^ (Uo rasen sobot, nedelj in praznikov. ^d,Uy ezcept Saturdajr«. and Holidajrs. PROSVET/ Cena liaU Je *6.00 J, GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE k ■ Uredniški In upravnlški prostori: i 2857 South Lawndala Ave. Office of Publicatlon: 2087 South Lawndala Ave. Teiephone. Rockwell 4004 ( 1 i c^^tjr^: chicago. ill.. torek. si. oktobra (october iiumi >«1-l»bilo uničenih in 7000 voltih v bitki v nekem Nemške čete zasledujejo ruskih armad na ukra frontah. rija Taganroga, priata mesta ob Azovskem J* bila naznanjena, kar >to so Hitlerjeve kolone wmo trideset milj ob strategičnega mesta, [* odpira pot do bogatih P°!i v kavkajkih pokra-Mesto so zasedle elitne «*te po hudih bitkah | Ion Antonescu, rumun-*>r, je proglasil priklju-'rto*. sovjetske luke ob '^rju. ki je padla zadnj »" Kumuniji. Mesto spada 1 admimstracijski dis-« na vzhodni strani ,Dni«Wr Severno od tega ,n v bližini Karkova, ^ga središča Donske bombe, katere to me-u letalci, razdejale več ■ /^mcije in orožja. uP*cijo Taganroga ao se i>nbližale strate-h "7r»ci ki vodi iz Rosto-tork"v Prej objavljena *>«»ila, da so N«n-[p važna »industrijska * prodiranju proti Mo- pritisk Hitlerjevih armad na sovjetsko oboroženo silo, so se včeraj vršile v Londonu. Pre-mierju Churchillu je bil poslan telegram s pozivom, naj angleške čete invadirajo kontinent. Delavski zaupniki so obljubili, da bodo povečali napore, da se zviša produkcija orožja, streliva in bojnega materiala, da ga bo dovolj za novo fronto in^pomoč sovjetom. Govorniki so nagla-šali, "da morata Velika Britani ja in sovjetska Rusija utoniti ali plavati skupaj." Glavni govornik je bil VValter Swanson. "Zavreči moramo ilu zijo, da je dolžnost drugih bo jevanje in umiranje na frontah," je dejal. "Velika Britanija ne doprinaša žrtev v tako velikem obsegu kot Rusija v borbi proti Hitlerjevi vojni mašini. Angleški delavci zahtevajo takojšnjo akcijo od vlade v sedanji krizi Mi ne smemo zapustiti ruskih delavcev v boju proti sovražni ku" ■ Splošna zahteva, da mora Ve lika Britanija pomagati Rusiji je dobila odmev tudi v parla mentu. Doznava se, da bodo člani parlamenta zahtevali akcijo od premierja Churchilla in reorganiziranje kabineta. V vladi naj bi ostala samo lord Bea-verbrook in delavski minister Emest Bevin. Oglasili so se kritiki, da Churchillova vlada ni izpolnila dolžnosti. Ona bi morala poslati armado na kontinent, ker bombardiranje nemških mest iz zraka ni dovolj. Ameriška letala za Anglijo Zagotovilo načelnika letalskih zborot i, * > i ' i London. 20. okt.—General George H. Brett, načelnik ameriških letalskih zborov, je obljubil, da bo Amerika kmalu pričela pošiljati Angliji okrog sto bojnih letal na teden. Brett je dal to zagotovilo na konferenci s časnikarji po povratku v London z Bližnjega vzhoda, kjer se je mudil štiri tedne. General je dejal, da je južna črta od Floride do obrežja Južne Amerike in od tam do obrež-a zapadne Afrike bolj ugodna za transportacijo letal kot pa črta preko severnega Atlantika. Bojna letala lahko prihajajo v reetown, Sierra Leono in Bat-lurst brez ovir. Severna črta je krajša, Ux}a transportacijo letal ovirajo vremenske neprilike. Letala se morajo večkrat spustiti na tla. Brett je rekel, da so angleški letalci zelo zadovoljni z ameriškimi letali. "Sprva so se sllia-e pritožbe zaradi nekaterih pomanjkljivosti letal, ki so bila izdelana, preden smo bili informirani, kaj se pričakuje od letal," e dejal Brett. "Pritožbe smo upoštevali in letala izboljšali, ne da M arrflrfl tega trpela produkcija." General je omenil, da je Bas-ra, Irak, Idealna baza za dostavljanje ameriške bojne opreme, namenjene Rusiji. Basra je pristanišče ob reki Tigri v bližini Perzijskega zaliva. Izgon Nemcev iz Afgjianistana Vlada se ukldtoila zahtevi Angležev in Rusov ruske o-Moskvo, je okt -Nemška obo- H"- kl spadal r ta* pr«*dH hu sovjetske ar-} w<- čete in rezerve so ^ u, fronto, da zlo-** "takih brsmbov-kJ 4 f'"nt* .»menjajo o-katere so utrpeli ' M, na ruske po- Hoover apelira za pomoč lačnim New York, 20 okt - Bivši predsednik Hecbert Hoover sinoči v svojem govoru diu apeliral na ves svet. zlasti pa j* po raci viliziran na /meriko, naj 40.- Pešavar. Indija. 20. okt.—Radijsko poročilo iz Kabula, glavnega mesta Afganistama, ome nnja izgon vseh Nemcev in Italijanov iz dežele. Vlada kralja Mohameda se je podala in pri stala na zahtevo Angležev ln Rusov, naj izžene nezaželjene tujce. Angleške oblasti so dale ga rancije, da bodo Nemci in Italijani poslani domov preko Indi je, Iraka in Turčije. Poslanika Nemčije in Italije v Kabulu sta pristals na načrt glede izselitve. Afghsnistan Ježfc med Rusijo in Indijo in nima nobene železnice.* Dežela je kljub temu važ na v strategičnem oziru, ker tvori nekakšen most z Indijo. Af-ghanistan ima okrog 10,000,000 prebivalcev, med katerimi tvorijo mtlslimani večino, in armado okrog 60,000 mož. Kanada zavrnila priliv unijikega uradnika Ottawa, Kanada. 20. okt.-Na-selniška oblast Je zavrnila priziv Hafianda R Robinsona, predalnika unije United Mine. Mili * 1 Smel ter VVorkers (CIO) Iz C*; troita. proti deporUciji. Odlok za deportacijo Je bil izdan v To-| rontu • oktobra, ker Je Robln-wn prišel v Kanado brez dovo- italijani zatirajo revolto v dalmaciji h , v* J. Osemnajst 'komunistov' ustreljenih HRVAŠKI MINISTER GROZI KMETOM . Rim. 20. okt.—E k s e k u c i i a osemnajstih "komunistov" v dalmatinskih pokrajin kh, katere je zasedla Italija, je bila uradna naznanjena. Musiolinl je in-struiral generala IBvgenija Co-selschija, načelnika delegacije fašistične stranke sa Hrvaškem, naj pomaga PaveHčevim vsta-šem, hrvaškim faiiltom, pri zatiranju revolte ih poatavltvi reda. : [ Osemnajst oseb, ki so bile u-streljene, je bil grupe tridesetih članov, katere so vojaška BodiŠča spoznala ta krive težkih zločinov, ubijanja in sabotaže, Obsodba ostalih nI bila objavljena. Smrtne obsodbe, ki so bile pravkar naznanjene, so bile prve na podlagi Musaollnijevega dekreta, ki je bil objavljen 7. oktobra in kateri določa smrtne kazni za vse, ki kujejo zarote proti državi v vseli pokrajinah, katere je Italija aftektirala. _ • * k » Zagreb. 20. okt.—lirvataki minister za narodno gospodarstvo je zapretil, da bodo rebelnl kmetje, ki io pobegnili v gozdove, ustreljeni, če ■* ne vrnejo v svoje vasi. Mnogo kmetov p svojimi dru žinami vred je zapustilo kmetije ln se prid^CzHo fetnlkom. Hrvaške oblasti trdijo, da so to storili na pobudo komunističnih agitatorjev. VeČ vasi, iz katerih so kmetje pobegnili v gozdbve, je bilo požganlh do tal. Berlin. 20. okt.-.'-Uradna časnikarska agentura dnb poroča iz Prage, da je bil Franz Prolik, vodilni svetovalec poljedelakega ministra v češko-moravskem protektoratu, poleg več drugih, med katerimi je bilo pet Židov, ustreljen. Vsi so bili na obrav navi pred nacijskim sodiščem spoznani za krive ekonomske sabotaže in obsojeni v smrt. Oslo. Norveška. :'0. okt.—Nem ško vojno sodišče je obsodilo Norvežana BJoerna Nordheima na tri leU zapora na obtožbo, da je metal krožnike na bataljon nemškega vojaštva, ko Je kora| kal po ulici mimo njegove hiše v Oslu. Pritisk naci jskih krogov na Italijo Long vidi možnost konflikta Domače vesti Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete so 18. t. m. obiskali: John Valetič. J. M. Pavlov ič in George Rajkovič, vsi iz Garyja, Ind. Nov grob v idahu Mullan, Ida. — Dne 14. oktobra je tukaj umrl Andrej Ora-žen. star 53 let, rojen v Dolenji vasi pri Ribnici in član društva 214 SNPJ. Tu zapušča ženo, hčerko, Štiri pastorke in brata, Victorju, Colo., drugega brata v stari domovini pa očeta, brata in dve aeatri. Zadnja tri leta je vodil goatilno v tej naselbini. Nesreča v Juinem Ultnoisu Benld, IU. Nlk Spudič, član društva 356 SNPJ, se je 8. t. m. ponesrečil, ko je rezal drva na električno žago. Jermen ga je udaril po glavi tako močno, da ao mu morali v bolnišnici odstraniti oko. V nevarnosti je, da popolnoma oslepi tudi na drugem očesu. Vesti ls Clevelanda Cleveland. — Dne 17. t. m. Je preminula pionirka Apoloni-ja Lah, stara 72 let, rojeni na Hudem vrhu pri Blokah na Notranjskem. V Ameriki je ftivela 49 let in njena drttilna je bila prva alovenaka trgovinska družina v Clevelandu. Pokojnica zapušča tukaj dva sinova in pet hčera. Bila je članica peterih društev, med njimi tudi društva 137 SNPJ. - Umrl Je tudi Louis Štefančič, star 62 let ln doma ti Male Polije pri Vipavi na Primorskem. V Ameriki je bil 34 let ln tu tapuiča ženo, sina ln štiri brate. Bil je član društva 5 SNPJ. Ia Pennaylvaalje Herminie, Pa. ~ Dne 14. okt. Je tu umrl Louis Sabljak, stsr 54 let in rojen v it.i kovici pri Slunju. V Ameriki je bil 36 tet in tu zapušča ženo in sina. Bil je član društva 87 SNPJ in pokopan je bil civilno. Hore-Belisha svari angleško vlado Trpela bo posledice zaradi neodločnosti prepreči masno f*redsnje 000,000 otrok v evropskih drta-vah, ki so prišle pod Hitlerjevo obla*. Pledirsl je za me^nar«^- —" - ^ M ^ jr#. no kooperacijo v prizadevanj.h ( J ^ ^^ y ^ u ^l*-za rešitev problema v »nt«-r«u ^ ^ ^ ,/poi< , ko Je ob- človeštva ln naglašal. da se lahko neka), stori za milijone nedoK žnih civilistov, če at bodo bolj srečna ljudstvs itn kla za akcijo. hubil. da se bo udeleži zaslišanja glede konflikta, v katerem K zapletena njegova organizacija. Detroit. Mick.. 20. okt. - Pomožni državni Ujnlk Brecken-ridge Long Je dejal, da Je Nemčija pozvala Italijo, naj pošlje milijon vojakov v Rusijo, Francijo in Jugoslavijo, da razrešijo nemške čete tamkaj, obenem pa Je namignil, da bo Nemčija napadla Italijo, če ae bo odzvala pozivu. "Izkušnje v Belgiji, Holandi-Ji, na Norveškem ln Poljskem upravičujejo bojazen Italijanskega ljudstvs pred sunkom ta-kozvanega prijatelja in zavez nika. ki pride, če bodo vojaki poslani na pomoč Nemcem." Je rekel Long v svojem govoru na zborovanju 125 ItaUJaitsko-ame-riških organizacij. Njegov govor je Ml po radiu oddajan v Evropo v italijanskem španskem ln portugalakem jeziku. Long Je dejal, da Italija hoče ostati odbojns država ob Nem-'fljl. toda nariji Maj čepe ob Brrrmrrskrm prelazu, na pragu • Italije, 1 London, 20. okt. — "Angleška vlada bo morala prevzeti odgovornost za posledice, ker nI u-st varila druge front«, v zadnjih štirih mesecih, ko se Rusija bori proti Hitlerjevi vojni mašlnl/' Ja rekel I*s!le Hore-Belisha, bivši vojni minister, v svojem govoru na zborovanju Oxfordske »«'eze. "Nikdar prej niso bile okolnosti tako ugodne za ustvaritev druge fronte kot so sds j. Nobena drugs sila ne more poslati tako velike armade na kontinent kot bi Jo lahko Anglija." Bivši vojni minister je omenil dva možna razloga, zakaj se noče Anglija odločiti sa Invazijo kontinenta zdaj, ko Je Hitlerjeva oborožena sila zavojevans v srditih bitkah t Rusi. Mož nost Je, da je Izgubila ogrofmi<* količine bojne opreme v katastrofalnih umikih, ali pa Ims vpliv stališče sovjetske vlade, da ruske armade morajo dobiti vse orožje, ki ga potrebujejo, za nadaljevanje boja proti Nem čfjl. "Velika Britanija nI Izvršila mllitartstfčnega napada na osi šče ne v Evropi ln ne v Afriki," Je dejal Hore-Beltshs "Po ftr» dozemskem morju sovražnik prevaža vojaške čete v Libijo, dočim angleške čete počivajo v Egiptu. Ako bi Anglija potisni la Italijo ls vojne, da postane Sredozemsko morje naAe mor J«, bi lahko v večjem obsegu pomagala svoji zaveznici Rusiji." Hore-Belisha Je napovedal, da ae bo Anglija bridko kesala zaradi svoje neodločnosti Ona bi lahko vrgla močno oborožen«' silo na kontinent ln s tem zmanjšala Hitlerjev prit lak na vghod nI fronti Senator Wheeler zahteva preiskavo Odmev napada na bojrto ladjo Waahlngton. D. Cm 20. okt.— Vest, ki jo je objavil mornarični department o torpediranju ru-šilca Kearnyja v bližini Islandije in iz katere je očitno, da je napad zahteval življenja nekaterih članov poaadke, je razburila kongresne voditelje. Senator Burton K. Wheeler, demokrat iz Mv» v -- ; ^ SOVjetO h- T« Je da- ttiij Naša I* komunistom priliko z- rszte- priapevala k postavitvi fv^ov- Hg^j, nega miru Glavna naloga Je » ' 1 konsolidacija vojaške strukture in ojačsnje vezi z državamh 8 katerimi Ima Japonske pogodbe." Tojova Izjava pomeni, da bo Japonska-ostala v ostAčnem taboru. Zunanji krogi v Tokiju trdijo, d« bo novi premier skušal ustvariti enotnost narod«, da ne bo izzival drugih držav brez potrebe, toda isognil ae ne bo dolžno-atl, č« bo altuaclja zahtevala «k- I je podhranjeva-je UJavtl polje- Francija opozorjena na posledice pod hran jevanja Vlchy, Francija, JO okt. — "Najbolj resna stvsi v kritični živilski situaciji nj« mladine,' delaki minister PUiie Caziot svojem govoru po "ullu. "Zdrsv-atvenr avtoritete nas že opozorile ns nevarne poaledtce pod-njo. Mnenj« prevladuje, da bo hranjevanja otrok In mladih bojazen pred obkrožltvljo ljudi V staroatl 16 do 20 let. ponske po Ameriki, Veliki Hrl- Kram<»ko pleme /C v veliki tanijl in holandakl Vzhodni In- krizi. Kako naj vdržujemo red (iljl alužlla novi vladi v kampa ' v debeli, v kateri ljudje stradanji za ustvaritev enotnosti. |jo?" , . ..... PROSVETA .v, PROSVETA THE ENLIGHTEJfMENT OftJtSILO IIT LASTNINA slovenske narodne podporne jednote Otgaa of aad publishod bf Naročnina aa Zdmšano drševo (laven Cklcaga) na lato. M.S0 aa pol lata. S1JS aa Mrt latai aa ( 17.50 sa colo lato. t3 7l sa pol loto; aa laoaemstvo SSJO. Subacriptlon ratosi for t ha Unltod Stotoa (a Caaada M JO par foar. Chicago and Clceie 97 M par yoer. counirios M.00 par yoar. ___ Cono oglasov po dogovore^-lokeptoi dspIssT to člankov so no vračajo. Rokopisi literarna vsototoa t< ..... drama, pasmi Ud.) sa vrnejo pošiljatelju lo v slučaju, če Ja priloftU Advortiatog rates and unsolicited articles wiU bo roturnodL such as siorias, pUfs. poems. oto, wlll bo whan accompaniod by salf -addroasod and i ol Othar lo omlr Naslov aa vsa. kar lasa stik s Ustom t PROSVETA 2II7 II So. Laaradala Avo.. Chicago. Illtoals MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi iz naselbin 138 Datum v oklepaju na primer (October 31. na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vam list na ustavL Kako deluje demokracija Javno zabavljanje v Ameriki, bodisi v tisku, radiu ali na shodih, čez ameriško vlado in njeno obrambno delo, še bolj pa čez Anglijo je lahek opravek. Združene države "ustavno" še niso v vojni, čeprav fsktično so, ln naše demokratične svobodščine niso nič prizadete. Tudi v slučaju formalne napovedi vojne ne bo nobene ix)trebc za kakšno večjo omejitev svobode kritiziranja odgovornih oblasti. Oni, ki danes zabavljajo, se najbrže niti ne zavedajo—nekateri se niso ie nikdar zavedali—da je to njihova demokratična svobod-ščlna in pravica in da te pravice ne bi imeli, če bi v Ameriki zavladale fašistične in zares diktatorične razmere. Danes se veliko gobezda o tukajšnjih diktaturah in ameriških diktatorjih, ampak to gobezdanje ne boli nikogar in to je dokaz, da gobezdači ne vedo, kaj klepečejo. . Res pa je, da se baš oni, ki danes največ gobezdajo in zabavljajo, najmanj zavedajo, kaj bodo izgubili, če kdaj izgube svobodo svojega gobezdanja in zabavljanja—katero je možno le v demokraciji. „ . . . '. Dokler je v Ameriki demokracija—takšna, kakršna je—je prazno gobezdanje in zabavljanje lahko delo. Lahko kritiziral ameriško vlado pravično ali krivično kolikor hočaš—nič ae ti ne bo zgodilo, razen če imaš kakšno vest, ki te bo pekla, ako nekaj gobezda! po krivici. Se lažje delo je zabavljanje čez današnjo vlado Anglije} za ta posel ni treba nobenega junaštva, ničesar ni treba riskirati. Saj smo v Ameriki!--1-- Vse to je dokaz, da ameriška demokracija že deluje stoprocentno. Zdaj pa stopimo malo na Angležko. Kaj vidimo in slišimo? Ali je kaj izpremembe? Niti malo ne; tako Je kakor doma v Ameriki. Anglija je že tretje leto legalno in faktično v vojni—in demokratične Hvobodžčine se tamkaj izvajajo še vedno kakor v Ameriki. Domala vsi časopisi v Angliji kritizirajo angleško vlado in vprašujejo, kaj Je vzrok, da angleška armada ne invadlra evropske celine v tem kritičnem momentu, ko se vsa sila Hitlerjeve klavne mašine zaganja globlje in globlje v Rusijo. Zdaj je pravi trenutek—očitajo angleški kritiki svoji vladi—da Anglija napade Nemčijo tudi na tleh, ne samo iz zraka. To, Je resna zadeva. Kritika vojaškega značaja je v vojnem času podvržena ostri cenzuri—ln lahko si mislimo, kaj se bi zgodilo s kritikom, ki bi se osmelil v Nemčiji mlkastitl generalni štab ali Hitlerja samega. V Angliji pa mikastljo Churchilla po mili volji in on se mora zagovarjati v parlamentu in vsi njegovi ministri morajo pustiti svoje delo ln odhiteti v zbornloo, da tamkaj odgovarjajo na vprašanja poalanccv, ki so predstavniki ljudatva. Spet imamo najlepši dokaz, da demokracija na Angleškem še vedno deluje n polno paro in to je najboljši argument proti onim, ki strašijo Američane, da bo tukuj demokracije takoj konec, če Amerika napove vojno Nemčiji. Drugo vprašanje pa je, če je sedanju kritika angleške vlade upra vičena. Ce jc angleški generalni štab pripravljen na večje bojne operacije ali nu kukšno ofenzivo,to ofenzivo zavlačuje iz političnih ali ekonomakih vzrokov, tedaj jc kritika upravičena in še veliko bolj bi morala bobneti. Ako pa Anglija ni pripravljena za veliko Invazijo evropakega kontinenta, tedaj kritika ni upravičena, ni poštena—In lahko demokraciji naredi več škode kot korlati. Anglija vendar ne more riskirati invazije Mimo zato, da ae bo ponovno umikala čez morje. Sedanja in b<»doča priprava za invazijo mora biti takšna, da se obnese—da angleške armade tudi ostanejo na celini, katero zasedejo. Mi nismo nobeni vojaški strategi, vendar zdrava pamet vsakogar mora vedeti, da vsako pripravljanje za veliko ofenzivo mora Imeti neke realne |M>gojc za uspeli. Kako pa kritiki vedo, da ima Hitler "vse svoje s.le" ns rusk fronti? Churchilla z njegovimi generali vred vendar ne smemo i.maliuli m tako zabitega, du ne bi vedel, kako stoji Hitler na za-da ima tam recimo najmanj milijon mož z vso mehanizira no opremo za vsak slučaj. Zadeva je kočljiva, kar je proti našim željam. Mi bi radi videli ' ali adne strani v tem momentu, ko ima Hitler .»praviti t Rusi, ampak če ga ni, morajo biti za to dobr vzroki. Ampak to ne zadržuje kritikov in zabavljačev, ki rabijo svobodo in demokracijo za to, da nu |»apirju vodijo "ofenzive" po vsem svetu. . . ie vtisi s 12. konvencije Herminio. Pa.—Debata glede pomožnega urednika je bila res nekam sovražna sedanjemu uredništvu. Ako bi ne bilo prišlo de poimenskega glasovanja, bi bila opozicijska struja gotovo zmagala. Nekdo je opozoril delegacijo, da so pomožni uredniki pri uniji CIO in da bi bile sitnosti, ako konvencija izvoli pomožnega urednika. Unija CIO bi seveda ne mogla preprečiti odslovitvene moči v glavnem uradu, ker je konvcncija najvišja oblast pri SNPJ in im* pravico odslavljati in najemati delavce, ako sprejme take točke, da se tako voli kot se je tukaj nameraytlo. Odslovljen bi bil najbrž« tisti, ki je zadnji prišel v uredništvo. To je vse, kar bi mogle unija napraviti. Smo ras čudni ljudje. Na eni strani hočemo biti napredni, na drugi se pa obnašamo skebsko. Koder sem že hodil, povsod sem slišal godrnjanje proti družbi, ki odalovi delavca brez zadostnega vzroka. Pravijo: Toliko let sem garal, sedaj 'fcem pa dobil brco. Ali nismo tudi mi podgani takim nehvaležnim delodajalcem? Ako naši delavci ne bnuharijo in vrše svoje naloge kot jinji jih naloži članstvo po ovojih zastopnikih, zakaj bi jih potem rinili od dela. Na tak način se ne bodo dobili dobri delavci pri naši organizaciji. Vsakdo bo raje vzel delo tam, kjer bo videl, da mu bo bodočnost bolj zagotovljena. Vsi delegatje pa ne morejo poatati glavni odborniki. Tudi se mi ni dopadla opazka novega vrhovnega zdravnika. Ko je bil izvoljen, je stopil k mikrofonu in se zahvalil delegaciji za večino glasov s prij>ombo, da bo on skrbel, da bo SNPJ v bodoče boljša kot je bila do zdaj. 1]a izjava se glasi kot nezaupni ca sedanjemu glavnemu odboru in morda tudi vrhovnemu zdravniku Zavertniku. "Meni je uganka, kako bo naš novi glavni zdravnik napravil boljšo SNPJ. Ali misli, da bo mogel sprejeti več kandidatov ali jih manj od kloniti, ako niso sposobni postati člani SNPJ? Ali misli, da bo odklonil podporo ali operacije članom, ako so isto deležni po pravilih SNPJ? Kot na pripier "nekatere postave, kadar jih tolmačijo nazadnjaški sodniki, kot se je na primer nekoč izrazil neki vrhovni sodnik, ko je dejal, da ni važno to, kar ustava govori, marveč to, kdo jo tolmači. Ako misli naš novi zdravnik imeti kakšen vpliv v tem pogledu, je vprašanje, kaj bodo reki tisti Člani, ki se ne bodo strinjali z njim. Ponovna izvolitev Barbiča porotni odsek s precejšnjo veči no glasov je dokaz, ds je bila večina delegatov idealistov tud na tej konvenciji, Čeprav je bi on poražen s svojo resolucijo Ampak slednje jc bilo samo ra di konfuznih časov, v katerih živimo. Predno pride prihodnja konvencija, bo vojne konec in konfuzijs lahko še večja. Toda takrat bo delavstvo zopet razjarjeno in mu bo tska resolucija prav prišla, kajtf dvomim, da se bodo republikanci spreobrnili Sedaj bo treba pa na delo pril ko, s kateri hitro pomeri na le-društvih za pomnožitev članstva, vo oko, pritisne oba petelina — kot sta rekla na banketu Jame« bum! Toneta je dvocevka tako Maglich od društva 613 iz Her- stresla, da je videl vse zeleno, minieja in Mike Kumer, oba no- i^jak pa v galop. Za njim se va glavna odbornika. Ampak Uapbde drugi lovci, ga ujamejo glavni odborniki ne bodo mogli Ujvega in hajdi z njim n^jtorne tega dela izvršiti, marveč ga | drižbo, kjer je bila koža pro- Čeprav jih Willkie svari, od demokratskih burboncev pa itak ni kaj pričakovati. Tako bo zopet zavladalo nazadnjaštvo. To bo pomenilo, da se bodo morali delavci, kmetje in srednji sloji zopet oprijeti neodvisne politične akcije sporazumno s socialisti. Takrat bodo morale biti zopet upostavljene stare smernice našega glasila, ker slovenski delavci ne bomo mogli propagirati ideje, naj ljudje volijo človeka v javno zastopstvo zato, ker je Slovenec ali Slovan, marveč s stališča programa stranke, h kateri pripada. Torej br. Arch, jaz mislim, da vam bo treba študirati ne samo medicinstvo, marveč tudi filozofijo, gospodarske in delavske probleme, kajti edino na ta način bo mogoče izboljšati tudi SNPJ. To je bila smer tudi od njenega začetka. Zato je tudi rasla in se razvijala, ker se je držala tega gesla za splošen napredek delovnega ljudstva z uma svetlim mečem na svobodomiselni podlagi. Kar se tiče konvenčnih priredb, so bile vse uspešne. Priznanje vsem, ki so pomagali do uspeha, posetnikom kot igralcem in pevcem. Posetniki se pohvalno izražajo o vseh nastopih, tudi domači so dobro napravili. Tudi poslušalcev konvcncije je bilo sleherni dan veliko, kar je dalo vratarju Podbaršku dosti zabave. Bil je zelo postrežljiv in vsakega spremil do sedeža, posebno ljubezniv je bil do nežnega spola, ki je bil v večini med »oslušalci. To ni čudno, ker molki so sedaj zelo zaposleni. Sme-o trdim, da je bil malokakšen dan, da ne bi bilo najmanj sto poslušalcev obojega spola. Upam, da ao bili delegatje zadovoljni z vsem, ker hrana se je lahko dobila povsod in naglo. Nekoliko godrnjanja je si cer bilo, ker bo morali zborovat parkrat v manjši dvorani, ki ni bila modernof zračena. Toda jaz bi rad videl, kako bi se bili pcfr Čutili, če bi bili zborovali v Slovenskem domu na 57. cesti. Bilo je nekaj nezadovoljnosti glede slikanja. Tukaj ni podpisani nič kriv,, ker :e na to opozarjal, toda je dobil odgovor, da bo šlo vse kot po loju. Tudi jaz sem se skušil zraven "prištuli-ti" s Prosveto, ampak prva slika ni bila odobrena, her je manj kalo tri avtobuse delegatov, k; so se bili "zgubili". Na drugi sliki pa me je fotograf od reza kot nalašč; poleg mene je sta človek, ki tudi ni bil delegat, toda je še na sliki, podpisanega je pa odrezal. No, je pa eno sliko manj prodal. Po tem vidite, da mi je šlo vse narobe—res ta nesrečna številka 13' Kar se tiče glavnega odbora, je po mojem skromnem mnenju dober; tudi oni od SSPZ se mi zdi jo razsodni in delavni. Par sta rih glavnih odbornikov ni prodrlo, na primer Terčelj; ampak temu so bilo krive ožje volitve, pri ksterih je bila delegacija za pet glasov bolj. naklonjena nežnemu spolu in je zmsgala sestra Močnik. Sedaj bodo menda čla niče bolj zadovoljne, ker so toliko želele priti v glavni odbor bodo morala društv« sama. Glavni odborniki bodo lahko nas prišli navduševat, toda č&qi imajo to moč za porast org ker vsakdo ima takšnega prija telja ali znanca, ki ga lahko predlaga; pa tudi je še dosti. obrano in Lisjak otrok članov, ki še niso pri jed- J . , . . *. dana. Bil je med nami tudi prijatelj I J. iz sosednje vasi. "Kaj ti nič dela ne dajo?" ga vprašam. "O | j a, čakam na Leno, da mi prinese košaro." Bil je tudi Škof. Ko noti. Starši bi jih morali navduševat za pristop v podporno or ujet, je Škof odprl mošnjo in I nam dal žegen božji Z ječme- ganizacijo, ker ta ie zmerom še novcem smo se krepčali pozno v najboljša za navadnega delavca. noč- Gotovo bo vsakemu žal, ki Premožnejši sloji in bogatini ni bil Pri nas. lahko gredo v inšurence, ampak No, kdor ni bil pri nas na tej delavec ni nikdar gotov, da bo trgatvi, ima priliko v soboto imel delo jutri ali prihodnje zvečer, 25. oktobra, na veselici leto. društva 13 SNPJ v Boydsvillu Torej tisti, ki še niste pri SN- kjer je vinograd še tudi nedo-PJ, takoj pristopite in vpišite taknjen. Mogoče pride tudi lis-svoje otroke, da pomnožimo or- jak v njih vinograd. Bo zopet ganizacijo še za 10,000 do pri- dosti zabave in veliko smeha tiodnje konvencije, ki se bo vrši- Naj torej nihče ne ostane doma a leta 1945 v Minnesoti, kjer je marveč vsi na Boydsville v so-glavni stan Ameriške bratske U^to zvečer, pričetek ob 7. uri zveze. Morda se jim s tem pri-cupimo, da bodo še oni pristopili k nam, kajti piincipi SNPJ ahko odgovarjajo tudi tej organizaciji. Poudarjajroo geslo )ri vsaki priliki, da v združenju e moč. Za enkrat je dovoli tega. Ob Mike Smerdel, 333. Trpljenje v svetovni vojni Windber, Pa.—Večkrat čitam v Prosveti o pomožni akciji za sta ri kraj. Ljudje pravijo, da bi dali, ali ne vedo, če bi prišlp TOREK. li.OKTcm imeli; ljudje so večinou* § me pojedli in ni bilo kaj Bilo je le sadje in grozd e kljub temu smo bili lačni. bivali nar smo imeli, ker so lJudj n£j£lporo, todj ga vojaka p« in otroci starši tei oriliki se zahvalim vsem ki|prave roke- Zat0 Želim mal° tej priliki se zanvalim vsem ki ^^ ge -e godUo v zad_ so ponovili Prosveto, Proletarca ' . . „ . n Cankarjev glasnik v okolici nji svetovni vojni Pnmorcem, Pittsburgha in na konvenciji. £ 21VV™*? Trno™m m Rek°' Nova naročnika na Proletarca To *> tlBtl kraji, katere je^pred sem dobil samo dva, namreč,Ro- P*r ^ "nel v mislih br. Pavli-zino iz White Valleyja in Johna nich iz Belaireja, O. uceljna iz Racina, Wis. Več Mi smo živeli v eni državi, pod sreče je imel Charles Pogorelec, enim cesarjem, ampak pri nas ler je poznal več delegatov in se to ni poznalo: Kranjec je bil menda so se ga tudi bolj "šoni- zase, Hrvat zase in mi Primorci rali'^ če se ne motim, je dobil zase. Ce nismo imeli kaj jesti, okrog 35 novih naročnikov, nič zato, se pa vode napi j, saj Oprostite mi, ker za enkrat ne je morje blizu. Jaz sem za svojo morem navesti imena vseh, ki osebo veliko prestala. Leta 1914 ste ponovili naročnino. mi je bilo 16 let, ko mi je mati H koncu naj omenim še to, da umrla 21. julija, 26. julija pa se sem med konvencijo srečal tudi je pričela vojna. Z očetom sva Jožeta Zavertnika, sina pokoj- ostala sama doma na gruntu; nega Zavertnika, ki je kemični dve sestri sta bili ortioženi, brat inženir. Videl ga nisem že od pa je bil v Ameriki. Grunt brez leta 1919. Takrat nas je v Chi-1 ljudi je kakor voz brez konja: cagu peljal na vojno razstavo, katero je tisti dan posetilo do pol milijona ljudi. Joseph Za-vertnik je bil na potovanju v Detroit, pa nas je obiskal v nedeljo, 14. septembra. On je za- ne more naprej. In tako smd živež morali ku povati, ne samo mi, marveč vsf drugi, kdor je imel kak groš. Tistih par trgovih na deželi je časno v službi viade Nadalje bil° tft.^JSLK smo imeli tudi dr. Snoja, ki je « hod* * blaf govoril na konvenciji in na sho>a ko je pričela vojna se iz Redu v prid revežem v stari domo- k« ni moglo nič ven dobiti. Do r pomladi leta 1915 so bile doma- Anton Zornik. 87. |če trgovine vse prazne. Tedaj smo šle ženske, katera je mog Tudi lovci I la» v Sušak na hrvatsko stran Blato«. O.—Dne 11. oktobra Jeftam smo lahko kupih vse, v Re imelo društvo ABZ vinsko trga- J* P* J* bl ° v?f "prto In ta-tev in has povabilo na delo v «mo nakupile vinogradu. Povabilu so se od-1 mogle nesti zvali tudi iz Maynarda, Bartona, Piney Forka, Windsor Heightsa, kolikor smo Toda kako domovi Skozi Reko nismo smele, ker je bila na vsaki strani mostu stra ia. Mahnile smo io peš na namreč leta. Lete 1916 smo tudi mi dobivati podporo na račun cev v Ameriki - starši od žena od moža. Z očetom sv bivala podporo na račun oziroma brata, moja sestifl na moža — oba sta ziv< Keewatinu, Minn. (Mogo ju kdo še spominja. Moj bi je pisal Nikola Jurdona, svak, ki ni več med živin Vinko Kinkela.) S tem jem smo ženske okrog ampak za gotovino nismo nič dobiti. Zato smo kupil no hlago, kot platno, razn sodo itd. in za to smo pri tih dobile živila. Potne smo zmeraj imele, ker bre; hi bilo mogoče ne na Hrv ne na Kranjsko, kamor sn le vedno pripravljene« Nekoč se podamo polj cej korajžne. Pričele srn Postojne do Rakeka in in smo še dobr6 napravil doma smo šle zjutraj ob 6. le pa smo se ob 11. zvečer nimi vrečami žita. To je res nekaj veselega. Glas tako hitro raznesel po vase Hitlerjev "blitzkrieg" In nas je bilo drtigič poln Dvignile so se cele vasi smo naprej v Verd, Bor in Brezovico, nekatere so tudi v Čobar na Hrvatske da se je kmalu poleglo k vihta. Ampak glad je vra Potem smo Šle na Gore Dolenjsko in Štajersko za žem. Vzele smo vlak do jane, kjer smo prenoc zjutraj pa s prvimi vlaki strani. Jaz in nekaj drugi šle na Dolenjsko. Priče od Grosuplja naprej do mesta. Jaz sem bila naj Semiču, druge pa so šle liko. Drugič smo šle nje do Mokronoga. Bilo vedno več v kompaniji in smo tam tri do štiri dni. bili nas dobili orožniki, vse vzeli; zato pa smo pošiljale pakete po 16 pošti. Vsak večer smo stanile kje blizu pošte. Ljudje so bili dobri. Ve< pač, da se nam mora slabt ti, ker smo hodili tako da živež. Ampak žandarji — hudiči. Nekoč nas je vem mestu 20 čakalo na na vlak. Vse so prijeli in Drugi dan so nas izpustili so nič'vzeli. Potem smo strahom do Ljubljane, sko tero smo srečno prišlo, veliko smolo smo imele v nocradu kmalu prične I8"10 vedele* kJe i* r"ej|1, Vzel° To se je pričelo, ko nam "ku- » J® ur Predno smo Pri čegazda" da navodila, kako naj ~ . . . .. .. . se trga in kako napraviti z * traial°^.. J grozdjem. In ker so v vino- ^ vojno NUi krajig gradih rade tudi lisice, je bil "VE ^ J-P/ t.r J^ L "kučegazda" na to tudi pri- ^ff kot,kaJ _ .. " ^ .. • bolje izplača. Toda če si lačen pravljen s tem, da je povabil ne-| t ^ _ ^^ t.IuHIa »o kaj izvrstnih lovcev. Ko delavci prično obirati, kar naenkrat zapazijo lisjaka v najlepšem groz-| dju. Bil je tudi Tone z dvocev- > 1 iz vagonov, nam pobrali nas naložili na voz in na c ško postajo, ki ni bila Tam so nas popisali, poj v Postojno na sodnijo. K tja prišle, je bilo glavar^ zaprto in potem nazaj (peter in domov. kam«»i siq &Šle ob 11. ponoči Na postaji so nas ljudj«' li, da bi nam pomagali I smo prišle Ženske v Jc je deca doma lečnf. v* žalostno. Ja z sem bila I domov 150 kg v paketih jih prejeli pred mojo vrt Potem smo bile spet P< v Postojno na *»dn'J0 nas zapro. moramo in. od mojega zapleni«^; na. težkega 60 k* dobila ?5 kg in piaano dovolj* lahko nesem domen- ** sem tujo Vrtčo. jo vr so kmetje dognali, kam j, je prišlo do strašnih ' tako, da ni bilo mogoče eka, ki bi prostovoljno [i nemško vojsko in na iitrani v boj proti Rusiji I od zavednih Hrvatov ni-s Paveličevo mario-i vojsko in njenim mano-'maršalom' To ni voj-Bveč "častna straža" maja "poglavnika". Ve-i treba, kdo ?o ti ustaši: to iti, to je "častna stra-iiUjoPavelič in Kvater-•Ijala s seboj, da bi z njo hmtski naiod. Ni ne ine številna, a je oborože-iprta z nemškimi mitra-|s tanki. Hrvatski narod »ilivno in svetlo zgodovi-i nobene zveze z ustaši in snešne vesti o "nekem C ki naj bi se boril proti bratom. Italijani se ajo svojih r.toletnih borb oni se danes Hrvatov ^š ie boje spopada z njimi, ljudstvo in delavstvo zvesto edinemu vodji ga naroda, dr. Vladimir-I in samo čaka prilož-* dvigne proti ustaš-nm četam in strga t aizenjstva, ki je Pavelič I vanje Hrvatsko. Iti govornik iz Londona »tvoje besede naslovil ns in s pretresljivim pou-zaklical: Pavelič, vi ste ■ to smrt! Hrvatski n£ pob pravom času z vami »n se vam maščeval Ikrivice in vse sramote, ki II njimi pri iadeli, ko ste izdajalskem ravnanju istovetiti hrvatski na- sra motni m režimom Nemčijo in Italije. . — V .. . — 14. oktobra.—(JCO)— ^poročilih iz. Bolgarije se čete v Južni Srbiji ob-zaradi prijateljskega * srbskim prebival-[»Juini Srbiji, ki so jo za Vni in Bolgari, Ralija-'pitozujejo, teš da jim to l^emo^K-j /.utiranje čet Mibanja. ,J0' ^ *> v Bosni 'in krvavi boji med in srbskimi J, *vez. s tem "La Stam da J«' "poldrug mili Zagrebom in Sa P^veliko Število, da bi 0 "trebiti , enim udar- vesteh iz itali bolgarski vojaki ' '^lijanom nobene po-r^ti^nju Čr tniškega gi " raz.loga Je prišlo lH>|Kar»kimi in Plastmi, ki ae tu ■ * m >Je aporazu-'-sedbe srb- tT ^jajo vesti med hrvat ^-rr. k, nastaja Em"k « -^nega nasi Jl:] Več kot pa, ; bilo ubitih Z* '»»h borbah •n Hrvsti. Srbom tn ki žele novo zedinjenjo s Srbijo in Slovenijo. Berlin. 14. oktobra.—(UP)— Nemški vojaški poveljnik v Srbiji je danes odredil smrtno kazen za vse kmetovalee, ki do 25. oktobra ne bodo končali z žetvijo, češ, da "komunisti" uporabljajo njive s koruzo za skrivališča. Za manjše pregreške pa pridejo krivci v ječo. London. 15. oktobra—(AP)— Član jugoslovanskega poslaništva je danes izjavil, da srbski upor proti nemški oblasti kaže vse znake revolucije, ki v njej sodelujejo častniki in 80,000 oboroženih mož. Obcrcžene čete onemogočajo potovanje po srbskih cestah in streljajo na vsak avtomobil. Neka skupina je dvignila v zrak smodnišnico pri napadu na Smederevo. 20 milj od Beigrada. Dalje je izjavil, da talijani s svojim požiganjem vasi niso uspeli in da je le nekaj vasi sedaj pod nadzorstvom osiščnih vojašnic. V...-Vesti Iz nepokoriene Jugoslavije V Malencih in Mokrem Lugu pri Belgradu so obesili deset oseb in njihova trupla pustili viseti dan in noč na glavnem trgu. Nemci poročajo, da "vlada" generala Nediča izdala zakon, ki caznuje s smrtno kaznijo: osebe, ki napadejo drugo osebo z orož-em; ki poškodujejo javne stvari ali zgradbe; ki kradejo ali podtaknejo ogenj; ki z govorjenjem ali s pisanjem propagira-o komunizem ali politično stran-karstvo; in končno vse, ki bi navedene skrivali. Za vse take slučaje bo sodilo hitro sodišče in obsodilo v 24 urah. V Osijeku so prijeli nekega nženirja in nekega dijaka, ko sta pripravljala razstreliva. Tretjega, inženirja, ki jima je pomagal, so pri begu ustrelili. Blizu Zagreba so v bojih s čet-niki padli trije ustaši, med njimi njihov poveljnik. Nemci poročajo, da bodo Srbiji poslali dvesto vagonov semena za razno žito. v isti vesti ni poročajo, da je žetev v Srbi-bila izredno bogata in da je »tekla v redu in kakor navad-10. V isti sapi pa Nemci poror čajo o smrtnih kalnih za» vsakega kmeta, ki ne bo požel do 25. oktobra ... V Zagreb je prišel diplomatski predstavnik Španije, Vicenzo Gonzales. V Zagrebu in v Ljub-jani je Italija odprla urade za propagando turizma v Italiji, ter esensko izložbo. Argentinski tisk posveča posebno pažnjo uporom v Jugoslaviji in poudarja, da je naš narod jokazal ostalim narodom pot, tako se je treba boriti proti sovražnikom demokracije. "La Nacion" pravi, da je po' nemških uradnih vesteh največje število ustreljenih v Zagrebu in ds je število vseh, ki so v Jugoslsvij bili ustreljeni, večje kot ono, k ga ftavajajo Nemci V Benetkah je bila seja italijanske in jPaveličeve ustaške gospodarske komisije, na kateri so podaljšali prejšnji "sporazum" vendar z nekaterimi "spremem bami", seveda na račun hrvat skegs nsroda. BF ... — v... — Zadnje vesti o uporih v Juflo-slsvlll | An gor s. 15. oktobra.— Hyde Psrk iz Ardena, N. Y„ kjer je imel sesUnek z W, A. Harri manom, načelnikom ameriške misije, ki je nedevno konferira Is s Stalinom in drugimi sovjet sklml voditelji v Moskvi. Harri man je dospel v Ameriko iz Lon dons zadnjo soboto. Doznsvs se, ds bo Harriman obiskal Roosevelta jutri. Ob tej priliki mu bo predložil deUjli-rsno poročilo o rszgovorlh med člani njegove miaije ln sovjet spada med prvih trinajst držav, ki so ustanovile ameriško republiko. Neodvisnost je bila pro-klamirana v Philadclphlji, torej v Pennaylvaniji. To pomeni, da Pennsylvanija ni od'včeraj. Naseljevanje Slovencev v Pennsylvaniji takisto ni od včeraj. Nekatere slovenske naselbine tamkaj so že <»tare in med temi je tudi Johnstown. Imel sem srečo, da sem med obiskom Johnstowna obiskal tudi tamkajšnjega najstarejšega Slovenca, ki je prišel tja leta 1874 kot poldrugo leto star otrok s očetom in materjo. To Je Mike Lordich. Njegov oče Je mrtev še čez 40 let, ampak njegova mati je umrla komaj pred tremi leti v starosti 92 let. Čudno je to, da je ta Lordich selo malo znan med johnstown-sklmi rojaki. Krivdu je na njegovi strani, ker se ni nikdar dosti mešal med naše ljudi, Njegova žena ni Slovenka in njegovi ainovi in hčere vedo malo sli nič o narodnosti svojegs očeta, Moj prijatelj Andrej je slišal o nJem,J ni pa vedel, kje stanuje do dneva našega obiska, ko sva Šla skupaj k njemu. Mike Lordich stanuje v starem mestu, v zelo stari in slabi hiši nedaleč odloma društva Adri-je. Mož je še 69 let sUr ln še vedno dela v tovarni. To je vsekakor znamenje, da mu oče ni zapustil bogastva in tudi sam ga nI našel. Andrej ga je izpraše-val, če ve, kje je bil rojen v starem kraju, toda ni mogel povedati; ničesar se na spominja, niti onega, ksr sta mu povedala oče In mati. Rekel ps je, da je bil njegov stric Mihs prvi Slovenec v Johnatovvnu, ki se je nsselil tsmksj deset let pred njegovim očetom ln nJim, torej leta 1B64, kar ja bilo med ameriško civll no vojno. To pomeni, da je prvi Slovenec doapel v Johnstown v istem času kot so prišli prvi slovenski nsseljencl v Broakway, Minn., in v Calumet, Mlch., ki sts nsjsts rejši slovenski naselbini v Amo* rim. Reči morsm, da Je Mike Lor dich nsredil name dober vtti; bil je Jako pfljpzen z nama—ka kor tudi nJ«T"va postarna žena —in trudil se Je, da bi ml dsl vse zašel Jene Informacije. Ob ljubil je, da poizve kaj o svojem rojstnem krsju in |ioiŠče kakšno svojo fotogrsfijo Iz mlsdih let. Mož je pripovedoval, kako je bilo ob času velike povodiijt v Johna townu lete IHtttt. Družina je ta krst stanovala v istem stsrem predelu meeta in voda Je obrnila hišo ter Jo odnesla s stavbišča blok ali dva proč, med tem pa je bila družina v drugem nadstropju, kjer je v smrtnem sira hu čakala, ds utone vsak hip Bili so rešeni. NI mi pa bilo treba čakati na Lordicha, da on aain poizve ka več o sebi. Ko sva z Vidrihom še Istegs večera sprožita pogovor o tem rojaku v "družabnem klubu" na Mozhamu, Je to stvsr pojasnil rojsk, ki jt doms od Drsgstušs v Beli Krsjinl. Povedal Je nama, da si je I^ordlch (jopačil Ime. Njegovo pravo Ime je !ark llill, v kateri stanuje naš stari prijatelj Frank Podboj, blv-ii gl. porotnik SNPJ, kt se že čez trideset lei neprestanu utlcj-stvuje v društvenih, unijsklh in socialističnih gibanjih. Potrkamo na vraU njegove liše, toda doma je bila samo "missus." Frank jo delal. Žal nam je bilo, toda mi moramo dalje. Ho bomo pa kasneje videli. (Žal, oknlščine so nanesle, da se nismo. Upajmo pa, da se ie vidimo saj smo še mladil) Culkarjev avto Je kobacal navzdol in navzgor. Ustavimo se v bližini South Foi ka in Andrej mi pove, da je to zgodovinski prostor. Nspis ob cesti te pouči, ds je tamkaj čez silno globe! stal stsrl Jez, ki se ]t 1.1860 podrl n ogromna masa vode se je vlila t Johnstovvn in ga poplavila. akimi voditelji. Zadeva, ali naj . Amerika nudi pomoč oovjetom si Oolek pri Dram tušu nedaleč v smislu provizij posojilno-na jemninskega zakona, bo na re-šetu Roosevelt je imel telefonski razgovor z Myronom C. Taylor jem. svojim osebnim reprezrn-tantom v Vatikanu. Taylor, ko Menes najstarejši ae je mudil v Vatikanu, je bs)e Johnstownu, Ps, vprašal papeža, ali bo podpiral sovjete v boju proti Hitlerju, če j Za »»gledanje okolice Johna ae izrečejo za versko svobodo v towns je bilo treba dobrega av Rusiji. Predsednik se bo juti i te ln s tem nem je postregel mla od Črnomlja v Beli Krajini. Stvsr Je torej Jauns. O kak šnih Lordičih nisem nikdar ali šsl—l^ivretlč pa dobro, slovensko Ime. Tako smo zadevo rešili brez stsregn moža, ki Je Slovenec vrnil v Waehington di Joe Culkar. ki jr til na kon I venclji Izvoljen za prvega dis-trlktnega podpredsednika Cu | kar ai je po povratku s kon ven cije vzel tri dni "počitnic" in Danes Imajo Jezove drugje In tudi reko Conemnuifh tn Btony Creek poglabljajo, *Ju ae zavarujejo proti podobnim katastrofsm bodoče. Nsdaljujemo vožnjo ln pridemo v L!oydell, kier t ečemo "hel-lo" ln "goodbye" nekaterim rojakom, kl so posktišsll biti zelo goatoljubnl t nami. Bili smo med našimi rudarji—in de Je kdo Pennsylvsnijl gostoljuben, so naši rudsrJI.^Se nadaljuje jutri.) Turška generala obiskala rumunskega diktatorja Berlin, 20. okt. — Časnikarska agentura DNB poroča, da sta turškff generala Krkilot in Ali Fuat, katera Je Hitler povabil, naj ga obiščeta na vzhodni fronti, dospela v Bukarešto, kjer sta konferirals z romunskim diktatorjem Antonescujem. Ali Fuat je'načelnik turške vojaške akademije. L/ooro srce Mati: Že zo|iet ae dričaš |>o ograji. Ali te ni aram? — Mamica, saj delam samo hlače za siromašne dečke. »a cveti v Od-t. sovjetske« prtetaaiščneai Podmornica potopila norveški parnik - Berlin, 20 okt — Agentura I Pr vi dan je porabil s tem, da je DNB poroča U Oala, de je bil vozil Andreja in mene okoli po norveški parnik Voki razdor. Povod homatijam je bil sv. Pankracij, ki ga je župnik na svojo roko, ne zašli šavši mož in kar na tihem premaknil iz glavnega altarja v stranskega, kjer je stal v mračnem kotu kakor kak siromašen oseben j ek in nadležen pritepe-nec, on, sv. Pankrscij, ki je vsa leta, odkar stoji cerkev, zvesto branil faro toče in Črva. Pet let je trajal verski boj, predno je zmagal sv. Pankracij in z glori-jo se vrnil na SY»oj stari prostor Leta 1903 je bil za župana iz voljen gospod Božidar Kajca posestnik in štacunar, mejnik lepše dobe in začetnik nezasli šane prebude v Muhoboru. Ko je on.bil župan, se je nanovo prebelila šola, postaji se je ga silni dom, vsadila se spominska lipa. Za njegovega županovanja Je bilo, ko se Je ustarovilo sevalno društvo, vaino i ta Je koj v prvem lelu delovanja postavilo ličn? Prej omenjeno spomi" lipo. Kakor v zeleni lopi > sedelo na tej klopi' PrL Muhobor učenjak—ponočne tulje je lovil na m-J in luc , noval je v gradu, od daleč J tri dele sveta je že videlJJ rekel da nikoder ni še nail na tako orjaške koprive bi so se kosatile okoli te kloiJ se prijazno zgrinjale nadnjof ko je postavilo to klop oiej valno društvo ni zadremal svojem uspehu, ampak rast« svojih ciljih le poavojilo 8V vnemo in soglasno ob vehi navdušenju storilo načelni sle. da se zgradi lična vremenska! šica, ki bo v kras in ponos mu trgu; izvršitev tega skl pa se je začasno odložila. Mi bor je imel namreč občinsi slugo, ta občinski duga je ij ženo, ta žena je imela na d< nogi otiščance, ki so jo k sli mu vremenu čuda skeleli, in | dar so jo skeleli, je mož vd da je treba vzeti dežn* plaš^ in kadar so ga takega videli t] ni, so rekli: *"Dež bo, občii hlapec ima plašček'" in niso. svoje vsakdanje potrebe kari pogrešali vremenske hišice. 2 so s takim navdušenjem sklel no zgradbo vremenske hJ lahko z mirno vestjo začasno ložili—ker denarja zanjo niso imeli. Tak je bil torej Muhobor,I ka njegova slavna 7godovina, ka njegova zgledna sedanj Vse je bilo v najlepšem, slel nega pravega rodoljuba z isli nim veseljem navdajajočem du. Le ene same stvari je nJ ^tajalo Muhoboru, da ni stal] vrhuncu: sodnije," te ni bil< Muhoboru! Tolažba — Kako ti kaj gre s prak Ali imaš mnogo pacientov? — Zaenkrat hodijo k meni j mo moji sorodniki, ki jih pa ram lečiti brezplačno. — No, boš vsaj prej pod< val. TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči dela Tiska vabila sa veselice in shod*, visltnlce, časnika, kal koledarja, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem angleškem Jesiku in. (drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje todslfo tiskarne—Cene smerna, uaijske dele fr* * Pišite po informacija na naslon SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLIN< TEL. ROCKWCLL 4004 0 V ;a(ogi imamo tudi druge knjige Louisa Adamiča. Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE A VE. CHICAOO. ILLINOIS naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redna konvencije aa lahko naroči aa list ProsTttaia prišteje eden, dva. tri. štiri ali pet članov Is ene druilna k »ni naročnini. Liat Prosveta stana aa vsa enako, sa člane ali nečlana Sl.oo a eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri aaeamsatu SI tednik, aa Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj ni esroka raci. da Je list predrag aa člana SKPJ. List Prosveta Je vsis Isstnma m gotovo Je v vsaki društni nekdo, ki bi rad čital list vssk dan. Pojaanilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti c »n SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj w tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu iuu. in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta Ako iei« stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum za to vsoto narorni* Cena listu Prosveta Jei i 17 SO Zs Zdruš. države ln Kanado HM Za Cloaro la Chicago )e ■^ 1 In................. 4L00 1 tednik ta------------"MhS 1 tednika in................. SJO 2 tednika ta —..... 9 tednike ln................... 2 40 S tednika ta--------- 4 tednika In ,,,,,,, ____IM 4 tednike ta----------- 5 tednikov in______________ nič S tedalko* ta Sa Evropo Je................... Ispolnite spodnji kupon, priložita potrrimo Koper Order v piaam in si naročile Prosveto. Sat. ki Je »asa PROSVETA SNPJ, S047 So. Lasmdale A ve. QL i lUt Prosveto noto I CL druilT« M- III 3.M in iii pripišite k -H —* ""H