jih je malo prej opravil v prodajalni. Nihče ni gledal vanjo in tiho se je izgubila , v gornje nadsitropje v svojo sobo, kjer je zopet sama nočevala. Kai\'alete so bili znosili v podstrešje in vnukinje so si takoj prvi dan, ko so odšli letoviščarji, zopet po starem uredile vsaka svojo sobico. Zdaj se ji je zazdelo, da Malka svoje sobice res ni ozaljšala kakor navadno, da ni razobesila vseh svojih slik in ni pogrnila po pohištvu vseh svojih vezenih prtičev. 99 „Moj Bog, kaj se je zgodilo s tem dekletcwn?;" je ječalo v duši starke. Vendar je najprej sedla na 9\'oj udobni naslonjač in nekaj časa mimo čakala, da se ji srce majloi umiri. , „Samo z mirom, samo z mirom," je šepetala sama sebi. Potem se je odločila. In s trdo roko je raagmila pismo. „... pa Vas prosim, da mi odpustite," je čitala. „Ni mi prirojeno, da bi živela mimo življenje kje oa fcmetib ali v kakšnem našeun dolgočasnem mestecu. Ze od nekdaj me je gnalo ven v življenje, da se borim in da kaj doživim. Igralka bi rada postala. .;" „Igralka, .komedijamtiia!" je siikmila stara maiti. „Ce bom kedaj dosegla išlavo, se bom vrnila domov, da obiščem Vas in sestre iii domači kraj in vem, da me bodete sprejeli lepo in brez očiMtov. Tistemu, ki zmaga, se vedno vse oidpušča. Ce pa ne bom dosegla nić posebnega, me ne bo mkoli več nazaj. Tudi če ime bo iživljeaije strlo in ugonobilo, ne bom nikdar na Griču prosila pomoči, se bo že našel kakšen kotiček ,k|er bom tiho umrla. Kaikor mi bo usojeno. Amipak zdaj sem polna upanja in s trdno voljo se hočem boriiti, da dosežem svoj cilj. Toliko, da veste, da sem vse dobro premislila, in da vem, da mi v začetku ne bo lahko in da mi mogoče tudi vise izpodleti in se zdrobim in razočaram. Vem, da me čakajo nevarnosti, amipak jaiz bolj ljubim nevarnost in borbe kakor pa tisto ustaljeno življenje doma. Zahvaljujem se Vam za vse dobro, kar ste mi storili. Zahvaljujem se Vam za lepa ^otroška in dekliška leta. Res bi bili bolje sitorili, da ste me dali dalje šolati, vem, da mi bo ha mojem potu zelo primanjkovala večja naobrazba. Ampak vem, da ste dobro mislili zame. Ostamke zdravi in vedno Laki, kakor ate bili. Sestri pozdras'ljam in jima želim mnogo sreče v življenju. Nikar se preveč ne jezite name. Tako mi je sojeno. Vaša hvaležna Malka." Dolgo je sedela starka, roke je stisnila v pest in njen obraz je postal še bolj trd. „Naj gre, ko ne ve ceniti doma," je mislila. Vendar je bilo srce starke hudo ranjeno. Iz oči so ji polzele grenke solze. „In kako je odšla!" si je očitala v mislih. „Kako potuhnjeno m zvito. Ni imela poguima, da bi mi bila v obraz povedala, kaj misli." Spominjala se je nanjo, ko je bila majhna in bolna in kako jo je pestovala na rokah in nosila cele noči, dokler ni minila nevarnost. „Bog ve, da sem jo rada imela," je mislila. „Skoda je je. Kaj bo zmagala?! Misli, da je v svetu tako kakor pri nas na Griću! Bo že skusila, kaikšei so ljudje in kako trd in-grenak je tuj kruh. Zavrgla nas je, pa jo bomo tudi mi zavrgU." „Pozabila jo bom," je sklenila. „Kakor da je umrla, tako bo." Potem se je spomnila še na Cirilino pismo. 100 „Ta je drugaiöna," je pomisliila, „bolj zvesta." In je 'odprla ipiismo. „Preljuba moja staira mati! — Kadar pomislim na Vas, je moje srce polno hvaležnosti. Bile smo sirote, me tri sestre, pa nikdar nismo tega občutile. Vi ste bili dobri z nami kakor nežna mati in trdni in premišljeni kaikor skrben oće. Bog naj Vam poivrne vse stotero na tem in drugem svetu. Odpustite mi.. " Zopet ta beseda, M tako 'boli! Starki je omahnila raka. „Kaj si mi storila, Ciräla, da me odpufićanja prosiš?" se je balo srce. „Tudi ti, tudi ti držiš sulico v roki, da me z njo presuneš!" Zameglilo se je starki pred oćmi in na Mema j.e padla in roke sikle-nila: „Moj Bog, prizanesi mi, te je m>ogoće!" Sele čez dolgo časa se je opogumila in vzela beli list v roko, da ga prečita do kraja. „Odpustite mi, da sem odšla z doma brez slovesa. Verjemite mi, da me zelo boli, da se Vaim nisem raizodela, bala sem se, da mi boste branili, da grem po po.tii, katero sem si izvoiMla, Vi bi se bili protivili in obe bi trpeli, ker moj sklep je trden in neomajeo. Bogu se bom posvetila, v samostan pojdem." Starka je 'zajokala.' „Tudi ti, Cirila, tudi ti si se prevzela in povzdignila nad domaičijo in gneadom, kjer si se rodila! Kakšna bi bila zemlja, če bi vsi ljudje bežali v samostane? Tako se mi zdi: tam, kamor te je Bog postavil, tam mu služi z delom in poštenim življenjem in včasih z molit\'ijo. Saj tudi ptice ne pojo celo leto in cvetlice ne cveto poizimi in solnce ne sveti noč in dao," je modrovala starka in v srcu ji je vstato kljubo\'anje. „Naj gre, kamor hoče, tudi ta je izdala Grič." Celo dopoldne je ostala gori, a ko jo je Tilka klicala k obedu, je šla dol s trdnimi koraiki in nič se ji ni poznalo na obrazu, da je ta dan za vedno izgubila dve svoji vnukinji. In da jima je v neizrečeni bolesti izkopala grob v svojem srcu in ga poškropila s svojimi solzami. Popoldne .se je praiznično oblekla. „Kam se pa odpravljate?" je vprašala Tilka. „Na občini imam opravka," je rekla. Potem se je kakor neikaj domislila, prijela je mladega dekleta za rame in ji strogo a vendar z ljubeznijo pogledala v oči. „Ti si moja, Tilka, kaj ne?" „Pa čegava bi bila?" se je čudilo dekle. „In imaš rada naš dom in naš Grič." „Rada, to se ve." „In te nič ne vleče proč in si ne želiš po svetu?" „Ne." „Ali bi vzela ti našega učitelja? Za Cirilo je hodil, ampak, mislim, da bi tudi tebe vzel, če bi ga marala." „Ne maram ga, ni mi všeč." „Si morda kakšnega drugega iizbrala?" 101 „Nisem." „In vidiš, pa te bain vendarle Množila še pred adventom. Ali se boiš branila?" ..... „Ne bom, če mi ukažete. Jaz sem mlada m. nemima, vi pa izkusem. Zc veste, kaj delate." Tako je Tilćka. In to ti povem: moški naj bo kakoršemkoli, učen ali pa ne, samo da je ^drav in pošten. Tudi kmetiškega se ne brani." „Saj bi se ne, če bi mi bil drugače všeč.'" „Taiko je. Modra .si. Toliki gospošćini, kolikor je pri nas na briču potrebujeimo, se bo vsak hitro privadil." „Vzela bom, kaiterega ani boste izbrali." _ „Sama si ga boš iArala. Le zaupaj mi! Pojdi na delo m za sedaj nikomur nič ne pripoveduj," je ukazala starka ie odšla. Na občini je naročila, naj oznanijo v nedeljo pred cerkvijoi: „Gospa Nana na Griču vabi za popoldne vse mladeniče iz cele župnije na malo južimo. Vsak bo zastonj pogoščen, ker gospa hoče, da proslavi pomemben dan svojega življenja." Konec prihodnjič ŽE MI TELO UMIRA V POMLAD Anica č e r li e j e v a V meni BO še planneni živega hrepenenja, a moje telo je le še senca življenja. Za mano je mlada, mlada pot. Rada bi še hodila tod in tebe, moja lučka, vodila. Brez moje ljubezni bo« morala v svet, brez nje ti bo nekega dne razodet, ko boš iz svojih globin vzplapolala — O lučka, premračen svet sredi belih, prebelih isanj.. Saj bi ostala! Saj me še drobcena roka drži, saj se borim vse dni, vse noči, da bi ti mamico svojo poznala, ko boš velika, lučka, takrat — in boš iz svojih ilašnih spoznanj jele in čiste ljubezni iskala. O lučka, saj bi ostala! Saj ima človek življenje rad. Tako si še moja in mala, komaj sem te prižgala a že mi telo umira v pomlad. VEČERNO PISMO Avgusta G a b e r 5 č i Ic o v a One tihe, bele sanje, dragi, spremljajo pojoče sence. Grudi mi drhtijo, beli slap ovija rame. Veš, Irenotki so, ko mislim. da ti moram darovati mir in vzvaloviti svoje misli, vžgati jih ko plamen, ki naj zate žge in pali, da ostane le tiipljenje zame. 102 RECITATOR M a š a s 1 a v č e v a Od tega je že dolgo... Takrat je bila beda redka ... Kot danes blagostanje ... V nekem mestu ise je nekega dne pojawl -nekdo, Z družino. Na obleki znaki preteklih, dobrih dni, na obraizu znaki stalne bolezni in v oćeh pogum za bodočnost. Črn klobuk na glavi, ogoljene gosposke gamaše na razboj enih čevljih. Okrog vrata siv volnen šal. Sal, ki so se za njim skrivale ozke brezkrvme ustne. « Za njim so išlipo cesti otroci. Trije dečki. Hodili so kot oče: nagnjeni naprej, ko da .se jim silno mudi. A šli so počasi--Imeli so sive šale okrog vratu. Ko da so se rodili z njimi-- Hodili so po cestah, pogledi, ki niso ničesar zaznali, so- jim bili uprti. Šli ■so, šli — pogovarjajoč se z- edino mislijo, ki je bila v njih. Sveta okrog njih ni bilo — Nikomur niso ničesar storili. Vprašali niso nikogar nič in prosili še manj. Saimo prišli so nekega dne v neko mesto — * Zadovoljni, rdečelLČni meščani so jih gledali. Neka t™na neiprijet-. nost se je zganila v njih. Ne sovraštvo — ne! Občutek, podoben takemu, ki ga vzbudi prepih--— Oblak, ki zasenči solnce — Mrzel curek vode-- Nihče bi ne znal razložiti, zakaj je raje akrenil glavo v drugo smer, če jih je srečal. Slutili so: tam hodi beda. Skrita beda. Ona, ki se junaško smehlja v bridkostih — Ona, ki se noče izdati — — # Mati — kallsšna je bila? Kogarkoli bi ■s'prasal, bi ne znal povedati drugega: dvoje črnih, mladih oči. Oči, ki so pogledale, da si moral povesiti pogled. Dvoje resnih oči. Odkritosrčnih, Niiti ne žalostnih, še manj predrznih ali gospodovalnih. Kako čudne so včaisih človeške oči--Prav take ima ti.soč drugih ljudi: po barvi, obliki, po vsem. Pa kane iz njih pogled — in naenkrat je izmed tisočerih oči v spominu samo dvoje oči, katerih pogled se je potopil v tvoj spomin-- * Nekdo je prišel nekega dne v neko mesto. Z družino. Kdo so bili? Velik siv šal in trije mali. In dvoje resnih oči. To so bili. Nihče ni vedel, odkod so, kaj iso in kam gredo. Bili so tu. 103 Med poukom. Otroci v razredu so se veselo oddahnili. Šolski sluga z okrožnico je prišel. Otroci so Vedeli: najjmainj pet minut je njihovih. Mai-sikdo se je razveselil: morda nte bran vprašan-- Okrožnica, ona debela Ärna knjiga, je kajkor dobra teta otrokcxm. Vselej ko se pojaivi, preikine pouk. Kaj nam pove danes? Da bo gospod ta in ta jutri dopoldne od 10.—11. recitiral pesmi iz domače in tuje poezije. Da stane za vsakega vstopnina 2 Din in da ravnateljstvo obisk priporoča. Pouk od 10.—11. pa iseveda odipade. O — kakšna sreča!! Učiteljica je povedala, da je gospod s sivim šalom recitator. V otroiških srcih se je zganilo neka^ kakor hvaležnost. Vendar ni moglo pregnati občutka nezaupanja. Recitator--kako tuja beseda v tem majhnem mestu —! Nekakšen komedijant — ne?! V.si .pojdejo poslušat — vsi! Glava olb glavi se gnete v veliki telovadnici. Recitator vstopi na oder za mizo. Bolj rdeče ikot navadno so hse na bledih licih. Suho zakašlja in prične. Otrokom je, ko da čujejo tujo govorico. Tuj jezik. Kaiko čudnosmešne m oašopirjene so besede, M prihajajo iz njegovih ust. Sraim jih je pred temi besedami, ki so kakor lepe tujke, ki pridejo včasih sem letovat. Zene so likkor njih matere, pa so toliko lepše, finejše in toiliko ipo-merdjo. Niso zanemarjene in umazane. Dragocene so. In sami ne vedo prav, zakaj se norčujejo iz teh tujk in jih celo sovražijo. Morda, ker vedo, da so jim nedosegljive--Ampak tega se ne zavedajoi In smejati in hihitati se morajo, da si dado s tem poguma; da se jih ubranijo, ker se jih boje. Zato se smejejo. Ce pove recitator kako besedo, je to znan zvok, ki pomeni to ali ono. Toda kako smešino je, če beseda oživi in vidiš rasti travo ali slišiš šumeti slap. Slap je vendar slap in beseda ne sme šumeti, če ne pristaviš, da slaip šumi ■—! # Lise na recitatorjevih licih temne. Recitira in čuti, da ga ne razumejo. Nočejo in ne morejo ga razumeti. Ta ozka srca so zaipahnjena lepoti. Ti, 'ki poslušajo, so plačali po dva 'dinarja, da se lahko smejejo in uživajo pouka prosibo' uro. Kaj jim mar recitator in recitacije! In on to čuti — Ve, 'da je denar, ki ga je dobil od otrok, miloščina. On pa je noče. Zaislužiti hoče denar, četudi ga nihče ne posluša. Z grenkobo razočaranja zida besedo na besedo. Hoče, hoče jih prisiliti, da bi prisluhnili. Čuti, da mu pešajo telesne moči, a da mu raste volja. Ogromna je, da bi napolnil z njo dvorano. Iz njegovega telesa mu ki/pi kot vino, in vre sproščena, iščoča posode, da se pretoči vanjo. A niti ene pripravljene. 104 Balado recitira — — — Pozabil je vse naiotrog. Zapreda se v čar pesmi kaikor pajek v mreže ... Nekje v senceh mu Aija di^obno Uadevce kot ura: za-man — zaman ---in potne srage močijo čelo-- Še pet pesmi, potem bo 'konec. Konec kalvarije. Konec lakote. Nenadoma začuti: tam v dvorani nekdo posluša. Posluša in računa. Droban dekUški obrazek, ves bled, strmi vanj. Kot žarek bele svetlobe iz teme sije. Po tem žarku «e točijo njegove besede do dekletca. Ena sama ga posluša in razume — Recitator je zanjo čarovnik, ki čara — Široko odprte oči vidijo, uho sliši, jezik čud okus bajnih sadov iil nosek vonja cvetje —■ — Čarovnik pravi „svetloba" ali „soJnce" in obraz mu zašije. Beseda se sveti in hoče v višave — Ce pra^^ „noža", je beseda rdeča in diši — Pri „simuti" je, ko da zivane zvonovi in nekdo joka — Tn 'ko rpravi „tema", je njegov glas žametast in mračno je v hipu — Tako se ji vsaj zdi-- Ce (reče „kralj", sitopa beseda počaisi kakor kralj na prestol in za njim 'se vleče škrlaten plašč z zlatom itkan in hermelinom okrašen. In „dvorni norec" sfcoči iz njegovih u.st, da zazvene kraguljčld na njegovi čepici — Beseda „ljubezen" pa je tajko topla in blesteča kot zlat slap, da misli ob njej zaplešejo in ee morejo še doumeti njenega bleska — Kaj so ji padle kaplje iz tega slapa v oči, da jo tako skele — —?? Recitator, ki ga nosijo lastne besede v neznano sladkost, se zdrzne — ^ Cuj — zdaj tam iz kota ihtenje — Njegovo? Ne — ne — saj recitira. Da — v srcu so solze. Solze hvaležnosti — njej — Glasno ihti malo bledo dekle. — Vse se ozira tja. — Učiteljica jo odpelje iz dvorane — Odšla je — Zopet je sam. In zopet se bori z nevidno steno. Z obupom v srcu. pred očmi mu plešejo spirale, ognjene in črne in zopem okus ima v ustih — Rdeči in črni bliisld ga slepe. Robec, ki ga poslednji hip pritisne na usta, se pordeči. On sedi za špansko stend na odru. Odmor. Žena ima zanj pripravljeno jajce s sladkorjem in vodo. Krepča se. Žena ga prosi s sldenjenimi rokami, naj zaMjuči. Program obsega samo še tri pesmi. Ne mara nehati. Noče miloščine. Zavoljo drobnega bledega obraza, ki ga je rešil obupa — noče nehati. A žena naj tega ne ve. Zopet je na odru in .strmi v edino poslušallio, ki se je vrnila. 105 Nikoli še ni tako govoril--Dvorana molči. Zdaj pričenjajo .slutiti, da je nekaj velikega za vsaiio besedo — cel ogromen svet. Drug za drugim prisluline — Vsaka beseda je skala. Vednuo večja, vedno težja — In zopet se mu rdeči in črni feoriandoli prepletajo pi-ed pogledom — Krvave škarje presekajo zvok njegovih besed. Čarobna dežela ugasne. Omedlewca. Bože, koliiko krw ima človek! — * Nekega dne so šli iz mesta velik siv šal in trije majhni sivi šali za dvojico žalostnih oči. — Šh so sklonjeni pod bremenom tujih pogledov. Odšel je .čarovnik, M je prinesel neznan čaroben cvet v njihovo topo življenje — , Bel dekliški obrazalš; je ostal sklonjen nad pozajbljeno računico — „Tudi jaz bom nekoč recitii-ala... Lepo je---Kljub vsemu--- SRBSKE KNJIŽEVNICE Marja Boršnikova KadaljevaEje DRAGA DIMITRIJEVIĆ - DEJANOVIC» Rodila se je v Stari Kanjiži 18. avg. 1840. kot hči premožnega advokata in ekonoma. Po dovršeni ljudski šoli se je izobraževala y nekem temišvar^em msütuto, ki ga je pa morala v svojem 13. letu radi težke očesne bolezni zapustiti in se vrniti domov. Po materini smrti, je doma prevzela gospodinjstvo, ki^ ga je opravljala do L 1861 ko se je poročila z učiteljem Dejanovičem. Radi minogih razočaranj, katere sta ji prizadejala mož in ta.šča, se je kmalu po poroki spet zatelda domov, odtod pa k sorodnikom v Budimpešto. Tn se je spoznala z voditelji srbskega omlatoskega aibanla kar je dalo .smernice njenemu nadaljnjemu življenju m delu: pričela je pi-iateljevati, obenem pa se je posvetila gledališču. Sredi 60. let se je vrnda k mozu; tn se pričenja najplodo-s-itejša doba njenega življenja. Umrla ]e v 31. letu, 26. ]un. 1871., na porodu. Šestdeseta leta, v kaiterih pričenja Dejamvićeva svoje književno delo, potekajo v srbski knjižcvoosti v pravcu kulturno poHlimega aniladinskega gibanja. To je pokret, ki se lOTazito zavzema za ideje liberalizma ki nacioaia-lizma in slreani po ohranitvi čistega .Srbstva, proč od zapadne Evrope. V književnosti pomenjajo 60. leta dobo romantičnega po^'eličav.anja in idealiziranja srbske tradicije ter vsega, kar jc v z^'ezi's srbskim ljudstvom. Ta sBb-ska romantika, 'ki se javlja ipol velia kesneje od nemške, v času, ko zapadno-evpopske lilerature žive že v novem pravcu realizma, ni ostala „čista", marveč je prevzela oiarsikako isodobno zapadnoevropsko primes. Med drugim .se oglaša v omladinskem gibanju tudi ideja feminizma, ki -nikakoT ni v soglasju 2 moralo poveličevane preteklosti. Dejamovičeva je navdušena Omladinka. Iz nacionailnega vzfaičenja, iz želje po prosvetnem delovanju se posveča teatru, prevajanju, iavirnemu leposlovju, politiki, pedagogiki in feminizmu. » Prim.: Dr. Julka Hlapec - Đorđević „Omladinka Draga Dejanovdć", Misao (M) 1921. ZV, 28., Str. 241; Herman Wendel, Die neue Generation 1931, 1. XVII., junij; Skerlić „Omladina i njena književnost" 1906; žena i Svet 1933, br. 3, sir. 3. 106 Vse kaže, da kot igrallca na odru ni imela uspeha. Njene pesmi — 1. 1896. je izdala tudi samostojno zbirko pod naslovom „Spisi" — so -večimoma ša-Monsike in neoriginalne; polne so romanitičnega _ jadikovanja in, izvzemši ndcaj Ijnbczoniskih, nimajo prevelike literaame vrednosti. Večinoma opevajo ljubezenjin ix>doljubje, ki igrata tudi pri njeni omledno sentimentalni, često tondenčai leposlovni proži glavno vlogo. Vrednost prosvetnega dela Drage Dejanovićeve ni v leposlovju, marveč v njenem socialno-pedagoškem delu, predvsem v njenih feminističnih spisih, ki pomeojajo prvi feministični manifest v srbski javnosti. „Ti njeni spisi, čeprav so bolj rodoljuihne pridige kot pa socialni eseji, so .polni izredno točnih opaizovanj, jedrnatih misli in vzornih načel v pogledu žendoe pravice in dolžnosti napram narodu in sami sebi." (Hlapec - Đorđević) Dejanovićeva je spoznala, da liči glavini vzrok .ženine klavime usode v njeni intelektualni zaostalosti in materialni odviisnosti. Prežalostno je, da je življenjska vsebina povprečne meščanke zgolj lüksus, zabava in olepšavanje telesa. Ženske maj se raje izobražujejo in si poiščejo vsalia svoj poklic, da se »svobode rodbinskoga protektorata, odnosno tiramje. Toda prav tu iLrči pri njej socialni problem slaipaj z omladinskim nacionalizmom: Dejanovićeva je prepravovenia Omladinka, prenavdušena rodo-Ijubkinja, preromaotićna «boževateljica narodne preteiklosti, da bi je ne bolelo propadanje onih patriarhalnih običajev, ki v bistvu zasužnjujejo ženo. Zato neprestano psuje „gnili zapad", „strup evropske ci-^ilizacije". Toda vkljub nedoslednostim in protislovjem, ki se javljajo v-feminističnih načelih Drage Dejano viceve, pomonja njena jxijava v zgodovini srbskega ženskega gibanja važen korak navzgor. Tudi Stanimirovičeva spada s svojim književnim delom deloma že v dobo oniladdnskega gibanja, za/dgar glaivna gesla se tako vneto navdušuje, prir tem pa ostane vJdjub temu v življaiju in načelih konservativna, breziniciativna, pokoma, skronma, neJjorbona. Do-čim Dejanovićeva, prva zaivestna srbsica fcnrinistlta, prestopa meje dotedanjega delokroge srbske žene in usmerja, polna energije, borbenosti in poleta, svoj kioraik v novo življenje, pripravljajoč s tem pot doslednemu feminističnemu gibanju naslednjih desetletij. Dalje Tirihodniič MRTVI MATERI Mara Lamutova V razboišju svoje mladoletne sreče, ko naiuki šli so včaisih v prazen klas, užaljena si rekla mi svareče: „Spoznala boš prepozno, kdo sem jaz!" Oziram med oblake se bežeće, da "vidim tvoj zveličani obraz, poslušam željno sapice ihteće — će idiha v rajih tvioj onemeli glas ... In vemo čakam v ipolnočni uri, 11 tvoja silhueta mimo gre, saj duh prešine lahko zid in duri. Odkar doma si v zvezdnatem azuri — še tvoja senca mimo več ne gre, zaman, zaman po nji srce mi mre... 107 E OB DESETLETNICI JAVNE ŽENSKE BOLNICE Angela V o d e I o v a '^na najipolrelHiejših sooialiio-zdravst^enih UiStanov v LjuJjljaiii, javna J ženska bolnica, je obhajala letos vaižno obletnico: pred nekaj meseci je poteklo 10 let. odkar je nastanjena v lastnem poslopju. Dokaz, kalw zelo potrebno je bilo Tcčjc poslopje, ki vrši svojo najvažnejšo nalogo kol porodnišnica, dobi obiskovalec takoj pri vhodu: na hodniku visi grafičen prikaz šte^dla porodov, ki se izvrše v bolnici. Črta, ki se zlasti zadnja leta dviga skoro v navpični smeri, ipriča, kako potreibaia je ta ustanova posebno v današnji krizi ženam, ki često nimajo niti dovolj gimotnih sredstev, niti primernega prostora, da bi mogle poroditi doma, ob primerni postrežbi. V poslopje, ki naj bi bilo po svojem prvotnem namenu zavod za slepce, se je pred 10 leti na jxAiudo primaiija dr. Zalokarja namestila ženska bolnica, ki je bila že tedaj kot oddelek splošne bolnice minogo premajhna, da bi ustrezala svojemu namenu. Ob ustanovitvi so pokazala ženska drušiva pravilno razumevanje za potrebe nove ženske bolnice, Jd je raibila radi večjega števila prostorov mnogo nove opreme, zlasti posteljnine. Zato je započelo Splošno ženslco društvo nabiralno ajicijo, z geslom „sestra za sestro" pa so pomagala vsa napredna ženska društva, predvsem klub Primoiiik. Nabavile so precej posteljnega, ženskega in otroškega perila ter s primernim pohištvom in inštrumenti opremile ambuilanco, (l\jer dobiu'ajo (Siromašne žene brezplačno zdravniško pomoč. Kakor sem že omenila, neprestano nai-ašča število žen, hi iščejo pomoči v ženski bolnici: samo porodnic pride na leto do 1800 in prav tolito drugih žen, ki Ijolehajo na raznih ženskih boleznih (ralia je na. pr. 50—80 pri-meiw na leto). Bolnice so večinoma zavarovanke raznih bolnišildh blagajn, predvsem Okrožnega urada za zavaTOv-anje delavcev dn želeaničarske bolniške blagajne. Radi pomanjkanja djolniških sob ne pridejo v poštev običajni razredi, ki bi po mnenju g. prof. dr. Zalokarja po bolnišnicah itak morali 108 biti odpravljeni, liajti ravnanje z bolnikom bi se moralo tudi glede oskrbe prilagoditi bolezni, ne pa bolnikovi plačilni zmožnosti." To, pravi g. primardj, je utemeljitev z .zdravniškega vidika. Edino pravilna pa je taka utemeljitev tudi s socialnega stališča, a dasi je povsem logična, jo gotovo le malokdo uvidi in prizna. Smo pač družba razredov, ne saino v življenju, aimpaik tudi v bolnici in celo n-a pokopališču. Značilno je, da se bolnica vzdržuje .skoro sama, saj dobiva od države le 300.000 Din letne podpore, a ;to je 'za te vrste ustanovo -pač .piemalo, če se hoče razmahnili in se posluževati 'najpotrebnejših modemih prijKMiiočkov. Izredno važno nalogo vrši bolnica tudi s svojo babišfco šolo, ki uživa sloves najstarejše ui najboljše šole te vrste v državi. Učna doba za babice traja 18 mesecev z enomesečnim ponavljalnini tečajem tei- sprejema stalno po 20 učonk. Toda priglaša se jih vsa'kokrat po 50, pa, žal, mi prostora za vse. Babice, ki prihajajo i:z ljubljanske babiške šole, so na d4il)rom glasu po vsej državi, — tudi v Srbiji jih je precej — ker so znane po snažnosti in po strokovnem znanju. Kakor znano, so pri nas ludi v ženski bolnici nameščene samo redovne sosLre, civilne uslužbenlce so le babice in služkinje. To je nekaj podalikov zgolj zunanjega značaja, ki nikakor ne morejo globlje lor celoti osvetliti dela, pomena ter nalog zavoda. Mnogo več kot talfo opisovanje pove razgled po bolnici sami, ki se kljub skroimiim dohodltom stalno modernizira, še več pa kratek razgovor z voditeljoui-stro-kovnjakoni, ki ti z malo besedami odpi-e skoro nepregledno jierspeiktivo nalog tudi na higijenskem in socialnem polju, ki jih mora višiti ta zavod: „ženslia bolnica ne sme slali izolirana, temveč mora imeti tesno higijensko in socialno zvezo z zunanjim svetom, tako, da stopi resnično v službo ljudstva." G. primarij je mneja, da bi bilo za tako posredovanje med zunanjim .svetom in bolnico potrebno, da se nameste civilne skrbne sestre, katerih naloga bi bila obsežna in glede na ljudske koristi tudi prav hvaležna. Predvsem bi bila naloga oskrbne sestre, da porodnice, ki so zapustile bolnico, obiskuje na domu, jim nudi ■na.svete glede higijene v splošnem, glede prehrane dojenčka, se prepriča o njih gmolnejn položaju, a v naj- 109 hujši sili jircskrlii tudi materijalno pomoč. Seveda je zalo potreben stik bakiice z drugimi socialnimi ustanovami oiljčin in države, pa iludi böWca saiina mora imeti za take vrste delo primerna denarna sredstva, da more nuditii siTomašnim. materam prvo pomoč v skrajni sili. Kajti materijalna poanoč je nmogokdaj ix)lj potrebna kot vse drugo: kaj pomagajo ubogi služkinji-nezakonsJii materi, ki je izgubila službo, vsi dobri nasveti, če pa nima niti sredstev, da bi se peljala domov? Ljubljanska ženska bolnica že razpolaga s takim fondom po naklonjenosti g. pi-dmarija dr. Jenka, ki je v to svrho poklonil znatno vsoto. — Danes gre ves ženin razvoj v nbvo smer, kateri daje pravec žencino poklic.no udejstvovanje. Spreminja se zlasti njeno družinsko življenje: notranja, a tudi zunanja oblilia družine. Marsikdaj do skrajnosti poenostajv-Ijeoo gospodinjstvo skoro, onemogoča v družini nego bolnilia, posebno , pa porodnice. Nove oblike življenja zahtevajo novih mroditev lin zlasti take inslituoije, kot so bolnice, sanatoriji, zavetišča se bodo morale prilagoditi zahtevam razvoja. Izven dvoma je, da se, bodo zlasti porodnišnice ženske čedalje bolj posluževale. Tudi naša ženska bolnica priča o tem in kliče po izpopokiitvi v tem smislu. SESTRA POMOČNICA - DELAVKA V SOCIALNO HIGIJENSKE SLUŽBI M i n k a p e š č e v a Med ženskimi poklici, ki so nastali v. povojni dobi, je posebno važeri poklic sestre pomočnice. Države so bile po vojni primorane poskrbeti za izboljšanje zdravja naroda. Začele so graditi in ustanavljati zavode, ki služijo zdravstveno socdaloemu skrbstvu. Da bi dobili za to skrbstvo dobro izvežbano osobje, so ustanovili (Ljubljana, Beograd, Zagreb) šole za sestre pomočnice. V tniletem praktičnem in teoretičnem pönku se telesno in duševno sposobna dekleta s predpisano šolsko izobrazbo izvežbajo za sestre pomočnice. Po dovršenem šolanju jih namestijo po različnih zavodih in ustanovah. Tako preidejo v svoj težarvni, vendar pa lepi, idealni in ženskemu značaju tako primerni poklic. Težaven je poklic sestre pmrKoenice, ker zahte\'a od nje veliko ipožrtvovalnost in samozatajevanje v prid bližnjemu. s Delovni čas sestre pomočnice je večinoma daljše oidmerjen kakor v katerikoli drugi službi, «e redkokdaj se zgodi, da pomaga izven službenih ur tudi pri delu, ki ne spada v njeno področje. Sestra pomočnica mora bili dovolj inteligentna in čuvstveno močna, drugače ne more ustrezati težliim nalogaar Lega poklica. Sestre pomočnice so nameščene po bohiicah in higijenskih ustanovah z raznimi oddelki: V šolskii p o li ki i nik i je sestra vez med šolo in šolskim zdravnikom. Obiskuje šole, poizveduje o bolnih otrocih, obiskuje bolnike na domu, da se prepriča, ali ni morda kdo zbolel za infekcijsko boleznijo. Pri vsakdanjih ordinacijah v šolski polikliniki pomaga zdravniku, deli zdravila, obvezuje, tolmači otrokom in materam zdravnikove nasvete. Vrhutega opravlja vse pisarniške posle šolske poliklinike, kjer zaznamuje vse odredbe in ordinacije zdravnika na posameznih 7uatičnih listih in kartotekah. S .šolskimi poliklinikami so združene tudi šolske kuhinje, ki dajejo dijakom srednjih in osnovnih šol prehrano, ]>o večini brezjilačno ali po znižani ceni. Tudi v teh kuhinjah sodelujejo sestre pomočnice. 110 Vsi zdravstveno socialni zavodi prirejajo o počitnicah takozvane po-č i t n i š ik e kolonije za šibke otroke, katere vodijo sestre pomočnice. Gotovo je to velika skrb .in odgovornost, ki jo sestra prevzame, kajti biti mora mati in vzgojileljica vseh njej v oskrbo izročenih otrok. V protituberkulozni dispanzer prihajajo po nasvete in zdravniško pomoč na pljučih bolni ljudje, med njimi je mnogo težko jetičnih. Kako nevarno je imeti opravka z jetičmimi ljudmi, ve vs^, ki pozna na-lezljivost in zahrbtnost te bolezni. Vendar sestra pomočnica ne misli nikdar na to, v kakšni nevarnosti je, pogovarja se z ljudmi, daje navodila, kako jim je živeti, da se njihovo zdravstveno stanje izboljša, in kako se naj zadrže proti svojemu bližnjemu, da ga ne okužijo. Vrhutega obiskuje sestra bolnike na domu, da ugotovi, v kalcsnüi socijalnih razmerah živijo, pogleda njihovo stanovanje, da poroča, kaj jim je potrebno, da se pobija širjenje jetüce (n. pr. pljuvalniki, desinfekcijska sredstva, perilo, milo, podpora za izboljšanje hrame, preskrba zdravljenja v sanatoriju, oddaja v bolnico in dr.) Sestra v dečjem domu je negovalka, ki skrbi za male zapuščene nebogljenčke kakor mati. Marsikalerega je nepoučena mati nepravilno hranila iti bil bi izgubljen, če bi ne bil sprejet v .zavod. Služba v takem zavodu je težavna in o.dgoivorna, ker vrši n. pr. mlado dekle po 14 noči zaporedoma službo in mora paziti na 30 ali še več otrok. Sestra kot potujoča učiteljica higijene potuje z razstavnim materijalom v različne kraje, posebno tja, kjer se vrše gospodinjski tečaji. Ondi ostaja najdalje do 14 dni. Piiireja za žene m dekleta dnevna in večerna predavanja. Poučuje o pravilni negi in prehrani dojenčka ne samo teoretično ampalc tudi praktično, kar je velike važnosti za polbij^je umrljivosti dojenčkov med narodom. Navaja ljudi k snagi in čistoči in dokazuje, kako malo je potrebno za to: samo metla, milo, voda, pa ipridne roke, ■to je vse. ~ .. Sestra na posetu pri novorojenčku je z^et sestra ueite-Ijica mlade mamice. Raizloži ji, kako škoduje otročičku, če je povit, da se ne .more gibati, in kališne poledice ima to nehigijenske ravnanje za dojenčka. Materi pokaže pravilno povijanje in kopanje otroka, daje ji nasvete za pravilno dojenje, pri imietnem prehranjevanju pa navodila o pravilnem pripravljanju hrane. Na podlagi krojev pokaže sestra .materi, kalio enostavno je dojenacovo perilo lin kalco ga je treba uporabljati. Povabi mater z dojenčkom v posvetovalnico, da ga tudi zdravniško preiščejo ler tako vsestransko oArbe za malega črvička. Tako obiskuje sestra vse bližnje in oddaljene naselbine, obiskuje dojenčke, šoMie otroke in odrasle bolnike. „Sestra, sestra gre," to je navadno klic vaške mladine, ko se pojavi sestra na vasii- S lem obveste svoje domače, da prihaja sestra na obisk k bolniku v siromašni koči. Kakšno stanovanje! Soba je komaj nekoliko metrov dolga in široka, mala okenca, in še ta celo zimo trdno zaprta. Nikdar prezračeno stanovanje je zaduhlo, po tleh polno smeti in druge navlake. V kolu stoji mali štedilnik, saj imajo sobo tudi za kuhinjo. Vsa druga oprema je silno pomanjkljiva in kaže veliko revščino teh ljudi. V kotu sobe stoji edina postelja, kjer leži mali bolnik na slamnjači brez posteljnega perila, pokrit z že zelo obrabljeno odejo. Tja se otirne sestra. „Nio, kako je, gre že na bolje?" vpraša mater. „Vejo, sestra, po zdravilih, ki sem jih dobila pri vas v .šolski polUdiniki, se mu je precej obrnilo .na bolje." Jokaje pripoveduje, kalto se je bala zanj. „Čeprav komaj živimo," pravi, „čeprav jih imam pet, se vendar bojim za vsalcega." 111 Nato svetuje sestra še to in ono glede bolnika, povabi mater, naj pride v nekaj dneli v šolsko polikliniko do zdravnika, da pove, kako in kaj je z bolnikom. Sedaj se pa pričenja za sestro težka naloga. Kako dopovedati tej doJjri materi, kališ-ne neprecenljive vrednosti je čisto izračiio stanovanje; kalco ji dopovedati, da ne bo užaljena. Sestra nič ne zahteva, samo vzitrajno dokazuje in svetuje, kako malo je potrebno za čisto zračno stanovanje. Voda, metla, pridne roke —to je vse, in vse to prav malo stane. Sestra je potrpežljiva, na pikre opazke (dajte naan boljše stanovanje!) odgovarja ljubeznivo, kajti izkušnje so jo izučile, kako veliko se doseže pri teh ljudeh samo z dobrim. Ko sestra toliko doseže, da je mati pripravljena, storiti to in ono, ne mislite, da potem ne obišče dolične rodbine več. Kaj še, o prvi priliki se zopet zglasi in kako zadovoljna in srečna je, če vidi, da njene besede niso padale na nerodovitna lla. Dasiravno še ni vse tako, kalior bi moralo biti, je.vendar zadovoljna, ker ve, da so najboljši uspehi tam, kjer se polagoma napreduje. Tako je delo in življenje sestre pomočnice, ki v svojem idealnem .poklicu dela za dobrobit naroda. In le tista, ki čuti, da je zmožna vršiti tako veliko nalogo, naj se posveti temu poklicu. PREHRANA OTROK DO RAZVOJNE DOBE D r. E. ,T e n k o - G r o v e r i e v a 0])rehrani dojenčkov '5M) mnogo pisali, zlasti so proučovaLi umetno prehrano do devetmesečne dobe. Tudi za poznejšo dobo, od 3. do 16. leta, so se uveljavljali točno izračunani predpisi za prehrano, posebno v otroških zavodih, deloma tudi v druižinah. Vprašanro se, zakaj ne daje taia prehrana vsem otrokom enako uspešnega [uribitka na teži in ,moei? Skušnja uči, da načini prehrane često niso pravdkro izrabljeni, bodisi radi' napak otroškega organizma aLi zato, ker osebe, ki nadzirajo, pramaio pazijo na otroke pri jedi. Neizenačenost prehrane se potam ikaže na spremembi otrokovega zdi-avja, to je, slabi odpornosti proti nalezljivim boleznim, naglih spremembah v teži, slabih živcih ild. So primeri, ko otroci trpe radi preobilne in pretočne hrane, ker ,sc staršem dozdeva, ida je vsa moč telesa v debelosti; pa so drugi, ko oče godrnja, ako poje otroik kali saidež, kaj medenega ali slaščico, češ, da je to odveč in razvada za otroka. Taki starši ne vedo, česa potrebuje otroški organizem v rasti, 'katera zahteva dobavne moči, otrošiko telo pa nima ni-kalvih rezerv. Napredovanje rasti in dobava rezervnih moči, ki so otro.5kemu telesu potrebne za rast, sta poglavitni smernici, po katerdh bi se morala ravnati otroška prehrana. Rast ni za vse enakomerna. Vemo, da pridobi otrok na leži v pnvem letu svcjega žAijenja 6 kg. V poznejš.i dobi, do 9. .leta za deklice in do 10. leta za dečke, pridobi povprečno po 2 kg na leto. Od te dobe in dn razvojne starosti pridobivajo otroci po 3 kg letno, od 13. do 15. leta pa 4 kg. Od 15. do 16. leta se zviša teža še za 5 do 6 kg v letu. Po teh številkah presojamo pri manjših otrocih potrebe rasti, ki se uravnavajo sorazmerno z delom in potroškom moči. Običajna količina hrane za vzdrževanje organizma se predvsem ravna po tenjperaturi telesa. PovTŠina tkiva, t. j. koža, je občutljiva za izgubo, toplote, ki jio v nežnejši starosti bolj občuti. Temperaturno kolebanje, t. j. oMajevanje in segrevanje, kakor tudi presnavljanje se mnogo hitreje vrši pri otroku kot pri mladcu, Iz tega sledi, da rabi otrok soi-azmerno svoji teži in v primeri z mladcem večjo količino take 112 brane, ki služi njegovemu telesu fcot gorivo, nego odraščajoči mladec pri 14 letih, ki ima že nakolilio rezer\'nih sil. Čeprav .nima otrok takega fizičnega dela kot mladec, moramo pa upoštevati izgubo pri izžarevanju toplote pri njogoivdh igrah in telesnih vajah. Neglede na točne fiziološke opredelitve v presma'vljainju lahiko določimo, da je z ozirom na iležo telesa otroku potrebno skoro dvakTat več hrane kaltor mladcu. Će je otrok zdrav, se niii potreba po toliki hrani kaže v lalcoti. Izkazalo se je, da dobiva otroški orga-, nizam takrat izadosti hrane, kadar je ima v izobilici. O.Ü-Ä ma deželi potrebuje večjo količino jedi kot otrok v mestu, prav-tako otrok v nn-zlih torajih več feol na vročem jugu; dete, ki hitro raste, . mora prav tako jesti več kot človek v ustaljenh letih. Zmerno izvajanje igre in telovadbe na svežem araku v prirodi pospešuje tek; napor in utru-jenje pa zmanjšuje." Treba je upoštevati pri vsaliom otroku njegoivo individualnost v prebrani; nekateri otroci jedo malo, drugi mnogo, vendar kaže kolebanje v teži primerno šteailo kg pri pi-vih in drugih. Ce dobiva otrok pravilni pribitok v teži, je to znak, da dobiva in prebavlja hrano, ki mu je primerna po količini in kalkovosti. Porcija jedil ne sme biti le obilna, ma,rveč tudi papohia, raanolična in dobro izenačena. Jedila morajo vsebovati; živalske beljakovine (meso, ribe, jajca) in rastlinske (suhe in sveže zelenjave), ogljikovodike (sl-adkor, moko, maščobe), vodo in vitamine, vse neobhodne snovi, katere morajo biti Icoličinsko in kaltovosfno izenačene v prehrani. Važno je tudi, da vemo, da jedi, ki proizvajajo v telesu enako toploto v hrani, niso biološicio pravilne, in se mora normaJna prehrana menjavati ter vsebovati zadostoo fcoliöimo 'VSake prej omenjene snovi. Vsakdanja prehrana mora biti taka, da vsebuje ogljikovodikov s 5.5%, niaSčob s 30%, beljakoivin s 15%. ■ Lahlce vmesne spremembe se ravnajo po letnih časih in načinu otj-o-kovega življenja: maščobe, ki imajo večjio kalorično (toplalno) moč, se uživajo "v večji meri pozimi in v mrzlih krajih, ko izgublja otroški organizem več toplote; ogljikovodik, ki je takozvana hrama za delo, naj otroci v večji meri uživajo poleti, ko 'so navadno mišično bolj zaposleni in več na prostem zraku . Ogljikovodik se hrani 'v raznih oblikah, n. pr. v slaidliorju, sadju, krompirju, Wivju, v jestvinah iz Icstemin, kruhu itd. .Pr.ocentualno zadostuje v hrani 7 gramov ogljikovodika ma kg otrokove teže. Sladkor in jedila, ki vsebujejo Ärob, morajo biti v količini enaka. Jedi, ki visebujcjo mpogo ogljikovodikov, so večkrat teižko prebavine, zato je potrebno neikatere izločiti iz hrane, ali da jih dajemo v mali meri,^ preveliko uživanje kruha, n. pr. povzročuje prebavne motnje radi fermentacije (kvašeaija),. jMScbno če so moki primešane druge saiovi ter moka ni čista. Suhe močnate zeilenjave, kot beli in 'rdeči fižol, leča, grah, ki se uporabljajo posebno v zaprtih zavodih, tudi užitni kostanj, so za otroke slabo prebavna hrana ter povzročajo otroku težave v želodcu in črevesu. Beljakovine so najvažnejše za rast. Ko se otroško telo lazvija, izrablja precejšnjo količino telesnih beljakovin, katere se morajo nadomestiti' z zadostno količino v hrani. Mod 13. in 15. letom izmaša dnevma poi-cija okrog 3 g beljakovinastih snovi na kg teže. Dognano je, da vsrkava dojenček 2'A g beljakovin na 1 kg, mladec okoli 1.40 g. Torej mora mladec pri 15 letih uživali dvakrat več mesne hrane kot odrasel mladenič, da ne troši sivoj e mišične tkanine, predno dobi potrebni materijal za svojo rast, ker ibi to povzročalo hujšanje in zaostalost v raizvoju. , . . . „ Teoiretično sme znašati dnevma porcija beljakovin 50% živalskih m 50% rasitlinskih. Toda fiziološku nista obe vrsti enakovredni, niti po učinkovi- 113 tosti, niti po vsrkavanju, živalslce beljakovine so laže prebavljive v primeri z rastlinskimi, tako da zađeže 100 g živalskih ibeljaJiovin v preibavi toliko kakor 200 g rastlinskih. Stari ljudje jedo v splošnom preveč masa, otroci večinoma premalo. V otroški hrami je potrebna živalska mišica, da se zamore stvoniti čvrsta človeška. Kidaj je treba pričeti pri otrocih z mesno hrano? Povpročno z dvema letoma, ko je mlečno zobovje otrokovo že iziaščeno in zna otrok žvečiti. Tadaat naj, prične sosati telečjo ali perutninsko kost, patesni mu dajmo ku-haiio sesekljano teletino, jagnjetino ali kuretino, ki jo ipriimešamio juhi ali prikuhi. Pozimi mu dajemo kostni mozeg na kruhu ali juhi, telečjo vranco nastržemo v juho, včasih mu dajemo kuhane možj^ame v juhi, jajce kvečjemu eno na dan ali v melilro kuhano. S Iromi lel.i smemo dajati zdravemu in čvrstemu otroku tudi pečeno belo meso, ribe (kjer je prilika, v naših krajih postrvi, lipani, platnice, ob morju osliči in druge ribe z belim mesom). S petimi leti začnemo dajati otroku za spremembo z omenjenimi vrstami nresa tudi govedino. Qd 7. do 8. leta, ko je rast hilrej.ša, dajemo meso dvakrat na dan: Jajce, zlasti rumenjak, zmešan z moko ali v testeninah, se prične dajati v dobi od 12. do 15. meseca, začetkoma dobro kuhano v malih Idoličinah, H enega rumenjaka na 1 porcijo vldtih rezancev, vedno zmešano z moko ali s testeninami. Od 18. meseca se daje po en cel lumienjak na dan, z dvema letoma kvečjemu 1 jajce na dan. Rastlinske beljakovine, posebno v zelenjavi, dopolnjujejo v maJi količini dnevno porcijo beljakovin. V_ poštev pridejo .sveže zelenjave, siuhih ni dajati otrokom v hrani. Maščobe so prvovTstno toplivo ali gorivo za telo. Najmanjša dnevna porcija za otroke jih je približno 3 g na kg teže; ako otrok tehta 12 kg, mora dobivati 3 dkg 6 g maščobe v obliki čajnega masla, tolčene smetane, sknte, maščobe telečjega mesa ali ribjega oljia. Uživanje maščob je tem večjega pomena, ker vsebujejo vitamine, ki .so nujno poti-eiljni za rast organizmu. Mineralne soli so v vseh živilih. Razdeljene so v tkivu telesa v pramilnem odnosu. , Glavne mineralne .soli so: kalcij, fosfor, želeizo, Idoristi sodik in. kalij. Sol, zlasti morsika, vzdržuje ravnovesje tekočin v tkivu, telo jo dobiva navadno iz vseh tfbičajnih živil, več ali manj je dodajamo hrani za okus. Fosfali apnenca, ki tvorijo kostno ogrodje, so ogromnega pomena, ker poapnenju, kar so dokazali s poskusi. Železo je potrebno, ker je sestavina rdečih kmiih telesc. Mora se dm-ajati s hrano, čim so njegove rezerve v dojaneka\'i,h jetrih izči-pane, 1. j. z osmimi meseci. K omenjenim snovem je treba dodali še dinge snovi, ki so za razvoj organizma nujno potrebne: 1. Voda je potrebna tkivu, ker njena dobava uravnovesi presnavljanje, ki se vrši po seči, slinah in znoju, kadar koža transpirira (diha). Na kg teže je 'neobhodno potrebno 125 do iSO gr vode na dan, da ise telo obvaruje hudi posledici, t. j. izsušovanju tkiva. 2. Vita,miiii, te najmanjše snovi, katerih kemija še prav za prav ni odkrila, so -silno važnega pomena. V prehrani se morajo činitelji rasti dovajati iže dojenčku. lU ■ Vitamin A, Iii je topljiv v maščobah, je vilaiiiiii rasti, ter ga dobimo v čajnem maslu, mleku, raslliiiskem olju, ni ga ipa v mineralnili oljih (petroleju, glicerinu). Vitamin B je topljiv v vodi in najbolj pospešuje visirkavanje ogljikovodikov. Največ ga vsebujejo kožice žita in sadja, travne zelenjave, pi'vne drože. Vitamin C, ki je učinkovit proti scoi-butu, so našli v limonah, paradiž-udkih, pomarančah, grozdju, jabolkih. Vsi omenjeni vitamini so potrebni že dojenčku, kvarijo se pa več ali manj pri kuhanju, zlasti vitamin C. Radi Lega je potrebno, da začno otroci kmaJu uživali surovo sadje, posubmi oni, ki so slabotni, brez rezervnih moči, ker se vitamini ne tvorijo v organizmu iz hrane, leniveč so le dovajajo in jih hrana dobavlja otro.škeanu telesu po poiliebi. Dalje prihodnjič V POJASNILO Dr. L. Sušnik iCuiiec Zdaj pa šc nekai podrobnosti. Oa. Boršnikova pravi v zadevi ovir, da ie večinoma „.srednješolka vestneiša, natančnejša, marljiveijša in redneiša (kot srednješolec) ter je predvsem doma v predmetih, katerih učenje temelji bolj na spominu" itd. (podčrtal jai), S tem priznava saima razliko med obema. To, še boli pa različen razvojni stadij, katero oviro tudi sama poudarja, mä je razlog za željo, naj bi se ustvaril po možnosti za dekleta tudi enakopraven tip srednje šole, ki bi se tem razlikam in posebnim krogom zaiiimaiiia bolje prilesal. ne da bi moral -pri tem žensko subjektivnost še posebej vzgajati. Potem bi bili končni uspehi pri mnogih dekletih verjetnio boljši. Konkreten pouk ni le stvar strokoraih šol, kot trdi ona, nekaj drugega je seveda Special™ (strokovnii) pouk. Opazka glede abstraktnega učenja velja zlasti za visoke šole, kjer bo t_o težko kdaj drugače, s čimer pa ni rečeno, da naj bi ne bil pouk tudi na srednji šoli bolj živahen in bolje urejen. • ^ Da je to težko delo (vseučiliški študij) „ženskemu zdravju škodljivo , tozuo — kot sem povedal đn citiral — ženske same (gJ. n. pr. ..Vigred" 1930, s. 221 s.)^ Da se tu drugi že po prirodi lažje uveljavijo, je z izsledki znanstvenih razprav dokazano, med drugim pri Fritzu Q i e s e i u , Psychotechnik, Breslau 1928, s. 74 ss.,-pa tudi sicer .ni nikaka skrivnost. Vrhtega v mojem tekstu v ondotni zvezi (s. 76 s.) m mišljen zgolj študij, ampak ves ta teren (še poznejše življenje), ikjer se šele človek res uveljavi in pokaže svojo moč. j- Razne težave za žensko v tem pogledu potrjuje ga. B. sama, češ, da veljajo tudi za moške (iaz nisem trdil, da ne, nasprotno sem jih tudi dovolj navedel ob rpnih prilikah), in dostavlja izrecno, da je treba ženski danes tu še trojne moči (podčrtal jaz) ... , , , ^ -1 - Da bi ženske na splošno po.kiicnili dolžnosti ne pojmovale tako strogo kot mosKi, ■nisem trdil, temveč sem napisal le: „često" (a brez primere z moškimi; tisti „tako strogo" pomeni v tej zvez.i le „tako zelo strogo") in dodal: „zlasti če imajo maoj krepko voljo," — kar je na onem mestu („Rade smatrajo vse to le za postran.ski. poklic... ) 1 Tu piše na str. 222 „Akademičarka" med drugim: „Na univerzi zahtevajo mnogo, da, prav mnogo znanja. Ce je .študentka samo srednje nadarjena, ne zmaga, pa naj je še 'tako pridna in marljiva. Razen tega je napeto duševno delo eelo kvarno telesriemu zdraviu deklic. Marsikatera študentka je vpiav zaradi rahlega zdravja morala univerzitetni študij ali prekiniti ah pa popolnoma opustiti." , - ^ Ne morem tu izpisati vseh njegovih izvajani m preglednih tabel v poglavju ..Arbeit und Geschlecht" (s. 72—79). Naj zadostujejo tile stavki: „Man sieht, wie das Weib zurückfällt in der Masse führender Zeitgenossen, unter denen die Maunder vorherrschen... Daß sie sogar in den Natur- wie den Geisteswissenschaften nicht so in den Vordergrund tritt, mag erstaunen, ist aber keinesfalls nur auf Studienmöglichkeiten zurückzuführen, denn es handelt sich hier um gegenwärtige Personliclikeiten (s. '(>)■■• Die Frau arbeitet anders als der Mann, da ihre persönhche Stellung zur ^beit anders ist Einmal arbeitet sie grundsätzlich unregelmäßiger als der männliche-Partner, und nähere Forschungen haben die klare Beziehung zur Periodik des weiblichen Organdsmus erkennen lassen... (s. 78)". 115 razumljivo brez posebnega utemeljevanja (prim, poleg Fr. Q i e s e j a I. c., s. 7s s še trezna izvajajija Angele V o d e t o v e „2ena v poMicu" v isti štev. „2 S.") Ga. B. me slednjič vprašuje, kaj je škodljiveje za družbo, če nefkatere ženske «udirajo iz mode, nekateri moški pa iz nujnih ozirov na zahteve družabnega reda. A kakor zoper študij zgolj zaradi mode sem se ja^ izrazil tudi zoper študij izgolj iz tradicije, ki jo vidimo pri sinovih „boljših" staršev. Saj sem zapisaJ fe. 46): „Tradicija, kot jo opažamo pri meščanskih (zlasti uradniških) slojih, in posnemanje pri pođme-ščanskih, da morajo vsi otroci brez oz.ira (na sposobnost ali razmere po isti Izhojenl poti navzgor v „gosposke" položaje, in ki povzroča, da so srednje šole prenapolnjene, ni več edino zveličavna, temveč postaja čimdalje bolj amahronističiia: vizdržuje jo le konservativna struktura stanov s svojo vztraiiiostno silo. Resnična darovitost se uveljavi lahko v vseh stanovih..." in navedel v obširni opazki, kako si med uradništvom že utira pot bolj sodobno giledanje na svet, zlasti spoznanje, da dobi šolan človek lahko prav tako dobro — če ne boljše — mesto izven državne službe. Iiz .istega splošno veljavnega razloga sem zastavil tudi onim dekletom, ki študirajo na univerzi predvsem za preskrbo v bodočnosti. VDrašanje, ali je visoka šola za bodočo preskrbo najbolj racionalna pot, ali ni mnogo krajših in cenejših, a zato nič manj donosnih (s. 78). Se bolj kot glede ovir je pa nezadovoljna ga. B. z menoj, kar se tiče nagibov, ki vodijo ženske k akademskemu študiju, in pa pri vprašanju „Kaj tedaj"? Zopet zelo po krivici. Kako to? Deloma zato, ker me — ne vem, zaikaj ~ tolikokrat napačno razume, deloma pa zato, ker sodi čisto po svojih enostranskih mislih. Kot marsikje drugod, se bori ga. B. brez potrebe proti meni predvsem na onem mestu, kjer pravi (s. 349), da jaz vendarle pripustim to pravico tistim „nekaterim", ki lih vodi k temu želja po višji izobrazbi, „toda čemu? Da bo njihova omitonost sredstvo (podčrtala ona) za boljšo vzgojo otrok!" S tem daje mojim besedam enostransko zaostrenost, ki je v originalu nimajo. Tam namreč stoji (s. 76); „Gotovo je neka) takih, ki se zavedajo svojih izrednih darov in hi jih rade uporabile do vrha bodisi za svojo u so vrši t ev (podčrtal jaz), bodisi v prid splošnosti. Proti stremljenju takih za izenačenjem na intelektualnem polju ne moremo imeti ničesar. Obča izobrazba je zadnje čase sttno napredovala in splošni kulturni nivo se je vidno dvignil. Nič čudnega ■ni, če tudi ženski svetne mara in ne more zaostajati... To pravico imajo, kajti znanje je jačje od .neznanja — in če bodo ženske bolj omikane, bodo skrbele tudi za boljšo vzgojo otrok"... Ga.B.je v svojem citatu (drugič) namenoma ali iz površnosti izpustila v zadnjem stavku besedo „tudi", ki da smislu čisto drugačen pomen. Mišljeno je, kot vsak nepristranski tolmač lahko razvidi, v prvi vrsti, da lahko izrabijo take žene svoje darove bodisi za svojo nsovršitev, bodisi v prid splošnosti (v poklicih); vrhtega pa lahko zraven še tudi za boljšo vzgojo svojih otrok, — kar menda vendar ni nič napačnega, posebej ne s splošnega socialnega vidika. Na podlagi take zavite svoje interpretacije se zgraža potem nad mojimi, oh, tako zastarelimi .nazori — edino, ker sem niiimogrede omenil tudi boljšo vzgojo otrok. Cisto neumestno, da .ne rečem kaj drugega, je, če na moj račun vzdihuje: „.Preko 40 let je že tega, Slovenci pa smo tam, kjer smo bili. Se vedno bi smele biti ženski kulturne vrednote dostopne zgolj (podčrtal jaz) radi otrok, ne pa radi nje same" .(s.349). Jaz ne predstavljam Slovencev sploh niti ne odgovarjam' za ne vem kakšna mnenja drugih. In če moje delo ne znači napredka, potem ne vem, kaj je še napredek.' Ga. B. pravi, da trdim jaz, da „za.kon in.telesno materinstvo... ne moreta več danes docela izpolniti ženskega življenja in hotenja" in nadaljuje, da če že danes to priznavam, „kako bo treba izpremeniti mnenje šele .jutri, poijatrišnjem, ko bo pod pritiskom razmer vsaka (podčrtal jaz) ženska' v borbi za obstanek prisiljena, poiskati si zaslužka, in ji bo poklicno delo z novimi interesi kazalo tiidd doslej neznane cilje" (s. 350 s.). Njen preroški vid je res poseben, vendar moram ugoto-viti, da omenjenega nisem trdil j an, temveč seiri rabil besedico „morda" ter navedel: „kakor trdijo" (namreč ženske), na koncu stavka pa dodal znak za opombo, v kateri stoji: „Prim. Andreja Vera, istotam, t. j. v „Ženskem Svetu" dec. 1930, s. 367". Citat, o katerem ga. B. celo smatra, da naj bi bil geslo živtjeiija vsake ženske (s. 350: „Resnično srečna more biti ženska le v krogu, kjer lahko popolnoma razvije svoje vrednote, ne pa v protinaravnem kosanju z .moškim v poslih, ki niso v ^ladu z njenim osobitim ciljem in teženjem"), stoji pri meni v drugačni miselni zvezi (o ženski samostojnosti), kot ga ona vzame. Resda visoko cenim žensko poslanstvo v družini, ki ga B. v primeni s .poklicem .gotovo omalovažuje, 'ker pač ne upošteva dovolj z njim zvezanih prednosti (medsebojna ljubezen, veselje z otroki, ugodje v domačnosti i. dr. — ^ Imel sem pa takrat pred &čm.i sledeče mesto iz članka Milice R a d o j k o v i č, stud. prava, torej ženske in Neslovenke, „Današnja studen.tkinja". Smena (dr.) 1931, s. 7: „Današnja studentki.nja ... uvidja svoj kultunii i ekonomski značaj u budućnosti, kulturni, jer će se osposobiti za vas pi t.a vanje svoje dece (podčrtal jaz) i okoline uopšte, — ekonomski, ier je njen rad na tome polju od ogromnog značaja aSnjem društvu, još uvek sposoban za razvitak, još uvek u težnji evolucije 116 česar vsega v poklicu ni), konkretno pa ne mora biti mišljena s tistim krogom le družina. ampak še vsi posli, (ki so v skladu z njeiiim osobitim ciljem in teženjem (tudi poklici, ki se ji prilegajo). Saj sera pristavil: „Na njej tujem poprišču, kjer vsak poklic zahteva ceiega človeka, bo le redko našla pravo zadovoljstvo". Ne trdim torej, da bi ga ne našla, čeprav ipravim le „redko", iker je za žensko pač težko združevati poklic in družinske dolžnosfei ali pa ostati sama. — In pod „Kaj tedaj?" (s. 80 ss.) dajem cisto konkretne nasvete glede poklicev za ženske, preko katerih ona mirno gre, ne pa le za družino odn. Kakon, kot bi po njenem pojmovanju logično moral... S tem .sem postavil stvari, kolikor se mene tičejo, v glavnem zopet v pravo luč — na ljubo resnici in da ne bo kdo imel o mojem delu napačnega mnenja. — Končno še besedo o nazorih ge. B. same glede ženskega vprašanja sploh. So to težki problemi, ki segajo že daleč na druga .polja (filozofsko, sociološko, politično itd.), na katera se jaz sploh nisem maral spuščati. Naj mi verjame, da bi mnogo lažje in bolj upravičeno kot ona pri meni mogel pokazati pri njej na razne neskladnosti v njenih trdttvah in zamislih, iki s tako lahkoto plavajo na perotih fantazije. Pa mi ni do tega, zato naj zadostuje le neltaj splošnih opomb. Ob .pomembnem dejstvu, da o praktični enak-osti spolov glede pravic in dolžnosti še ni govora, meni n. pr. ga. B. (s. 349): „Kakor hitro pa bo prišlo do tega, da bo tudi vsaka žena v poklicu in bosta zakonca prisili ena sorazmenio s prejemki obojestra.nsko vzdrževati otroke, odpade tudi ta prehodna nepra-vičnost" (vse podčrtal jaz). Odkod more ona vedeti, da bo sploh kdaj prišlo do vsega tega? Bržkone bom imel torej še dolgo prav. To svojo misel ponavlja še enkrat h koncu, ko govori o bodoči ureditvi zakona, a tudi to so prerokovanja, ki jih moramo prepustiti njej. Na drugi strani razlaga znano, ne več moderno gledišče, da so razlike v duševnosti pri -obeh spolih le posledica dolgega podrejenega položaia žene, ki jih pa utegne razvoj odpraviti. Je to hipoteza, ki jo je žensko gibanje že ,zelo opustilo' iji ki je tudi ni mogoče dokazatii ker nimamo dovoh podatkov iz one prazgodovin.'ske dobe, iz časa, „ko so žensko podredili moškemu" (kdo in kdaj in kako?). — Oboje ima pa kot propagandno sredstvo še svoj pomen, !ki ga rad priznam, kakor mi je tudi ta vera v vse spremembe na bolje, ta jih bo morda čas pokazal, čisto všeč, ker je res vera dostikrat močnejša kot vsa umovan'ja. Glede ženske v poiklicu same sem pa pač bolje zadel jaz, ko sem, kar se bodočnosti tiče, napisal 'k sklepu: „Sicer je pa definitivna sodba o teh stvareh še težka, ker ne veino, kaj vse nam prinese .nadaljnji razvoj." ,..,.... ... , , Kot rešitev iz težav za žensko, kako urediti zakonsko življenje m poklicno delo ■tako da pri tem ne trpi ne prvo ne drugo, si predstavlja ga. B. novo obliko zakona z dalekosežno kolektivizacijo gospodinjstva in vzgoje otrok. Dvomim, da bi bila vse to samostojno in do dna preudarila. Četudi bi se takšne njene na.i30vedi_ uresničile, se ni nujno niti verjetno, da hi bile ženske zato v splošnem res bolj srečne." Da bi pa «Da nisem samo jaz tak dvomljivec, naj priča ista Milica Radoj kovic, ki (prav tam, s .5) pravi: Od uvek je žena bila u podredjenoim položaju, naročito u pogledu priznanja umnih sposobnosti, fizičke izdržljivosti, čvrstme karaktera jačnie osečanja poziv-ne (t j. poklicne) dužnosti (podcrtd jan), koja se toliko razlikuje od njenih prirodnih dužnosti zene i majke (podčrtal jaz). Pa ipak se je ona borila, i danas, i ako nije dospela da dokaze potpunu jednakost sa čovekom (t. j. možem) - što ce verovatno ostati neostvareno za sve žene u op s te (podčrtal jaz), uspela je, da joj se prizna mogućnost ispitivanja sposobnosti..." itd. In ceo feminizem po ..Novostih 17 jan 1933, s 11 (ženska rubrika) ne gre za tem, da bi izbrisal razlike med moškim in'žensko. „Nikada feminizam nije tražio, da žena postane apsolutno jednaka ™®arcu. jer bi time kad bi se postavio na takvu krivu pretpostavku, ubio svoje nastojanle r pofetk™'- Prim še Meyers Lexikon 7. Aufl. (1926) IV. kjer stoji: „Die großen Ziele der Frauenbewegung haben sich seit 1789 inso ern gSidert als die moderne Frauenbewegung gegenüber der Frauenemanzipation, welche die Sgern geistigen Leistungen der Frauen durch die jahrhundertelange Unter-drüokSnrdes weiblichen Geschlechtes erklärte und als Heilmittel völlige Qleich-berechtifmig mit dem Mame forderte, die natüriiche Verschiedenheit zw,sto und Frau erkennt und nicht mehr verwischen, sondern im Gegente ^er Eigenart der Frau zu kultureller Wirksamkeit verhelfen will; .,W>fksamkeit wird f^^ wertvoll gehalten wie der männliche KultureinfluB.' — Na kateri strani je torej nesodobnost.^ neodvisnost, čas, denar zelo relativno ceno oz. niso nujiio vezani na deTv pokhcu in prav tako kot samostojen J™ v družinskem krogu lahko dokaj zadovo. j.stva pri f'l;''Lj.^'f^ vse mogoče sfere, zraven tega pa še marsikaj drugega cesar o sreči res tako težko priti do soglasja kot .pri okusih - m to je tudi eden globljih vzrokov, zakaj se najini .mnenji v mnogocem ločita. 117 taka meliaiiLzacija družine, te osnovne družabne celice, edino zaradi principa enakosti za vsako ceno, napravila življenje še v^^^o^V^^l^o tLIL Z, I Eniica Din 3; Jurčec Milena Din 2; Avsenak Gizela Din 2; Cargo Fonuka Dm 1. T -y I-..-. T-v:_ -i. T;__o-iwio Hiti fi- Vprtflt'ink Aloiziis Diii 4: ZaiiiaH Franjn Pin 6: KornSec Ivanka Din 2,50. i'<- * Iz same volne za v^ oblačila, volnene odeje, bareti, za dame krasna bur^f svila ä 70 - in 80 - Din za m.,v širini 160 cm. V vseh barvah pie-titna volna i. t. d. SUKNO TEOHAUOVIĆ M.ßäJIBLMAmJt C K A DIŠĆE 4 NAMori B»Am _ Rekord današnjih dni sta nizka cena in poznana odlična kvaliteta J Dokazano dobro blago in poceni sukno, svilo, platno itd. nn samo v Trpinovem bazarju v Mariboru Gospodinje, kupujte pri I LI C, r trgovina z železnino, porcelanom in stekleuino, Ljnbljaaa, Dunajska c. 11., poleg „Figovca" vse gospodinjske potrebščine, kuhinjsko posodo, emajliraao iu aluminjasto, porcelan, stekleuino, razne moderne stroje za kuhinjo, jedilni pribor, karnise i. t. d. Moderno in solidno boste oblečene, ako kupite blago za svoj spomladanski plašC, kostim, volneno blago in svilo za obleko, Iiakor tudi vsaiio-vrstno blago za perilo pri tvrdki R. MIKLAUC „Pri Škofu« LJUBLJANA, Lingarjeva-Medarska ul., pred Škofijo Ugodne cene! Točna postrežba! 1 JI