NEPOZABNO SREČANJE S TITOM POD VRHOM KUKA
IVAN KURINČIČ
Tiste dni, ko jc Jugoslavijo in ves svet obšla nad vse žalostna vest, da našega ljubljenega Tita in očeta ni več, so se moje mi3li neholo vrnile nazaj na tisti 25. Julij 1959, ko sem kot predsednik takratne občine Kobarid, z menoj je bil tudi Zvonko Uršič, sekretar občinskega komiteta ZK, prvič In zadnjič segel v roke nasmejanemu Titu In mu zaželel dobrodošlico. Bilo je to v najvišji planinski vasici na Tolminskem, v Livških Ravneh, ki stojijo prilepljene kot lastovičje gnezdo pod vrhom Kobariškega Kuka, na nadmorski višini 1043 m.
Tiste lepe in sončne nedelje 25. julija pred enaindvajsetimi leli nc bom pozabil. Zvonka Uršiča in mene je navsezgodaj zjutraj poiskala ljudska milica, da bi na Livku, na Livških Ravnah, pod vrhom Kobariškega Kuka, okrog 9. ure dočakala, spre|ela In zaželelo dobrodošlico našemu dragemu Titu, ki bo neuradno pripotoval z Bleda, po Baski grapi prek Tolmina skozi našo kobariško občino, po cesti, ki drži prek Livka in Livških Ravni naprej po Grebenu Kuka in Kolovrata v Goriška Brda in si bo na grebenih Kuka ogledal sporno točko državne meje. ki jo seka približno 4 km sporne ceste. To sporno točko so bili rešili z Osimskimi sporazumi, ko je bil zgrajen nov del ceste po naši severni strani grebena.
Tito je med razgovorom, v katerem se je zanimal, kako dela občina, spraševal tudi za imena vasi v Beneški Sloveniji, ki jih je lepo videti pod grehenom Kuka na drugi strani državne meje. Opazoval jih je tudi z daljnogledom; precej je tudi fotografiral. Pokazal je 3 prstom na vzhodni greben Kuka: »Je to vrh Kuka?« Odgovorila sva mu, da vrha Kuka od tu ni videti, je pa prav nad nami, nekako 200 m višje. Ob tem sem mu dejal: »Vi poznate zgodovino I. svetovne vojne in veliko nemško-avstrijsko ofenzivo pri Kobaridu leta 1917, ko je vrh Kobariškega Kuka in druge grebene kot mlad poročnik zavzel Hommel.« Tito se je, očitno dobro razpoložen, glasno zasmejal: »Budala ta Rommel, ali ni vedel, da je Kuk naš, slovenski, jugoslovanski, in ga je prišel osvajat...
Zgornje LlvSke ravni, 1043 m. nad vasjo Kobariški Kuk, 1223 m. Po grebenu Kuka (desno) se je maršal Tito 25 . 7. 1978 peljal v Gorisk» Brda	Toto J. Kurlričlc
381
V zadnji vojni pa je kot nemški maršal inoral Na7adnje jc Tita zanimalo še, če imamo kaj Je le malo. In jc odgovoril: »Zdaj so seveda tudi v Kobaridu.«
Ob slovesu, ko smo si stisnili roke, je Tito radite v vašoj opštlni.« In avtomobili so se po slabi makadamski Kolovrat, Kuščarje, Srednje, Kambreško, Lig
na Hitlerjev ukaz satn narediti samomor...« turistov v Kobaridu. Odgovorila sva, da jih turisti na morju, ko se vračajo, se ustavijo
rekel: »Do vidjenja, pa dobro i uspešno mi
cesti zagrizli v greben Kuka In se skozi in Vrhovljc prebili do Goriških Brd.
SLOVENSKE PLANINSKE
KROŽNE, VEZNE IN TOČKOVNE POTI
BOŽO JORDAN
p ri p"! s a 16ne ka j°besedi 'v ^rafmi sie^'^ ¡" t0Čk°Vn'h a'¡ "eveznih plan!nskih polch' bi -Moj prvi zapis na to temo je povezan s planinsko šolo konec leta 1075 ko so ml ;^'t,PredaVaT ° PLANINSKIH POTEH doma in v Zabukovlcl. PO Polzela je Teč^ " r, '°.ranler"la sefnam takr?tnih P°t¡ tjanual" 1976); sestavili so ga po dosegljivih ^Sf^mniti n, popoln, niti ne povsem točen. Komisija za vzgojo in izobra
SAPpnT^iKV,IZLec,SPrreJela v Predrnetnlk Pš ^ samostojen predmit ud PLANINSKA POTA (10 3. 1976) Tega smo potem uvedli tudi v predmetnik za PLV Tako se
n „„ V , * lzPuolnf val° ,z namenom, da bi v mali knjižnici zapisali vse. kar vemo o posebej označenih slovenskih planinskih poteh. Morda bomo kdaj to zamisel tudi
odem3ovČilk'nn^n?„kJ?SPObU^r kiJ'0 J° ,dajal m°i	Tine Orel,J našla svoj prav
niT t P0.P°lnfllf0 P°dobo današnjega stanja v tem pogledu bi bil zanim v tudi pregled »zasedenosti« posameznih vrhov In območij s temi potmi Seznam slovenskih planinskih transverzal je leta 1977 objavil skupaj z zemllevidom le teh, SLOVENSKI ALMANAH 1977 (str. 150). Našteva jih 22 z opombo da nekatere poti niso upoštevane. Poti so razdeljene v tri skupine: meddržavnega (3). republiškega (2) in regionalnega pomena. Morda za šalo, vsekakor pa resnično isteqa leta lih le ¡ftilPAVLIHOVA PRATIKA Uvodno misel je zapisal prof. Tine Ord, seznam pa podpisani. Prat.ka navaja 26 poti. Seznam teh poti je zapisan tudi v PLANINSKI SOLI s{; 56/ l977^ ki sem ga dodal predmetu PLANINSKA POTA Seznam Z?»* *?7 P?tL Vsekakor pa tudi ta pregled še ni popoln, niti dokončen. Na moj prvi zapis, ki ga je objavil PV m na prošnjo za dopolnilo ali popravek sem dobil en sam odgovor; poslalo ga je PD Solčava (Valcnt Vider. Naci Štebe)
Obstaja se .uradni, seznam ki ga je izdala komisija .PLANINAH — TRANSVERZALAC. pri PD Zeljeznicar, Zagreb (15. 4. 1976); ta seznam pa prizna le 22 poU zh osvoMteC značke. Ce povzamemo podatke ki jih je Ista komisija zbrala z anketo 24 3 ISTO le vseh transverzal 75: SR Bosna in Hercegovina 13 SR črna g ora 1 ^R u™Jai/=of SR Slovenija 29 SR Srbija, AP Vojvodina l Kosovo 9 in posebne YU® TudUfSa? i' niso popolni, niti niso dosledni, saj se podatki za Slovenijo precej razliki, ejo od zS (od tega seznama mma: 17, 21, 29, 30. 31, 33).' Naše planine, št. 11-12/79 so oHe na ovitku zemljevid Jaskanske planinske poti (odprta 26. a. 1979). Spet ena pot več' »Tnmckovih. transverzal je več. V tem seznamu navedena pod št 6 je bila samota
PS.AFRO r JZ~t' sezra,nu ff, komisije je tudi trlmčkova planinska pot «7«. £ .1 Ídj-C C1SP)- Nl Pa ."Pisana »Planinska trim pot- v občini Sevnica (4. 7 1975); ta je krožna, obsega 37 k. t., dolžina okoli 100 km Čeprav Je speljana tudi do
to°čke do,točkrTananPmhfOhiiranlm,tUriSt0r- pač pa pe§ccn" k¡ ™ Ilrn ne mudi Cd rft fil I« 7a trim Jt " ¿-H1'0 naPačn?	nai opišem, da je bila trlmčkova pot
p n?J-ní-„I « - •C,J0' k'Ie vsebovala pri nas v občini tudi planinsko dejavnost. Bila je namenjena razširjanju planinske ideje in morda je le koga zvabila še na ostala
iTptnln- POth TS S0.b Ía lc ^?topna pota k Posameznim k. t P^a je bila posvečena 30-letnici svobodne telesne kulture v domovini. Ko bo znana kateaorlzacliateh ónt, jo med zahtevne vezne ali krožne poti ne bomo mogli šteti Ideja je9bi a v prid plaS stva, čeprav pod geslom trima. Zakaj »P-P. ni v seznamu. Preprosto zato, C je bilo
planinske'vezrm ^.f^^e^fer'1"' PV ~ ™ Stranl	* "««*» T- «čiia »Slovenske
• Aviar ima v mislih seznam, ubjavllen v PV 3 80, str. 125.	382