im. stevmn.
v UoMhnt, v sokola. 24. molja Hit
xuu. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen v upravništvu prejemaš:
celo leto......K 24-—    .    celo leto......K 22-—
>1 leta........12-—    I    pol leta   .  ....... 11 —
JctTt leta na mesec
K 24-~ . 12--• 6'— . 2'—
četrt leta........ 550
na mesec.......1*90
Izhaja vsak dan zvečer lzvzsatfl nadelfe in praznik«.
I In sera ti veljajo: petero s to p na petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Posamezna številke valja 'O vinarjev.
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. fJredntttvot Knaflova nlica št. 5, (v pritličju levo), telefon šL 34.
ha pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodne tiskarna telefon šL 85.
.Slovenski Naroči" velja po pošti: m Avstro-Ogrsko; za Nemčijo:
......K??~" t celo lete ' ; . : ; ; ;  k 2*—
pol leta......., 13-— ,
četrt leta........6*50 Ameriko in vse druge dežele*
na mesec.   ,...... 2-30 f celo leto.......k 30—1
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica a!l znamka tJpravnistvo: Knaflova nlica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefeast 85
Kleriholno hlnavšilna.
Zadnje državnozborske volitve so .iako častno izpadle za narodno-na-predno stranko. Klerikalci so se prestrašili one armade volilcev, ki so navzlic nasilnemu škofovemu pastirskemu pismu, navzlic najhujšemu klerikalnemu terorizmu volili napredne, neodvisne kandidate. Klerikalna stranka je bila prepričana, da se je naš kmetovalec popolnoma podvrgel klerikalni komandi, da je le majhna peščica onih kmetovalcev, ki se samostojno mislijo, in da zadošča grožnja kakega gostobesednega dr. Zajca, da izgine zadnji napredni kmetovalec pod črni plašč dr. Šusteršiča. Toda dejstva so drugače govorila. Prvič so nastopili v vseh volilnih okrajih protiklerikalni kandidati. Volilni boj se je od napredne strani vršil brez intenzivnejše, sistematične agitacije. Če vpoštevamo, da je večina kranjskih občin v klerikalnih rokah, ki so sestavile vse volilne imenike popolnoma po inteneijah klerikalne stranke, tedaj lahko približno izračunamo, koliko naprednih volilcev se je pri sestavljanju volilnih imenikov hote izpustilo. Znano nam je, da so posamezni občinski predstoj-ki dobili od vodstva klerikalne straii-ke naravnost naročilo, naj izpuste kolikor mogoče naprednih volileev iz volilnih imenikov. Na ta način je prišlo par tisoč naprednih volilcev ob volilno pravico. Dočini so namreč klerikalni agitatorji natančno pregledovali razpoložene volilne imenike, se napredni volilei niso brigali za nje, ker so preveč zaupali nepristranosti javnih občinskih funkcionarjev.
Razventega so bile pa tudi posamezne volilne komisije tako sestavljene, da je imel odločujočo besedo 7upnik ali kaplan ali pa kak drug klerikalni matador. Ti so potem seveda tako postopali, kakor je to najbolj služilo interesom klerikalne stranke.
Toda navzlic temu je bilo oddanih na deželi 21.529 protiklerikalnih glasov. To so glasovi volileev, ki se niso ustrašili onih nasilnih groženj, ki so jih nedeljo za nedeljo grmeli župniki in kaplani raz prižnice. In -inelo smemo trditi, da večina onih volilcev, ki so volili klerikalne kandidate, niso to storili iz prepričanja,
temveč iz strahu pred grožnjami škofa, raznih župnikov in kaplanov.
Klerikalni voditelji se kaj radi ponašajo, da imajo za seboj prepričano volilstvo. Oe je pa temu tako, zakaj pa je treba potein, da škof grozi z najhujšimi grožnjami. Prepričanega volilca ni treba šele z grožnjami spraviti na volišče — prepričani vo-lilee gre brez vsake agitacije na volišče.
Število naprednih gLiaov pri zadnjih državnozborskih volitvah je faktor, s katerim se mora računati v našem javnem življenju na Kranjskem, s katerim morajo računati tudi naši klerikalci. L'e upajo klerikalci, da bodo morda s političnim bojkotom in z drugimi grožnjami uničili 25.000 protiklerikalnih volileev na Kranjskem, se presneto motijo.
Vprašamo pa, zakaj se klerikalci ne postavijo napram naprednim dr-žavnozborskim volilcem na isto stališče, kakor so se postavili pri reformi volilnega reda za ljubljansko mestno občino. Za ljubljansko mestno občino so vpeljali proporčni volilni red pod pretvezo, da bosta v ljubljanskem občinskem svetu zastopani tudi manjšini, t. j. klerikalna in nemška stranka. Zahtevali so tak volilni red v imenu pravičnosti, nepristranosti.
V ljubljanski občinski svet morajo priti klerikalci, ker je bil do zdaj napreden — v državnozborsko delegacijo kranjskih kmetskih občin pa ne smejo priti naprednjaki. ker^ ta do zdaj klerikalna. Če bi torej Meri-kalna. stranka dosledno izvajala svoj demokratični program, tedaj bi morala, delovati na to, da dobi 22.000 protiklerikalnih državnozborskih volilcev kranjskih primerno zastopstvo v državnem zboru. Klerikalna stranka naj ostane zvesta svojim načelom ter zahteva, da se tudi za državnozborsko volitve na Kranjskem uvede proporčni zistem, ker le na ta način pridejo do zdaj popolnoma brezpravni napredni volilei do svojih državljanskih pravic. Če bi se na Kranjskem uveljavil proporčni volilni zistem za državnozborske volitve, tedaj bi morali pri zadnjih volitvah dobiti naprednjak! tri mandate, klerikalci pa sedem mandatov.
Klerikalci se pa branijo tak ira proporčnega volilnega zistema, ker vedo, da bi bila s tem njihova stranka oslabljena in bi morda to vplivalo na razpad stranke. Toda tega se ni bati, kdor je slišal Jarčeve bese-
de v kranjskem dež. zboru dne 25. januarja 1910, ko je dejal: »Razpadu se izogne po organizaciji.«
In tudi sicer bi proporčni zistem blagodejno vplival na kranjske politične razmere. Citiramo Van-d e r v e 1 d e j a , kakor ga je citiral Jarc v prej omenjeni deželnozborski seji: »Proporčni zistem je koristen v marsičem. Bistvene tehnične težave se niso pojavile. Čutu o pravičnosti prebivalstva se je zadostilo. Politično življenje je postalo manj zagrizeno, za to pa ne manj intenzivno. Manj je dovajalo do izgredov, bolj pa do resnega, smotrenega razbistreva-nja ljudskih mas.«
Klerikalna stranka p" vsega te-ga noče. Kaj se klerikalci ozirajo na čut o pravičnosti prebivalstva? Kdaj so klerikalci želeli, da bi postalo politično življenje manj zagrizeno, da bi se manj dovajalo do izgredov?
Pravičnost jim je politični bojkot. Ljudske mase pa razbistrujejo s tem, da klerikalni voditelji a la dr. Krek navajajo ljudsko maso na boj z nožem zoper naprednjake, ki naj pocrka jo kakor psi za plotom. To je izvleček klerikalnega političnega na-ziranja. Oni iščejo pravico samo tam, kjer to ugaja njihovim strankarskim interesom — ubijajo jo pa tam, kjer bi morda koristila njihovim nasprotnikom. In to je geslo stranke, ki si je nadela gloriolo krščanstva in ki si je napisala na zastavo geslo: Z bogom za ljudstvo.
Napredni volilei ne pričakujejo od klerikalne stranke, od stranke, ki je razglasila politični bojkot, pravičnosti, uvaževanja svojih opravičenih zahtev, temveč popolnoma dobro vedo, da morajo te svoje zahteve izvoje-vati. Petindvajset tisoč je na kranjskem volilcev, ki pojdejo v neizprosen boj zoper klerikalizmi, v boj za svoje pravice. In če bomo vodili ta boj zistematično, tedaj bomo prišli do zmage brez milosti klerikalne stranke — takrat bomo pa temeljito obračunali. _
Kri}?! Kabineti! fn usSne.
Dunaj, 23. junija,
Bieuerthov kabinet, kateremu so njegovi prijatelji pridovali priimek ministrstva državne avtoritete, se nahaja v razpadu. Rušijo se stebri, U;j katerih je bil sezidan, in zdaj pa zdaj se podere in odleti kakšen
ogel, takorekoč brez hrupa in brez običajnih senzacij. Nikdo v avstrijski javnosti se ni čudil, ko je demisi-joniral dr. \Veisskirchner, popolnoma naravno se nam zdi, da gre za njim dr. Glombinski. Kar ostane, je, če izvzamemo dr. Hochenburgerja, nemškega zaupnika, brez ožje zveze s političnim in parlamentarnim gibanjem in bo izginilo, kakor je prišlo. Ministrski predsednik sam je obupal in dobro ve, da so njegovi dnevi šteti. Neposredno po ožji volitvi je sicer Še korajžno štel glasove svoje »nove večine« — toda računi so bili napačni, kalkulacija ponesrečena. Krščanski socijalci so včeraj sklenili politiko prostih rok, to se pravi, odpovedali so baronu Bienerthu službo ter uničili možnost, da si ministrski predsednik skrpa v novi zbornici večino, katere jedro naj bi tvorile stranke, na katere se je opiral v raz-puščenem parlamentu. Odpoved krnskih socijalcev znači izgubo 76 glasov, ki je nenadomestna, tudi če prestopijo slovenski klerikalci in Italijani v vladni tabor. Tvorba večine na dosedanjih podlagah je torej nemogoča. S tem je karakteriziran težaven političen položaj, iz katerega ni videti izhoda. Poljaki izjavljajo, da polagajo največjo važnost na to, da se nahaja v večini, ki sestoja predvsem iz nemških strank, tudi krščanski socijalci, ker se pač nekako ženi-.^ajo vzdrževati v neposrednem stiku ć nemškimi nacijonaici Slovanom sovražni upravni sistem. Na drugi strani pa je vsako pogajanje s Čehi tako dolgo brezuspešno, dokler v drŽavi niso odpravljeni vsi sledovi sovražne vlade. Nemci in Čehi pa seveda poleg tega k skupnemu sodelovanju ne pridejo, dokler na Češkem ni ustvarjen položaj, kakršen je potreben za končno dosego narodnostnega miru, ali vsaj premirja v deželi. Iz vseh teh težkoč, ki tik pred otvoritvijo novega parlamenta razkrajajo politično življenje tako, da celo naša politična zgodovina ne pozna mnogo podobnih kompliciranih položajev, vodi le ena cesta: opustitev dosedanjega vladnega sistema, ki je tesno spojena z demisijo celega kabineta, oziroma z definitivnim odstopom ministrskega predsednika iz političnega življenja, ki je bilo zanj polno neuspehov in nesreč. Ravno danes se je v parlamentarnih krogih ironično proslavljala njegova volilna zmaga. Pripovedovalo se je,   da je
baron Bienerth prepričan, da pomnožijo volitve njegovo večino za najmanj 20 mož, ki jih bodo izgubili socijalni demokratje. Nadejal se je nadalje, da izginejo tudi iz opozicijo-nalnih vrst najradikalnejši elementi. In kakšna je v resnici Bienertbova zmaga! Socijalna demokracija se jo vzdržala na stari višini, konservativni elementi so bili potlačeni še bolj v ozadje, in na mesto priznanih državnikov in politikov so stopile" na mnogih mestih politične ničle. Ta-lo imena označujejo najlepše zmago »razumne misli«: Žaeek, Chiari, SkedI, baron Prasak, baron Batta-glia, dr. Dulemba, prof. Starzvnski, grof Jaroslav Thun, prof. Drli na, senatni predsednik Ploj itd., itd., SO podlegli in na njihovem mestu so bili po večini izvoljeni ljudje, ki nimajo prav nikakih političnih kvalitet. Duševni nivo novega parlamenta s tem nikakor ni pridobil. Taka je spretna roka Bienerthova, ki se kaže v velikem in malem.
Prvemu koraku, demisiji kabineta mora kot prednogoj nadaljnegal ozdravljenja političnega zi vi jen ja slediti češko - nemška sprava ali vsaj pričeti se morajo med Nemci in Čehi nova spravna pogajanja, kalem z vso močjo in avtoriteto podpirali more le neodvisni kabinet, z objektivnim ozirom na narodnostni ustr države sestavljen h nrmdnikoT, kate« im na eem bi stal mož, ki nudi dovolj garancij za objektivnost postopanja. Takemu provizoričnemu, prehodnemu kabinetu naj bi pr^cm v jeseni sledil kabinet novo koalicijo slovanskih in nemških strank. Bilo bi to parlamentarno ministrstvo, ki bi smelo računati na tem trdnejši in daljši obstoj, čim natančnejše in obsežnejše bi bile prej določene njegove podlage, oziroma med strankami fiksiran njegov program.
Naziranje politične javnosti si je jasno v tem, da je pot, katero smo ravnokar označili, morda dolga, toda tem sigurnejša.
Pričakujemo prvega koraka. Baron Bienerth je poklican, da ga napravi. _
HifiMe prollhleribal-nesa filbanla.
V času, ko so pri nas na Kranjskem razen v Ljubljani zmagali na
LISTEK.
Istrsbl osel.
Pred nekaj leti sem bral (mislim, da v »Laibaeherici«) kratko zgodbo, ki se mi je že takrat zdela v marsikaterem oziru zanimiva in poučna. Bojim se, da so ljudje že pozabili nanjo, ker je bila skrita med reklamnimi noticami in starimi dov-tipi. Meni je ostala v živem spominu, ali vendar bi še zdaj ne mogel natanko povedati, kakšen je njen pravi pomen in nauk. Morda se kdo drugi, takemu poslu vešč, poglobi v to stvar ter jo razbistri do konca,
V nekem istrskem mestecu so sklenili občinski možje, da je treba požlahtniti oslovski Tod. Kmetice so jiribajale zjutraj v mesto na čudnih živalih, ki so bile komaj še oslom podobne. Sama kost jih je bila in sama razmršena, ščetinasta dlaka, na hrbtu in na bedrih pa se je kazala gola koža — jase v bodičevjn. Glava je bila neznansko velika, večja od života, in je klonila trudna in lena k tlom; kakor zanalašč pa so bila ušesa, to poglavitno in ponosno znamenje Oslovskega rodu, vse premajhna, čisto neznatna, skoraj volčja.Kaj bi nadalje še govorili Nekoč se je prikazal na trgu samoten tujec suhljat elovek v dolgi sivi suknji in s popotno čepico na glavi; ugledal je osla nc-
osla ter jo zlovoljen pljunil predse. Občinski mož Vallencich je stal na pragu svoje krčme in je videl to sramoto.
Posvetovali so se, nato so vprašali učenjake, učenjaki pa so odgovorili, da živi najlepši in najkrepkej-ši oslovski rod sredi Italije, v slavnih Abruzzih. Poslali so pismo v slavne Abruzze, v pismu pa so razložili, kako in kaj, da bi radi požlahtnili oslovski rod in da so čuli o veliki slavi tega rodu iz Abruzzov. In tako. V Abruzzih so pismo prebrali pa so se napotili in so poiskali najlepšega in najkrepkejšega osla, ki je slovel daleč naokoli zaradi svojih mnogoštevilnih čednosti. Tega so poslali bratom Istranom in zraven še prijazno pismo.
Velik je bil praznik v istrskem mestecu, veliko je bilo veselje. Soln-ce je sijalo, gorelo na prostrani trg, na starosJavno benečausko stolnico, na rumenkasto, obžgano zidovje z maloštevilnimi, ozkimi okenci; posijalo je časih iz usmiljenju celo v tiste mračne, hladne, tesne ulice, kjer bi se človek le s težavo izognil človeku. V pristanišču se je narahlo pozi ha valo par ribiških barčie s pisanimi jadri; na obzorju je bila sama luč, da se ni dalo razločiti, kje se nebo po ta pij a v morje.
Meščani so se bili navsezgodaj prazniško oblekli, izprehajali so se po trgu in po obrežju, odpočivali si po krčmah. Imenitniki so se nosili pokonci, hodili so z umerjenim kora-
kom ter so razkazovali solneu svojo imenitnost. Po obrežju so stale pisane gruče kmetov iz okolice; držali bo roke križem na hrbtu ter gledali z upognjenim životom in resnim obrazom na morje. Tako so stali tam že opoldne, pod razpaljenim nebom, barka pa je bila naznanjena za večerno uro. Prav na produ je ležalo vznak par ribičev, roke pod glavo, rjave obraze naravnost v solnee uprte; kazali so bele zobe ter spali trdno in mirno.
Še proden se je solnee nagnilo do svetlega morskega roba. se je prikazala na obzorju tenka črna senca, lastavici podobna. Dolgo je stala ta črna lastavica, kakor priklenjena; rasla je komaj za spoznanje, genila se ni. Toda nenadoma se je odklenila, spustila se na morje. Barka je plavala jaderno, zavila je v preleperu kolobarju, bele iskre so se utrinjale za njo.
Imenitniki so prišli s trga in iz kavarne, meščani iz krčem, kmetje so še nižje upognili hrbet, ribiči so se vzdramili. Stali so tam zamaknjeni, oči so se svetile, lica so gorela. Ni je bilo besede, dokler se ni barka veselo namerila naravnost v pristanišče. V tistem trenotku pa je udarilo do neba tako zmagoslavno vriskanje, kakor ga nebo še ni slišalo.
»Evviva! Evviva!«
Sopihaje, kakor tica prhutaje, vsa potna in trudna se je ustavila barka. Imenitniki so stopili v prvo vrsto, prav pred niostiček. Tedaj je
za vreščalo na krovu — smeh in krik se je razlegal do benečanske stolnice. Prikazala se je bila čudna žival, ki je bila podobna Bog sam vedi čemu. Begala je plaha po krovu, vlekli so jo in tepli, dokler je niso privlekli in pritepli na mostiček. Rjav mornar je vlekel spredaj za močno vrv, zadaj je drug mornar, ki je bil prav tako rjav, klestil z dolgo palico čisto enakomerno, zdaj po levi, zdaj po desni.
»To je vaš osel iz Abruzzov!«
»Naš osel, Dio mio!«
»Malo shujšal je, morje ga je vzelo!«
Ne le, da je shujšal — v nobenem oziru ni bil več podoben tistemu junaku iz Abruzzov. Glava je bila očitno težja, daljša in okornejša, život se je stisnil in zožil, dlaka, prej tako svetla in gladka, je zatemnela ter se poščetinila, rekel bi skoraj, da so se celo ušesa zmanjšala. Ko so imenitniki ugledali to straboto, so prebledeli in od srama in srda niso vedeli, kaj bi. Tudi ljudstvo je molčalo v prvi grozi. Ali iz te prve groze se je izvilo, je planilo nekaj strašnega.
»Na tla z njim! V morje z njim! Udarite! Bijte! Ubijte!« fc Tenke šibe, trde palice, gorjače, vesla — iz stoterih rok se je mahoma in hkrati usulo na žival, tako slepo in divje, da je padalo tudi po plečih ribičev in kmetov. Iznenađena žival se je postavila čvrsto na vse štiri noge, zatisnila je oči ter je čakala. Ko pa jo je udarilo težko veslo narav-
nost na gobec, tako da se je curkoma vlila kri, se je vstopila na sprednji dve nogi, pobrcala je z zadnjima dvema ter se spustila v beg. Namerila se je najprej proti morju, tam pa ja zaobrnila ter prav skozi gnečo udarila proti mestu. Časih je koga prevrnila, časih koga pohodila, celo občinski mož Vallencich se je pred svojo krčmo prekobalil v prah. Ali padalo jo nanjo neprestano, ni je bilo več dlake, ki bi ne bila dvakrat presekana, v kožo in kri zabita. Sredi trga, pred benečansko stolnico, je žival za hip postala, vzdignila je glavo, gobec proti nebu in je zavpila z glasom, ki ni bil navadnemu oslovskemu glaMi prav nič podoben. Nato je bežala dalje, omahovaje, opotekaje se, ali tako urno in neutrudno, da so upehani bi riči zaostajali. Ko je solnee utonilo v morje in je hitro ugašal istrski mrak, je izginila bežna žival v hribe in nobeno oko je ni več videlo.
Sredi noči, opolnoči, so se vzdramili meščani in vsem je segla groza v srce. Iz daljave, tam od golih. Is* lostnih hribov in vse preko morja seje razlegal glas, ki ni bil ne živalski, ne človeški — prav zares, glas napol človeka, ki bi rad potožil Bogu, pa ne pozna krščanske besede in molitvo Vse do jutra se je razlegal, šele o V zori je utihnil. In tako je bilo vsake noč, dolga, dolga leta; in tako jo še dandanašnji in bo, dokler Bog ne iz« briše greha iz svojih bukev. Kdor jf kdaj spal y istrski samoti, je slišal tisti glas, Jvan Cankar,
aan
icTBi črti klerikalci in ko sta na Štajerskem klerikalni terorizem in korupcija oropala napredne elemente Badnjega zastopstva v državnem -zboru, je y vsi ostali Avstriji opažali živahno in krepko protiklerikalno •gibanje.
NajenergiČneje se je osvobodil [klerikalnega jarma cesarski Dunaj, ki ima sedaj v 33, svojih okrajih 29 »odločno protiklerikalnih poslancev.
Takisto temeljito so pomedli s "klerikalci tudi Čehi, ki so klerikalni stranki z združenimi močmi odvzeli 31 mandatov.
Ničmanj razvito je bilo d ose daj napredno gibanje med Poljaki. Toda tudi tu je opažati v sedanji volilni kampanji odločen korak naprej, saj pride že to pot lepo število protikle-rikalnih poslancev v zbornico.
Napredno gibanje je nazadovalo samo pri nas na Slovenskem, kjer se je klerikalcem posrečilo ugrabiti dva mandata.
Toda to nazadovanje je le navidezno, zakaj številke kažejo, da so se v resnici napredni in svobodomiselni glasovi v zadnjem času tudi pri nas nepričakovano pomnožili.
Na vsi črti se torej kaže, da zmagujejo v naši državi napredne ideje, polagoma sicer, a tem gotoveje.
Klerikalni listi bi sicer radi utajili, da izgublja klerikalizem med ljudstvom vedno več tal in da zrna-gnjejo vidno svobodomiselna načela. Gla-silu propadlih dunajskih krščanskih socialcev »Reiehspoštivc sekundira v tem ozirn v potu svojega obraza tudi »Slovenec«. »Roichspošti« in po nji seveda tudi »Slovencu« je zmaga naprednih načel samo efomernega pomena in tolažita se s tem, da so ideje, na. katerih stoje klerikalne franke, »resnične in večne, da se da na njih vedno sezidati nove forme, nove like, dočim bo enkrat na svobodomiselnih razvalinah rastla trava.«
Ta tolažba je sicer prav utešlji-va, ima pa to slabo stran, da sloni na napačnih premisalu
Sicer pa 90 tudi razsodni klerikalni listi, ki se prav dobro zavedajo, da svobodomiselni uspehi pri za-dnjih volitvah niso samo slučajni, marveč da izvirajo vendarle iz globokega protiklerikalnega prepričanja.
Klerikalen list »Neue Tiroler Stimmen« piše na primer med drugim:
»Posebno obiležje so nove volitve pridobile s tem, da se je povsodi pokazal mogočen narastek protiklerikalnih stru j. Ni"- ni torej pomagalo, da se je v vseh kronoviuah in pri vseh narodih zakrivalo klerikalizem, da se je katoliško prepričanje prekr-ščevalo v bolj popularno krščansko in potiskalo gospodarska vprašanja v ospredje. Tako zvana krščanska socialna reforma ni imela pri volitvah iH-webne privlačne moči. Svobodomiselni nasprotniki so enostavno proglasili gospodarske zahteve krščanske socialne reforme za svoje in pri tem prezirljivo izjavili, da za take stvari ni potreba niti krščanstva uiti klerikalizma.
Upanje, da bodo krščanski gospodarski nauki povzročili vstajenje cerkve in da vodi v tem smislu pot k srcu skozi želodec, se, kakor se zdi, ni izpolnilo. Želodčna Aprašanja nad-a-ladnjejo vse drugo, skrb za ideale, izvzemši narodne — stopa vedno bolj v ozadje, želodčno vprašanje nagla-šajo uspešneje svobodo mislec i in socijalni demokratje. kakor krščanski socijalei. gospodarske skrbi nadkri-ljujejo vse druge ozire in povsodi se
Shušniaue Tomaža Krinežljaučka.
Šaljiva povest;   spisal L. Šepetavec. (Dalje.)
»Nekaj ur imam le časa, da vse to pregledam — predno se oče strezni, bo delo že davno končano.«
Tomaž se je takoj lotil dela. Razvrstil je pisma po podpisih in jih potem čital, ter si obenem zabeleževal glavne podatke. Mnogo je bilo teh pisem in vmes so bila tudi prav zanimiva in vsa so bila OČividno pisana od duhovskih rok. Samo razločnega podpisa ni bilo nikjer. Vsa pisma so bila le podpisana »Tvoj Janez« — >^Tvoj stari prijatelj Anton« — »Pozdravlja te Matevž« — pravega imena ali celo naslova ni bilo nikjer.
»Na srečo so ohranjeni zavitki s poštnimi pečati,« je govoril Tomaž. »Moji očetje so bili previdni. Nobeden se ni podpisal in nobeden ni zapisal ne kraja, ne datuma. A po zavitkih in poštnih pečatih bom dognal čas in kraj — po pisavi in krstnem imenu pa osebo piščevo. Ne boste mi ušli, moji ljubljeni očetje!«
Tomaž je neutrudno delal vso noč. Preštudiral je vsa pisma in vse kar je smatral za potrebno, zabeležil. Bil je že dan, ko je pisma nesel nazaj v Boltežarjevo skrinjo in legel k počitku, mrmrajoč:
»Kataster svojih očetov bom napravil — na podlagi teh pisem bom
pojavlja stremljenje, da bi se v bodoče snovale samo gospodarske stranke. Škodo pri tem imajo seveda samo pozitivno krščanske stranke.«
Razmišljanja tirolskega klerikalnega lista o dovršenih državno-zborskih volitvah so, kakor je razvidno iz navedenega citata, dokaj pesimistična in kdor zna med vrstami citati, bo razvidel, da tiči v onem razmišljanju priznanje, da so klerikalna načela na široke mase že izgubila svojo privlačno moč.
Krušno vprašanje je sedaj tisto, okrog katerega se sedaj vrti vsa politika.
Široki ljudski sloji se ne zadovoljujejo več z obeta njem po boljšem in udobnejšem življenju po telesni smrti, oni hočejo že na tem svetu imeti košček dobrega kruha.
Klerikalizem pa obljublja boljše življenje ljudskim masam šele na onem svetu, za to se le-te obračajo od klerikalnih strank ter se pridružujejo tistim, ki jim nudijo že v pozem-skem življenju skorjico hleba.
Za prosvitljeni vek docela naraven proces! Logična posledica tega procesa pa mora biti nazadovanje in propadanje klerikalizma po vseh deželah in pri vseh narodih.
Občni 3bor oduetnlike zbornice.
Odvetniška zbornica kranjska je bila 19. t. m. popoldne sklicana na svoj redni občni zbor, ki ga je otvo-ril predsednik g. dr. Maja ron. Za zapisnikarja je bil določen g. dr. Ž i -r o v u i k . za o ver o v atelje pa gg. dr. Pire in dr. T r i 1 1 e r. Predno se je prestopilo na dnevni red, se je gosp. predsednik spominjal smrti bivšega kolega g. dr. Radoslava Pikla, ki je začetkom majnika umrl v Mauer-beblingu. Zborovalei so se v znak so-žaljenja dvignili raz svoje sedeže. Prvti točka dnevnega reda je bila poročilo o poslovanju odbora v preteklem letu, ki se je zboru preeitnlo. Iz njega je bilo med drugim posneti, da sta v imeniku odvetnikov prirasla dva nova odvetnika, tako da je zbornica štela koncem pret. meseca 44 članov, izmed kojih jih uraduje 30 v Ljubljani. 14 pa izven Ljubljane. Odvetniških kandidatov je sedaj vpisanih 4*2 in sieer jih je k20 v praksi v Ljubljani, 13 pa na deželi. V primeri s prejšnjim letom je priraslo 11 kandidatov. Raznih zastopstev so opravili odvetniki v 70 kazenskopravnih in v 57 civilnopravnih slučajih. Nadalje je poročilo govorilo o rešitvi stanovskih pritožb in o drugem poslovanju odbora ter disciplinarnega sveta, zlasti tudi o oddaji mnenj za razna oblastva in odvetniške zbornice. Celo poročilo je zbor vzel brez razprave na znanje. — Odobrilo se je tudi nadalnje odborovo poročilo o zborničnih računih za preteklo upravno dobo in pa o proračunu za bodoče. Od računskega prebitka se je po predlogu g. dr. K o k a 1 j a od-kazal znesek 300 K podporni zalogi zbornice, ustanovljeni po zakonu iz 1. 1907. Zbornični prispevek se je za I. 1911 določil z zneskom 20 K. — Na to so se vršile volitve na mesto i unkeijonarjev, ki so po preteku svoje dobe izstopili. Za predsednika zbornice je bil zopet izvoljen g. dr. M a j a r o n , ki se je za vnovič soglasno izkazano zaupanje toplo zahvalil, osobito ker je preteklo desetletje, odkar uživa isto častn<> zaupa-
dognal osebe — in potem jih bom oskubil — le škoda, da nisem našel ne enega pisma Joška Mrcine, fajmo-štra šentjanškega.«
Skoro ves dan je Tomaž prespal in spal bi bil še dalje, da ga ni prebudilo   eni|rgično trkanje na vratih.
»Tomaž, vslani, -— neka ženska bi rada govorila s teboj.«
»Oče je torej že doma,« je mislil Tomaž, čuvši Boltežarjev glas in potem zaklical: »Naj počaka, — pridem koj.r
Ženska, ki je Tomaža čakala, je bila iarovška kuharica Francika Omahen. Tomaž se je resnično v strašil, ko jo je zagledal, kajti pregledovanje pismene zapuščine njegove matere mu je pokazalo, da se je s svojim nastopom proti župnikn Jošku Mrcini vsaj zelo prenaglil. Čmerno je pozdravil Franciko Omahen in jezilo ga je, da je moral žrtvovati celo krono, da je očeta Boltežarja odpravil z doma.
Francika Omahen je bila v vidni zadregi in je pripovedovala vse mogoče, da se krčmarica omoži s konsumskim prodajalcem, da bo natakarica vzela' postiljona, da so se mački pri Sv. Janezu čudovito pomnožili in da fajmoštra že celo v možganih trga.
»Prišla je točno, kakor sem rekel — v treh dneh,« je med tem raz-mišljeval Tomaž. »Nekaj slabe vesti ima Joško Mrcina vendar, drugače bi je ne bil poslal.«
Kuharica je pripovedovala, po-kašljevala in se davila in ni vedela,
nje, in zagotavljal je, da bode tudi zanaprej skušal varovati kolegijalnost v zbornici, njen ugled in koristi. Zbor je to izjavo spremljal s ploskanjem. Za podpredsednika je bil izvoljen vnovič g. dr. Papež, za odbornika g. dr. Krisper, za namestnika dr. Triller. V disciplinami svet so se izvršile dopolnilne volitve tako, da so bili izvoljeni soglasno prejšnji funkcijonarji in sicer g. dr. S u y e r za predsednika, gg. dr. Papež in dr. Krisper za člana, ter g. dr. R a v n i h a r za namestnika. Prav tako soglasno sta bila zopet izvoljena g. dr. Te kave ič za zborničnega predsednika in g. dr. Pire za njegovega namestnika. — Na dnevnem redu je bila tudi peticija društva odvetniških in notarskih uradnikov z Kranjsko, ki hoče zvišanja in enotnih plač za odvetniške uslužbence. Poročevalec g. dr. Pire je prečital peticijo in druge podatke ter se oziral tudi na razprave, ki so se že vršile o tem drugod. Končno je predlagal, naj zbornica izreče, da se po svojem zakonitem delokrogu ne smatra za upravičeno, predpisavati svojim članom, kakšne plače naj dajejo svojim uslužbencem; nadalje naj zbornica izreče mnenje, da se plače ne morejo enotno določiti, ker so pisarne različne in je ravno tako tudi delo uslužbencev različno; pač pa naj vsak odvetnik plačuje svoje uslužbence primerno njih delu, zlasti naj noben zbornični član nima v svoji pisarni uslužbenca nad en mesec za po-skušnjo in brezplačno, in zbornični odbor naj v slučajih, ki so temu določilu protivni, stori primerne korake, ako se mu naznanijo. O teh predlogih se je vnela živahna razprava in stavil se je tudi protipredlog, naj občni zbor izreče svojo nekompeteneo, da bi sploh obravnaval o tej peticiji Ta protipredlog, ki je prišel prvi na glasovanje, je bil odklonjen, pač pa so bili sprejeti z veliko večino predlogi poročevalca g. dr. Pirea.
K eventualnosti m se je oglasil g. dr. Ž i r o v n i k in predlagal, naj zbornica določi minimalne tarife za sporne razprave, in naj odbor predloži tozadevni načrt. To se je sprejelo in potem je g. predsednik zaključil, zahvalivši se za obilno udeležbo, dveurno zborovanje.
198 kronic.
(Iz Št. Jerneja na Dolenjskem.)
Pisalo se je lani, da so kartajzi v Plcterjih s pomočjo šentjernejskega kaplana Kolbczna in župnika Lesja-ka upeljali božjo pot »Lurške matere božje« v Rakovniku pri Št. Jerneju na Dolenjskem; poročalo se je, da je vodil župnik Lesjak veliko procesijo iz šentjernejske cerkve na Rakovnik, ki je spremljala soho lurške Matere božje k studencu na Rakovnik, kjer se je postavila na skalo ob studencu; pisalo se je, da je tam pater-franČiškan iz Novega mesta steklenico vode baje iz Lurda, katero je poslal ljubljanski vikar Smolnikar, vi i I v studenček v Rakovniku in blagoslovil studenček z asistenco župnika Lesjaka in drugih duhovnikov in poročalo se je tudi, da se je ta božja pot prijela. Tudi je znano, da so se polastili neki kmeti oskrbovanja denarja, ki so ga darovali romarji in ž njim pripravili prostore za romarje ter obgradili »žegnani« studenec. Poročalo se pa je tudi, da župniku Lesjak u v Št. Jerneju ni bilo všeč, da je odbor kmetov oskrboval romarski de-
kako bi začela izpolnjevati svojo misijo, Tomaž je pa trdovratno molčal in samo razinišljeval, kako bi se rešil iz zadrege.
Naposled je Franciki Omahen zmanjkalo novic in ko je še razjasnila rodbinske razmere svoje sestre in njenih otrok, je pogumno pljunila v svoj robec.
»Da . . . seveda . . . da . . . hudo je na svetu ... in kaj sem hotela še reči? Ah, da, zaradi vaše matere sem hotela z vami govoriti. Zadnjič ste bili tako hudi in razburjeni, ko ste govorili z našim gospodom. Pa sem rekla gospodu: Bom pa jaz to stvar v red spravila.«
Tomaž je naredil resen obraz in je zaničljivo odmahnil z roko.
»Je že vse v redu,« je rekel hladno. »Če me župnik neče poznati kot svojega sina, naj pa pusti. Jaz od njega ničesar ne zahtevam. Kar pa gre po postavi, to bom že dobil. In nič ne bom prizanašal in nobenih obzirov ne bom imel..«
Francika Omahen je z lisjaškini pogledom premerila Tomaža in potem sladko rekla:
»Gospod župnik pravijo, da vaši materi niso nikoli nobenega pisma pisali. Da, in posvetovali so se z nekim učenim gospodom in so izvedeli, da vi ne morete nič zahtevati.«
»Čemu so pa potem vas k meni poslali?« je vprašal Tomaž. »Kar na sodni jo naj me naznanijo.«
»E, kaj bodo na sodnijo naznanjali!« je menila Francika Omahen. »Še nikoli se niso tožarili. In dobrega
t
nar, da jo pa to bilo všeč kaplanu Kolbeznu, da sta se ta dva zaradi tega sprla in da je škof Kolbezna premestil v Mirno peč. Pisalo se je dalje o kmetih, ki so oskrbovali romarski denar, da so blazneža privezali, ki je hotel »lurško Mater božjo« zažgati
— in so bili zaradi tega v ječi v Novem mestu. Znano je, da je pisal tedaj šentjernejski župnik Lesjak sodišču, da so dotični kmetje goljufi, ki varajo kmetsko ljudstvo s studen čno vodo v Novem Lurdu in s tamošnjo Materjo božjo, — pisal, da je vse to, kar se dogaja v Rakovniku, v Novem Lurdn, navadna goljufija, sleparija, da je vsa božja pot prirejena za to, da se iz neumnih romarjev denar pri-slepari in ga navedeni kmeti za-se porabljajo. Župnika Lesjaka so tedaj zaradi tega koraka liberalni ljudje hvalili, ker niso vedeli, da je on sam u peljal to božjo pot in goljufanje z »lurško vodo« v Rakovniku — iu hvalili so ga tudi, ko je župnik po navedeni kazenski pravdi prosil okrajno glavarstvo v Krškem, da prepove »božjo pot« v Novem Lurdu, da ukaže vse razdreti, kar se je že pripravilo. Pisalo se je, da je okrajno glavarstvo na to prošnjo župnika res ukazalo, da se ne smejo ljudje več shajati in se ne sme več denar nabirati od romarjev. Sohe lurške Matere božje pa niso še stran dali. Enemu navedenih oskrbnikov-kmetov je diktiralo okr. glavarstvo v Krškem nekaj zapora zaradi te nove Matere božje v Rakovniku.
To zgodovino je treba v spominu osvežiti, da se vidi, kako revni so še naši kmetje. Ni še minulo leto in romarji so se vozili in se vozijo naprej k lurški materi božji v Rakovniku — in ker ni več vsled ukaza glavarstva pušice za nabiranje denarja, metali so milodare v mali studenčni reservoar pred skalo, na kateri je soha lurške matere božje. Veliko kro-nic je ležalo v reservoarju, vedno več je prihajalo romarjev iu kat duhovnik, šentjernejski župnik, je zdaj videl čas, da zopet vstopi za ohranitev božje poti lurške matere božje v Rakovniku. Vzel je kronice iz reser-voarja. — 198 jih je bilo — in izpo-sloval pri istem okrajnem glavarstvu v Krškem, ki je v lani vso goljufijo v Rakovniku prepovedalo, da se sme pušica za nabiranje denarja zopet pritrditi na skalo. — Ta pušica ima močno ključavnico; škoda bi bilo denarja; iz reservoarja ga vzame, kdor hoče . . .
»Hat der Pfaff ein Geld in Sicht, Scheut er \Y~ind und Wetter nicht. Pfaff en haben weite Aermel, Pfaff en seguen sich zuerst . . .«
fNAko vidi duhovnik kje kak denar, ga ne zadržuje vreme, duhovnik ima široke rokave in sebe naprej blagoslavlja. To pa posebno na lepem kranjskem svetu, na katerem kmet Še teh goljufij ne vidi, ki nosi kronice, nosi stotake v farške rokave in k temu dajejo drž. oblasti svojo pomoč. Seveda kat duhovnik je v Avstriji so-vladar. Kdo je goljuf v takih slučajih — župnik Lesjak v Št. Jerneju?
— Možje, ki ste videli v župniku Lesjaku velemoža, škoda da ga niste videli, ko je pobral 198 kronic iz reservoar ja!
Je prav umevno, da so v šentjernejski okolici volili po večjem duhovnika Hladnika.
Politična kronika.
Ministrskemu predsedniku barona Bienerthu dela sedanja politič-
srca so in vsakemu pomagajo kolikor morejo, čeprav so revni.«
»Samo svojega sina nočejo poznati,« se je rogal Tomaž. »Res, dober gospod — pa naj bo kakor hoče. Le recite gospodu župniku, da jih lepo pozdravljam in jim želim vse dobro.«
»E, kaj bi se tako jezili,« je prigovarjala Franeika Omahen. ^Saj veste, kako je z gospodi. Pod kožo so krvavi, kakor smo mi in zgodi se že, da se kateri spozabi. Pa vi nimate nobenega pisma in sploh nobene pravice — a gospod so vender rekli, da bi radi za vas kaj storili.«
Tomaža so te besede kar poživile in vzbudile vso njegovo nesramnost. Že ves je bil obupan, da se mu je prvi naskok na enega svojih dva-intrideset očetov ponesrečil, a zdaj je spoznal, da igra vender še ni izgubljena.
»Ljuba Francika Omahen,« je dejal Tomaž slovesno. »Vi ste mi sami priznali, da ste brali pisma, ki jih je moja mati pisala gospodu župniku. In župnik Joško Mrcina je na taka pisma vselej poslal nekaj denarja. Ali ni res?«
»Ne vem — jaz nič ne vem,« je rekla kuharica, a poznalo se ji je, da jo je Tomaževa sigurnost spravila iz ravnovesja,
»Pa jaz vem — in dokazal bom to — in na pošti se bo to dognalo,« je lagal Tomaž. »O, jaz sem se že sam prepričal na pošti — natančne podatke imam in vse bom dokazal, vse.«
Kuharica Francika Omahen je bila prepričana.
na situacija grozne preglavice. Na> večje skrbi mu dela krščansko - socijalna stranka, ki se je izrekla za politiko proste roke. Gotovo je, da ministrski predsednik baron Bie-nerth ne bo stopil pred parlament brez zanesljive večine. Zdaj pritiska na krščanske socijaliste, naj mu dajo obvezen odgovor, ali bo krščansko-socijalna stranka v državnem zboru podpirala delovni program vlade. V poučenih krogih menijo, da bo najbrže prevzelo vlado novo, uradniško ministrstvo. Demisijo sedanjega ministrstva potrjuje tudi vest, da je bivši ministrski predsednik baron G a u t s c h prišel iz Ga s teina na Dii-
Korespoudenca »Avstrija« poroča, da namerava prejšnji krščan^ko-socijalni, sedaj samostojni državni poslanec dr. Heilinger, ustanoviti na Dunaju samostojno gospodarsko stranko,
Železniški minister dr. Glombin-
ski je baje včeraj podal ministrskemu predsedniku  baronu Bienerthu svojo demisijo,   tako   vsaj poroča >Slav. Korr.«
Nemški alpski državni poslanci
nameravajo v okviru nemške naoijo-nalne zveze ustanoviti posebno zvezo, ki bo imela predvsem nalogo, zastopati interese alpskih interesov. Ta zveza bo imela kakih 23 poslancev,
Kravali v bolgarskem sobranju
so silno vplivali na carico in princa. Le car Ferdinand je estal miren. Ko je šel mimo voditelja agrarne stranke, Stambulinskega, ga je fiksiral ter vprašal po njegovem imenu. Ko je car odšel, je rekel: »Škoda, da nisem znan i možem, sicer bi mu roko stisnil, ker me je hotel oprostiti težkega bremena ceremonija- Splošno se obsoja postopanje socijalistov in agrarcev. Govorilo se je celo, da je bil povzročitelj kravalov umorjen, kar sicer ni res, vendar je pa dobil več grozilnih pisem.
m m
Carigradski časopisi Še vedno napadajo Črno goro zaradi njenega postopanja napram vstaji Malison>\. »Sia« ostro nastopa proti konferenci, ki jo predlaga Črna gora in ki bi jo Turčija nikdar ne akceptirala. — Vodja upornih Albancev, Tocli i , je prišel v Cetinje ter konferiral 2 Ismailom Kemaloin, proti katerenui se je izjavil, da se lk>j za neodvisnost Albanije za zdaj ni posrečil, ker Albanci niso dobili obljubljene moralič-ne in materijalne podpore od zunaj.
• * •
Francosko ministrstvo je demisi-joniralo. Vzrok temu je bil sledeči: Zbornica se je bavila z interpelacijo poslanca Hesseja o izjavi vojnega ministra v senatu glede organizacije nrraadnega višjega poveljništva. — Zbornica je sprejela z 248 proti 224 glasovom od poslanca Hesseja pr» ! lagani navadni dnevni red, s katerim vlada ni soglašala. Vlada, jo zahtevala, naj se sprejme njen dnevni red. v katerem se odobrava izjava vojnega ministra. Baje je ministrski predsednik Monis telefonično sporočil, da sprejme navadni dnevni red. Vendar jo pa ministrstvo vsled dobljene nezaupnice demisijoniralo.
»Ne more biti,« je je« Ijala, »p« če že je ... naj bo kakor hoče . . . gospod so revež . . .«
»Vem, vem, velik revež — slaba fara . . • Iakonmi ljudje . . . vera px S. in bolni so, tako bolni, oh tako bedni .. . no, in Francika Omahen mora tudi skrbeti za svojo prihodnjost.«
Francika Omahen je pri teh besedah postala nemirna,
»Oh, kako pa govorite,«   je n vzdihnila.    »Kaj pa hočete meni, ki sem se tako za vas potegnila.«
»Kako ste se pa   potegnili zame?« je vprašal Tomaž in položil >\<> jo roko Franciki Omahen na okrog!" koleno.
»Gospod so rekli, da ne dajo nič in da ne dajo nič,« je hitela pripovedovati Francika Omahen. »Rekla .-eni jim: gospod, sitnosti bodo. Pa M rekli: meni ne more nič škodovati, saj sem že star. Pa sem rekla: Pa dajte Tomažu, kar morete že, da pokažete dobro srce. Pa sem morala dolgo govoriti in sem jih nazadnje pripravila do tega, da so dali petsto kron . . .«
»Se nič ne menim,« je vzkliknil Tomaž. »Tisoč kron ali pa nič,«
»Kje naj jih pa vzamejo,« je VSI prestrašena zaklicala Francika Omahen. »Še teh petsto kron sem jim jaz posodila.«
Kuharica je s kolčnima krepko stisnila Tomaževo roko in zaupno šepetala.
»Glejte Tomaž, saj ste na naši posti poizvedovali in dobro veste, da
itojersko.
Zanimivosti o minolih volitvah
na Štajerskem. Iz Maribora se je že poročalo, da klerikalci, posebno duhovniki niso volili skupnega slovenskega kandidata g. Sterna. Za volilni okraj Ptuj-I/ipnica so klerikalci na svojo pest postavili mladega klerikalnega odvetnika g. dr. Leskovar-ja v Mariboru. Kdo bi naj zanj glasoval, ne vemo. Kajti tudi v tem okraju so delali slovenski duhovniki za Nemca dr. Matajo; za tega so razpošiljali letake, priporočila, so agitirali; tega so končno tudi slovenski duhovniki in njih na jz veste jši pod-repniki tudi volili! Da bi izdajstvo in popolna odvisnost teh volilcev od škofa dr. Napotnika ne bila vsakemu očitna, so postavili slovenskega kandidata dr. Leskovarja, volili pa so faktično Nemca z Dunaja dr. Matajo! Tako se je v Mariboru in v Ptuju en dan pokazala klerikalna nepoštenost, nezanesljivost in breznačajnost v pravi luči! Ornig in Štajercijanci so Tokrat računili v volilnem okraju Ptuj-Ormož na zmago, najmanje pa na to, da pride Ornig v ožjo volitev. Doživeli pa so poraz. Posebno hudo je zadel Orniga poraz kandidata Rau-terja. Takoj se je Ornig spomnil, da potrebuje klerikalne pomoči. Bežal je v Gradec, bežal v Maribor po njo. Slovenski duhovniki so mu isto obljubili — in čudež — njemu nasproti so ti duhovniki držali besedo. Ali iz prepričanja, ali iz strahu pred Škofom Napotnikom, to je njihova tajnost! V večno sramoto slovenskih duhovnikov v Ptuju pa mora zgodovina zabeležiti, da so slovenski duhovniki v Ptuju agitirali in volili Rauter ja, Nemca, kateri je obrnil hrbet, katoliški   cerkvi   in je postal prote-
,. da so po navodilu škofovega pastirskega lista smatrali protestanta za pravega katoliškega moža, polu jali pa so na naj podle jši način konservativca in dobrega katolika dr. Ploja! Za svojega rojaka so imeli le hudiča in pekel, za nemškega protestanta pa raj in nebesa! Ljudstvo! Glej »božje namestnike« in jih sodi i>o njih dejanju! Slovenski duhovniki so obljubili in dali pomoč Ornigu, st;j jereijanci so v zahvalo v ožji vo-iitvi glasovali za Brenčiča, kandidata duhovnikov. Zmaga Brenčiču bi se dala doseči brez tako sramotnega izdajstva in zatajevanja katoliških na-cel in škofovega pastirskega lista! Vera mora pešati, ako dajejo duhovniki take izglede! Slovenci pa si bomo to volitev dobro zapomnili!
Slovensko telovadno društvo Sokol v Gradcu ima svoj izvanredni občni zbor v torek, dne 27. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Čitalnice, Leon-hardstrasse 3 s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsedstva Slov. sokolske zveze; 2. volitev staroste in 3. slučajnosti. <
Naskok nemških klerikalecv na Zvezo kmetijskih zadrug v Gradcu. V* četrtek se je vršil občni zbor nemške Zveze kmetijskih zadrug v Grad-<"u. Zveza šteje sedaj 354 članic z 61.706 zadružniki. Med članicami je 277 raifajznovk. Letno poročilo konstatira med drugim, da so se tudi v nemškem zadružništvu na Štajerskem močno poznale posledice slabih letin v 1. 1908 in 1909. Leta 1910 so vzdignile članice pri Zvezi svojih vlog nad en milijon kron in so povrh tega rabile še kredita za en milijon več ko povprečno druga leta. To smo bosebej omenili, ker so mnogi nemški Časopisi ob času lanske gospodar-
ske krize pisali, da so le slovenske zadruge v težkocah zaradi pomanjkanja denarja. Zveza je po svojem blagovnem oddelku prevzela dobavo 172 vagonov sena in 33 vagonov slame za armado. Posredovala je v lanskem upravnem letu tudi dobavo 40 vagonov modre galice, ki je šla večinoma na Sp. Štajersko. Klerikalni državni posl. Huber za graško okolico je ostro napadal upravo Zveze, češ, da je pre draga in hudo kritiziral vodstvo bla govnega oddelka.    Navzoči načelnik Splošne   zveze   avstr. kmet. zadrug Pavel baron Storck je klerikalne na pade ostro in stvarno zavrnil. Pri volitvah sta bila v naČelstvo izvoljena iz Sp. Štajerskega nemškutarja Ornig in Gollob od Sv. Trojice,   v nad zorstvo pa Marko Grizold iz Rač.
Boj za \Vastianov graški mandat. Ker je bil VVastiau pri ožjih volitvah 20. t. m. izvoljen tudi v Gradcu, ima sedaj dva mandata. Obdržal bo mariborskega in odložil graškega. Za tega se je javilo že -r 12 kandidatov, med njimi znani nemški radika-Iec Edvard pl. Stransky, kateri je v Asu na severnem Češkem propadel proti socijalistu Hillebrandu. Kakor poroča graški »Volksbl.«, se je mudil predvčerajšnjem drž. posl. K. H. Wolf v Gradcu, da bi izposloval Stranskemu zapuščeni Wastianov mandat. Nadomestne volitve v tem okraju se bodo   vršile še le na jesen.
Iz Ptuja nam pišejo: Malikovi pristaši so polni divjega veselja nad svojo — to se mora priznati — sijajno zmago. V »Marb. Zeit.« bere nekdo rauteritom sledeče levite: Naj nam še prideta Ornig, dr. Plaehkv in družba ter govorita o uemški edinosti! Rauter, ki bi moral kot podpredsednik »Siidmarke« imeti posebne ozire in dolžnosti, se ne bode nikoli opral grehov, ki jih je storil pri teh volitvah v nacijonalnem in naprednem oziru. Škoda za lep kup denarja, ni res, pl. Bienerth in Clarvf Vse, vse je bilo zastonj in brzojavka Rau-terjeve klike predsedniku »National-verbanda« se je glasila tako: »Ljubi baron Chiari, Rauter je čari.« — Za nas Slovence ima Malikova zmaga le v toliko pomen, da so jih dobili ptujski klikovci pošteno po hrbtu. V ostalem pa se bode Malik že skušnl v nacijonalnem oziru »odlikovati« kolikor se bode mogel. Zato ni trebalo zanj s plavicami v gumbuici agitirati, kakor je to storil neki ptuj ki Slovenec.
Najden utopljenec. Iz Vuzenice nam poročajo: Dne 9. novembra je utonil inženir koroške deželne vlade Anton Rieser ob priliki neke službene vožnje po Dravi. Mrliča niso mogli vkljub napornemu iskanju najti. Se le te dni ga je vrgla Drava pri Muti na prod.
Iz Konjic nam poročajo: V Te-pini je povozil dne 21. junija avtomobil lOletnega šolarja Jamuikarja. Fant je dobil tako težke poškodbe, da je za malo časa umrl. Orožništvo je takoj brzojavilo za avtomobilom, ki je nosil znamko A. T. Dunaj-Trst; dobili so ga že na Vranskem, kjer se je dognalo, da je lastnik avtomobila neki trgovec iz Celovca. Šofer je bil njegov sin. Toliko v dopolnilo kratki notici o tej nesreči v četrtkovi številki »Slov. Naroda«.
Od Sv. Urbana pri Ptuju. V |>o-nedeljek zvečer je začelo naenkrat goreti pri kmetu Vincencu Rašln v Janežovcih. Ker je pihal močen veter, so bila v kratkem času vsa poslopja v ognju in so popolnoma /zorela. Sosednje hiše se je posrečilo občuvati pred ognjem. Škoda je pre-
aiajo gospod samo nekaj malega v iranilnici.
»Francika Omahen pa tri tisoč kron,« je hitro dostavil Tomaž. »In, glejte, Francika. pobotajva se prija-teljsko. Meni dajte tisoč kron ... pa ho vse v redu in še na roke vam poj-dem pri prodajalni vaše sestre. Meni LSoč kron, pa se vsemu odpovem.«
»Oh, tisoč kron,« je zajokala 1 rancika. »Tisoč kron . . .«
A Tomaž je obstal trdosrčen. iiazložil je kuharici, da ji ostane le še Iovolj, če župnik umrje, jo poučil, kako naj vse na stran spravi in se končno venderle ž njo pomenil.
»Gospod so rekli, da morate dati pismeno potrdilo, da ste odpravljeni in da nimate nič več zahtevati.«
»Z veseljem,« je dejal Tomaž in • hitel spisati izjavo in pobotnico, med tem ko je vzela Francika Oma-ben iz nedrij hranilnično knjižico, na katero je že dvignila večjo vsoto ter naštela na mizo tisoč kron in na vsak hankovec je padla vsaj ena solza iz njenih oči.
. Tomaž je z nepopisno radostjo pospravil denar in se izkazal resnično hvaležnega. Spremljal je Franci-ko Omahen po mestu, obiskal njeno a stro, jo peljal na sprehod in na iz-horno večerjo, ji kupil za spomin zlat medaljon in zvečer užival ž njo razgled z Grada, ki je Franciki Omahen tako ugajal, da bi bila najraje ostala v Ljubljani.
Tomaž je dobljeni denar naložil v hranilnici in s ponosom si je rekel, da je prva stopnica do bogastva po-
ložena. Gledal je svojo hranilnično knjižico z zaljubljenimi pogledi in vedno računal, koliko znašajo že obresti in kako se bo kapitalček množil, a čim se je spomnil na Natalijo, ga je minilo vse veselje.
»Premalo je še, mnogo premalo. Smejala se mi bo, če ji povem, koliko imam. In čakati tudi neče več. Ta računski podčastnik, cesarski uradnik bo, penzijon bo imela po njem in čeden človek je tudi. Saj sem vedel, da se tako z^odi. Ko bi bil vsaj že kakih 25 let star, da bi se mogel oženiti, potem bi bilo še kaj upanja, da tega podčastuika izpodrinem. A tako? Nič, nič!«
Tako je modroval Tomaž ponoči v svoji sobici pod streho in je bil žalosten na smrt. Odkar se je povrnil z revizije, je samo enkrat govoril z Natalijo in še takrat mu ni rekla nič drugega, kakor da je zaročena.
»In da boš vedel,« je dostavila, »kar je bilo med nama, naj bo pozabljeno.«
A Tomaž se ni mogel vdati v svojo usodo. Navzlic spoznanju, da je Natalija zanj izgubljena, je le neprestano mislil, kako bi podčastnika izpodrinil.
»Morda se vendar nekaj dobi... in Kozoglav mora pomagati ... pa Angela ... in vsi znanci . . . morda se le kaj dobi.«
Položil je glavo na roke, ki so držale njegovo hranilnično knjižico in je mislil in mislil toliko časa, da je zaspal.
(Dalje pribođajl**
cejšnja. Sodi se, da je nekdo nalašč zažgal.
Iz Vojnika pri Celjn.   Pravi ne-bodigatreba je naša nemška ljudska šola. Dasi jo obiskuje komaj 60 otrok, ima vendar tri razrede. Ker je poleti nekaj otrok oproščenih, si preganja v 3. razredu nadučitelj Sernetz dolgčas s 6, čitaj iu piši šestimi otroci. Tako zapravlja naša štajerska dežela de nar! Ako pa je treba na kaki prena polnjeni slovenski šoli novega razre da, koliko letanja in prošenj moramo napraviti, da se nam ustreže.
Iz Ptuja se nam poroča, da se vrše sprejemni izpiti za 1. razred pod običajnimi pogoji dne 6. julija.
Od Sv. Barbare v Halozah nau pišejo. Cerkev in župu išče je v zastavah, pritrkavanja je bilo kotu n j konec ob pol 10. ponoči. Streljalo se je s treh hribov. Ljudje se povprašuje jo, kaj to pomeni? Neki hudomušnik reče: »Knez je spravil Barbarčanom novega patrona, svetega Brenelja iu jutri bo njegov praznik.« Vogrin, vprašamo vas javno, čemu ta vsa komedija? Ali vas ni sram, da profani-rate cerkev še sedaj, ko ste svoj smoter dosegli? Ali ni dovolj, da ste toliko nedelj zlorabljali prižnico in tako lagali, da so vas tudi vaši najboljši pripadniki zapuščali. V nedeljo ste nas imeli za kozle. Ce bi ne bili tako v ognju za svojo »sveto« stvar, bi bili slišali pripomnjo nekega izmed vaših: »Bodite vi tako dolgo kozel, dokler nam rogovi ne zrastejo!« Pomnite pa, Vogrin, da nikoli ne pozabimo Barbarčani, s kakim ostudnim orožjem ste delali proti dr. Ploju, ki je toliko dobrega storil za vse Slovence, ki pa je tudi nam Haložanom pri vsaki priliki rad pomagal. Ni še vseh dni konec in ni izključeno, da se bodo V kratkem kesali prav tisti, ki so sedaj najbolj rogovilili proti dr. Ploju.
Od Sv. Andraža v Slov. goricah nam piše prijatelj našega lista. Pri prvi volitvi je dobil dr. Ploj 109 glasov, Breučič 33 in Ornig 3 (ko še ni znal besedice nemški je bil Ornik.) 19. t. j. popoldne pred ožjo volitvijo je dobil g. nadučitelj dopisnico iz Ptuja, na katerej je bil podpisan Ve-senjak, ki naznanja, da se dr. Ploj odreka telegrafično vsemu ter, da naj agitatorji delajo na to, da Plojevi pristaši ne gredo volit. Mi smo vedeli kaj iu kako, ali 20. je prišel žan-darm, vzel dopisnico rekoč, da je slepilo in da bode takoj začel iskati sleparja (Lepa stranka!) Vsled tega je bilo ljudstvo zbegano. Eni nismo šli volit in drugi so mislili in rekli, kaj hočemo, če dr. Ploj neče, pa volimo Brenčiča. Tako je dobil dr. Ploj od 97 volilcev samo 9 glasov od tistih, ki o dopisnici niso ničesar vedeli. Da nismo slutili sleparstva, je kriva naša poštenost. Mislili smo, da so drugi tudi pošteni kakor mi.
Za župni zlet celjske sokolske župe so prijavili svoje sodelovanje sokolska društva iz Maribora, Ljutomera, Ptuja, Št. Lenarta v Slov. goricah in Celja. Vse priprave so v najboljšem teku. Pričakujemo pa še prijave iz Savinske doline in Posavja.
Koroško.
Ponesrečeni delavci. V petek dopoldne so hoteli trije delavci očistiti in pregledati jamo, kamor se odteka umazana voda iz delavske pekarne pri Sv. Rupcrtu. V jamo, ki je 4 m globoka, se je spustil naj preje delavec Fercher, na lestvi. Hotel je pregledati odtok jame. V polovični višini pa se je vsled smrdljivih plinov onesvestil in padel iz lestve. Ko sta šla tovariša na pomoč se jima je isto pripetilo. To je videl v bližini stanujoči fotograf Mosl iz Dunaja in jim hitel pomagat. Toda tudi njega so plini omotili, in šele poklicana požarna hramba je s pomočjo sosedov rešila vse 4 iz smrdljive jame, kjer bi se bili ponesrečenci v kratkem zadušili. Delavce so oddali v bolnico, fotograf pa je v domači oskrbi. Vest, da je en delavec umrl, je neresnična.
Velik požar na Otočah, V petek opoldne se je vnelo v kuhinji za preši če na posestvu Magdaleuca po domače Sehiudlerja na Otočah. Vnela se je lesena streha, ki je bila nenadoma cela v ognju, ki se je vsled vetra silno naglo razširil po sosednih stavbah. Prišlo je na pomoč več požarnih hramb, 22. stot. 19. lovskega polka. Kljub temu pa je zgorelo v kratkem času 7 hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda je precejšnja in se dose-daj še ni mogla ceniti. Ponesrečil se ni nikdo. Gorelo je od pol 12. do 3. popoldne. Zavarovani so bili posestniki le za malenkostne vsote.
Ponesrečeni golob pismonoša. V Siegelsdorfu je ubila ptica ropa-rica v tamošnjem zvoniku goloba, ki je imel na nogi pritrjen srebrn obroček z napisom: »Wien + 2380«, na spodnjem delu perot pa vtisnjeno »Vojaški golob pismonoša«.
PrimorjUo.
Goriški deželni odbor je postal pred volitvami v državni zbor never-
5 jetno goreč za povzdigo kmetijstva I v deželi. Sklep je napravil, da mora pomagati še pred volitvami. Pomagajo pa naj predavanja deželnih kmetijskih uradnikov. Poslali so jih posebno v goriško okolico, kjer so se bali za mandat slovenski klerikalci, in pa v nižjo Furlanijo, kjer so laški liberalci hoteli vzeti mandat dr. Bu-gattu. Cisto natanko so izračunali, da morajo predavanja trajati do dneva volitev, potem pa jih je konec. Predavanja so stala obilo denarja ,ali kaj mari za to zaveznikom. Dežela je na robu finančnega propada, oni pa še vedno dalje zapravljajo deželni denar, dokler pač bo še šlo!
C. kr. državna gimnazija v Gorici. Glede sprejema v prvi razred s slovenskim učnim jezikom je bil lani nuinerus clausus, letos pa je razpisano sprejetje v prvi razred s slovenskim učnim jezikom brez določbe Števila. Vpisuje se letos učence dne 2. julija in pa 16. septembra. Dolžnost slovenskih staršev je, da vsi vpišejo svoje otroke, ki jih namenijo gimnaziji, v slovenski razred!
Porotno zasedanje v Gorici se je pričelo včeraj. Prvi je sedel na zatožni klopi Anton Markovič z Dobro-vega v Zanadnih Brdih, ki je bil obtožen, da je z nožem zabodel lienri ka Debenjaka v Koza ni v pretepu, ki so ga bili izzvali »Čuki«. Takrat so klerikalni listi lagali, kar se je dalo, o Sokolih, ali so bili kmalu postavljeni na laž. Zasedanje bo precej dolgo; morda bo vmes tudi par tiskovnih pravd, ali glavna zanimiva razprava bo proti obtožencem radi poloma goriške »Bauca popolare«. Ta razprava bo zadnja. Trajala bo par dni.
Sv Hodni trg v Gorici se je otvori! včeraj. Svilode prodajćijo kilogram po    K 10 vin. do 3 K 20 vin.
»Viribus Unitis«. Nadvojvoda Franca Ferdinanda s soprogo in voj-vodinjo Sofijo so sprejeli v Trstu slovesno namestnik princ Hohen-lobe, notranji minister grof Vvieken-burg, admiral Monteeuccoli in več drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Pred izhodom je bila postavljena častna stotnija. Vse ladje v pristanišču so okrašene po predpisih z zastavami. Prestolonaslednik se je podal iz kolodvora na parnik »Mirarnar«. Celo mesto je krasno okrašeno. Nepregledne množice spremljajo sprevod in polnijo vse prostore, kjer se bo vršila slavnost. Streli iz obrežnih baterij in iz ladij naznanjajo prihod visokih gostov. Oh 7. zjutraj so že odpluti prvi par-niki v morje, da se usidrajo na nasprotni strani ladjedelnice. Njim so sledile druge ladje, ki vozijo razne goste. Okoli 8. zjutraj je odplul parnik »Miramar«, na katerem se nahaja nadvojvoda Ferdinand s svojim spremstvom. Slovesno spuščanje se prične, ko bodo vsi častni gostje navzoči. Okoli 10. dopoldne je bila slovesnost, glasom sporeda, končana, na kar se poda nadvojvoda Ferdinand v Trst, kjer se vrši ob 1. na krovu Llovdovega parnika »Boheraia«. častna pojedina, ki se je udeleže vsi povabljeni gostje. Po slovesnem spuščanju se pelje več paruikov okoli cele bojne eskadre. Gostje, ki se za njo zanimajo in si jo hočejo ogledati, se lahko peljejo okrog nje z raznimi v to namenjenimi parniki. Vožnja okrog eskadre stane 2 kroni. Pri slavnosti je navzočih jako veliko čeških politikov. Nastanjeni so na Llovdovem parniku »Baron Beck«, ki tvori nekako politično centralo na slavnosti.
Koliko stane »Viribus Unitis«. Trup te nove bojne ladje stane okoli 15 in pol milijona kron, oklopi 12*4 milijona, topništvo 129 milijonov, strelivo 10*2 milijonov, stroji 7 milijonov, električne naprave 0*7 milijonov kron. Skupno torej 60*6 milijonov kron.
Iz sodne pisarniške službe. Za kanceliste so imenovani: Robert Sgu-bini pri dež. sodišču v Trstu, A. An-tonini za deželno sodišče Trst, Fran Križaj za Podgrad, Gnstin N. za Trst in N. Ferlugo za Matavun.
Odlikovanje. Nadučitelj v Dolini g. Al. Bunc je dobil povodom svojega umirovljenja naslov ravnatelja.
Aretacije radi volilne goljufije v Trstu. Pri Sv. Jakobu so aretirali radi volilne goljufije 29 oseb. Ti so: Alojzij Novak iz Ljubljane, I. Beck iz Vodic, Jak. Lorber iz Ptuja, M. Košuta, Flor. Vovk, Pavel Babic, Al. Kostnik, A. Stock, Herman Gambl, Fer. Caligaris iz Trsta, Josip Petrič iz Pulja, Dante Corne, Ivan Hasnod iz Postojne, Fer. Grego, Pet. Cavalie-ri in Franc Zorzut iz Kojskega, Ivan Tamaro, Frid. Lazar, Viktor Caligaris in Ivan Pelerin iz Vidma, H. Nonni in Jože Ukmar iz Sežane, Ivan Kavs, Edvard Schurrer, H. Novak, H. Schwab in Franc Strobl iz Trsta. Radi izgredov pri volitvah pa so aretirali tudi 7 laških junakov.
Nesreče pri delu. Na 321etnega težaka Mihaela Šketa je padel v tovarni avtomobilov »Alba« pri Sv. Sabi pri Trstu iz precejšnje višine t^žek kos železa. Zdrobil mu je levo ključnico in ga poškodoval lahko po
celem telesu. — Kurjača na parniku »Amphitrite« Egidija Sabadinija je zadel včeraj par, ki je izpuhtel nepričakovano iz neke parne odvodne cevi in ga težko poškodoval. — Na škedenjskem klancu pa je padel in se valil 20 m po strmi rebri 391etni težak Andrej Primožič iz Skednja. Strgal si je kožo jako nevarno po obrazu in rokah. Vse tri ponesrečence so odpeljali v bolnico.
Umrl je v bolnišnici v Trstu 35-Ictni delavec Colombin, ki se je y četrtek zastrupil s fenilno kislina
Dnevne vesti.
+ Zahvala. Povodom izvolitve državnim poslancem mi je došlo z vseh strani toliko čestitk in pozdravov, da mi je nemogoče zahvaliti se posamič. Zategadelj bodi tem potom vsem izrečena moja najiskrenejša zahvala. Ta zahvala naj tudi zaradi tega ide v javnost, ker velika večina čestitk velja v prvi vrsti sijajni zmagi  narodno-napredne stvari.
Dr. Vladimir Kavnihar.
-f- Klerikalni strah pred bodočnostjo. Krščansko - socijalni poraz na Dunaju je uašim klerikalcem docela sapo zaprl. Zato so malodane popolnoma izostale v klerikalnih časopisih tirade o njihovi zmagi. — »Slovenec« razpravlja sedaj samo o klerikalnih šansah za bodočnost. Iz vsake njego ve vrste se vidi strah pred bodočnostjo. In ker ima strah velike oči, že zre svol>odoniibelne stranke na delu, da zakonodajalnini potom za vselej stro vsegamogočni klerikalni vpliv v našem političnem življenju. »Slovenec : pravi, da sedanja poslanska zbornica »cika na levo stran« in da je vsled tega priča kovati, da bo pričela z borbo proti klerikalizmu. Xe vemo sicer, v koliko bo ta klerikalna pričakovanja utemeljena, toliko pa je gotovo, da se nadeja vsa avstrijska javnost, da bo nova zbornica z vso odločnostjo skušala omejiti tisti duhovniški vpliv na politiko, kateri nima čisto nič opraviti z vero in verskim življenjem. Pred vsem bi bilo umestno, da bi se zakonito prepovedalo, da se vera izrablja v politično svrhe in da izkoriščajo duhovniki hrame božje in prižnic«- za politične shode iu i>o-litiene govore. To bi bilo v interesu miru, v interesu države in v interesu cerkve same! Neke vrste kan-celparagrafa - bi gotovo ne škodoval in če bi ta paragraf sklenila sedanja poslanska zbornica, bi si s tem čisto gotovo pridobila nevenljivih zaslug za mirni in uspešni razve/j naše države. Nismo optimisti, zato tudi ne pričakHJemo, da bi se že sedaj uresničila klerikalna bojazen, prepričani pa smo, da so tudi pri nas že na potu časi, ko se bo tudi v naši državi napravilo energično konec političnemu in strankarskemu ščuvanju in hujskanju v cerkvi. V tistem hipu, ko se to zgodi, pa bo tudi odklenkalo našim klerikalcem in če jih bo tudi komandiralo deset ŠusterŠičev!
-j- Klerikalci iu Nemci. Klerikalni ugovor, da niso Nemci pri ožjih volitvah v nasprotju s strankinim sklepom glasovali deloma tudi za klerikalnega kandidata, sc osobito razvidi iz podatkov z volišča na liceju. Na liceju je pri prvotni vodit vi dobil dr. Gregorič 102. dr. Eger pa 10(5 glasov, pri ožji volitvi pa j«' bilo oddanih 87 glasovnic, torej 19 nemških glasov manj, katere je pridobil dr. Gregorič iu se tako povspel na 121 glasov. To dejstvo potrjuje tudi razmerje glasov pri napredni stranki. Dr. Ravnihar je dobil pri prvotni volitvi 287, Kristan 37 glasov, pri ožji volitvi pa dr. Ravnihar obojne glasove, torej 324 in še enega, več, torej 325 glasov. — Čudno pa ni, da so Nemci glasovali tudi za dr. Gregoriča, saj so jih klerikalci kar preplavili s svojimi glasovnicami; kar po tri, štiri moledovalna pisma so poslali posamznim Nemcem in so povabili v svoji nadležnosti celo protestanta vskega pastorja dr. Hege-nianna, da voli klerikalca. (Pač pravo katoliško prepričanje!) Značilno je pa tudi, da je eden prvih državnih uradnikov, ki je strasten nemški na-cijonalee, zapisal pri komisiji javno in demonstrativno na glasovnico dr. Gregoričevo ime.
+ V živo je zadela klerikalce vest, da bo senatni predsednik dr. Ploj pozvan v gosjvosko zbornico in da bo poklican igrali še velevažno vlogo v jugoslovanski politiki. Da se potolažijo, si sugerirajo misel, da smo dotično brzojavno vest »skuhali v našem uredništvu«. Kakor nimamo čisto nič proti temu, da si klerikalci sugerirajo, karkoli hočejo, tako smo dolžni slovenski javnosti točno povedati, da smo dotično vest, da bo dr. Ploj pozvan v Jrosposko zbornico in da je poklican igrati še velevažno vlogo v jugoslovanski politiki, sprejeli z Dunaja in da je Črpana iz najbolj poučenega vira.
+ Klerikalna intervencija pri državnemu pravdništvu. Svoječasno smo že poročali, da se je končno le uvedla   kazenska   preiskava proti
''Kregarju in Stefetu radi sleparij, ki :sta .lih izvršila pri zadnjih volitvah trgovsko in obrtno zbornico. Klerikalcem je bila stvar seveda skrajno neljuba, zato so napeli vse strune, da bi se proti Štefetu in Kregarju uvedena preiskava potlačila. V tem oziru so intervenirali tudi pri državnem pravdništvu. Interveniral je eden izmed mlajših kolovodij klerikalne stranke, ki je pri svoji inter-^venciji zlasti naglašal, da je treba fll preiskavo ustaviti radi — Časti klerikalne stranke. Ker pa pri državnem pravdništvu nimajo mnogo smisla za takšne pojme, kakor je čast, so se za intervencijo prav lepo zahvalili ter izjavili, da bodo tudi v aferi Kregar - Štefe postopali strogo tako, kakor veleva zakon, ne oziraje se ne na desno, ne na levo. Ker je klerikalcem izpodletelo pri državnem pravdništvu, so se obrnili na vlado, da bi vsaj dosegli, da bi bil Kregar potrjen za podpredsednika trgovske zbornice. Tu so sicer našli poslušnej-ša ušesa, ko so se na kompetentnem mestu informirali, so tudi tu — seveda s težkim srcem — izjavili: Noti possumus. In tako se je zgodilo, da je trgovinsko ministrstvo pač potrdilo izvolitev gosp. Ivana Kneza za predsednika, ni pa potrdilo izvolitve Ivana Kregarja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice.
-}- Pred ožjimi volitvami so klerikalci očitali po ljubljanskih gostil-nicali dr. Plojevim volileem narodno izdajstvo, češ da so se zvezali s Šta-jercijanci. Vseslovenska ljudska <tranka povej, kje je sedaj narodno izdajstvo, ko so za te agitirali isti Štajercijanci in si zmagala z njihovimi glasovi?!
-J- Klerikalne demonstracije proti škofu pred trnovskim župni-ščem je za snoči pričakovala deželna vlada ter poveljstvo mestne policije. Priljubljenemu, vzor-duhovniku in neustrašenemu narodnemu bojevniku g. župniku Vrhovniku je k današnjemu godu priredil »Slavec« l>odoknico. Ljudstva se je zbralo nad iritisoč oseb, ki so prirejale burne ovacije sivolasemu starčku. Klerikal-ei, tisti zagrizenci. ki sovražijo Vrhovnika, ker ne dela zdražbe v svoji fari, so najeli par fantalinov, ki so oh največjem entuzijazmu množice jeli žvižgati na prste, a ko so jih hoteli prijeti, so se hitro potuhnili. Dobili so potem pošteno lekcijo. Kakor rečeno, vladfi je bila v silnih skrbeh, kaj bo, zato je bilo na mestu 12 stražnikov, okoli 30 orožnikov pa. pripravljenih v bližnji stražnici in neki drugi hiši. Na nogah so bili tudi vsi mestni in državni detektivi, vsi policijski uradniki so bili navzoči v uniformah. Ljudstvo se je razšlo docela mirno.
+ Škof in župnik Vrhovnik. Kakor nam poročajo iz povsem zanesljivega vira. je bila naša včerajšnja vest, da je škof Anton Bonavmtura ase preklical svoj dekret proti župniku Vrhovniku prenagljena. Stvar se nahaja v istem stadiju, kakor preje, vendar pa se je nadejati, da bo vsaj pri vladi zmagala stvarnost in objektivnost nad nizko strastjo, s katero •se hoče enega najvzornejših naših duhovnikov krivično potisniti z njegovega mesta.
4- Podvrgel se je škofu. S prijateljske strani nam poročajo, da je župnik Berce poslal škofu Antonu Bonaventuri to-le pismo:
»Prečastitemu kn. šk. ordinarijatu v Ljubljani.
Oziraje se na Vaš dopis z dne 16. junija t. 1., št. 2448, izjavljam: Obžalujem, ker je dnevnik »Jutro« objavil v svoji 456. številki z dne 6. junija Vaš list z dne 3. junija, št. 2327, in moj odgovor z dne 4. junija. Tako nekako se je glasila tudi moja izjava, katere »Jutro« ni hotelo priobčiti. S tem sem Vam torej zasvedočil svojo suženjsko pokorščino, po kateri sem si dal dekreti rat i celo čute, odvrnil pa sem od sebe strahovito kazen »suspen-sionis perpetuae«, katero ste mi zažugali, ako ne izjavim obžalovanja.
Temu dekretneuiu obžalovanju dostaviti    bi    mogel obžalovanje »motu proprio« radi velikih krivic, ki so se mi storile na Sori in ki se še ponavljajo, dokler se ne popravijo. Obžalujoč mogel bi se pridružiti tužni domovini, obžalujoč, da se širi med Slovenci strup sovraštva, da vlada mesto ljubezni bojkot, mesto lepe vere grda politika, da se godi, o čemer toži Kristus: »Moja hiša je hiša molitve, vi pa ste jo naredili v jamo razbojnikov.« Zatirana vera in preganjana morala delata prostor sebičnosti, ki je v dosego grdih svojih namenov prenicnila križ v meč. Takih in enakih težkih povodov mojemu   obžalovanju   je veliko število. In tu naj bi molčal?!« '+ Falsificirani volilni imeniki v Mostah. Zupan Oražem v Mostah je namenoma dal .sestaviti napačne volilne imenike za občinske volitve. Fkazal je namreč sestavite! ju imenikov, naj vpiše volilce III. razreda v II. razred. Le-ta je pripomnil, da je
to protizakonito, na kar je Oražem odvrnil, da to njega cisto nič ne briga, Češ, da je to napraviti nasvetovala dr. Peganova pisarna. Na to se je se-stavitelj seveda pokoril in tako so nastali takšni nepostavni volilni imeniki, da se jih je končno vstrašil sam Oražem ter jih umaknil. Sebi si je pri tem zavaroval hrbet s tem, da je dal protest proti volilnim imenikom podpisati svojima zaupnikoma Oreh-ku in Kocmurju. O vseh teh Oražmo-vih mahinacijah se bo govorilo v torek na shodu v Mostah, na katerega že sedaj opozarjamo somišljenike s pozivom, naj se ga čim največjem številu udeleže.
+ O volitvi idrijskega starešinstva piše tudi »Slovenec« s tako emfazo, da se je temu resnično vse smejalo. Cujino: »Nastop naših mož je vse presenetil, vsa Idrija je z občudovanjem premišljevala njihovo taktiko, o kateri razun odbornikov niti zaupniki stranke niso bili poučeni. S. L. S. je s svojim premišljenim nastopom jasno pokazala, da popolnega zaupanja nima niti do liberalne, niti do socijalnodemokratične stranke; pokazala je pa tudi odločno, da je v najkrajnejšem nasprotju z liberalno stranko in da mora zlomiti samopaš-no vlado te stranke Da pa se je ta glavni bojni načrt S. L. S. mogel izvršiti, je bilo treba na pomoč priskočiti socijalnodemokratični stranki. Toda tudi tej so se naši odborniki odločno pokazali, da tudi ona ne uživa popolnega zaupanja in ji oddali samo toliko glasov, kolikor jih je neobhodno potrebovala iu niti enega več . . . Ko se je zaznal izid volitve, je bilo razočaranje splošno; kajti nihče ni vedel prej, kako premišljeno potezo bo potegnila S. L. S.« Kdo bi se res ne smejal tem tirada m, v katerih pa je veliko klerikalne hinav-ščine. O čemer so teden dni preje čivkali vrabci po strehah, niso vedeli niti klerikalni strankini zaupniki, da bodo klerikalni občinski odborniki napravili pod vodstvom svojega malega generala Lavdona tako velepre-mišljeno potezo in volili socijalnoga demokrata za župana. To je bilo resnično strašno učeno diplomatično izvedeno. In ravno toliko glasov so dali socijalnemu demokratu, kolikor je bilo neobhodno potrebno! Kdo bi si res mislil, da znajo klerikalni občinski odborniki šteti do deset! Res občudovanja vredni bistroumnost! Kaj čuda. da je njih ženi učitelj Ncvak postal šolski nadzornik! Samo nekaj nam ne gre v glavo. Kako bodo idrijski klerikalni odborniki opravičevali svojo premišljeno taktiko napram svojemu višjemu pas-irju škofu Bonaventuri, ki je proklel vse tiste, ki dajo kak glas brezverskim liberalcem ali socijalnim demokratom. Idrijski klerikalci pa so socijalnemu demokratu pomagali celo na županski stol! To je po škofovem p^stir-skem listu strašen smrten greh. Kako si ga neki izbrišejo Jezusovi prijatelji. Treba bo dolge pokore!
+ Rekord v rekuriranju napravijo idrijski klerikalci s pritožbo proti samim sebi. Kakor znano, je vodil volitev idrijskega starešinstva klerikalec Anton Knap kot najstarejši novoizvoljeni občinski odbornik. Ni bilo nikako komisije, vse odločitve so bile v njegovih rokah. Kar je on odredil, pri tem je ostalo. Klerikalna jeza pa je na idrijske liberalce brezmejna, ker so jim prekrižali dogovorjene načrte o klerikalnem podžupanu. Tako so vložili ugovor proti izvolitvi naprednih občinskih svetovalcev, češ da niso dobili v ožji volitvi absolutne večine. O ta klerikalna prosvetljenost! Kateri § obe. volilnega reda pa kaj takega zahteva, za čemu bi potem sploh bila ožja volitev. Torej rekurz iz same jeze in klerikalne nagajivosti, ali pa klerikalne zabistosti. In najlepše pri tem je, da proti samim sebi rekurirajo! Klerikalci so že s prvim nastopom v novem občinskem odboru pokazali, kako bodo delovali v korist idrijske občine. Z najneumnejšimi rekurzi in nagajivostjo vsepovsod, kjerkoli bodo mogli. No za kaj drugega pa klerikalni kiinovci tudi niso zmožni. Izvolili so v odbor Nemca, ki še slovenski ne razume, kako neki naj ta deluje v izključno slovenskem občinskem odboru. No Oswaldu bo že znal podpisovati rekurze, drugega pa ee od njega itak ne zahteva. To je idrijska slovenska ljudska stranka!
4- Izjava občinskega sveta občine Soriee proti »Dom olj uho v i m« laž-njivim napadalcem na župana Demšarja. Z ozirom na nesramne laži »Domoljuba« št. 23, v dopisu: »Kaj je storil Strojeve« proti samostojnemu kandidatu Franu Demšarju v okraju Kranj-Škofja*Loka in kot županu za občino Sorico, mu je občinski odbor v seji dne 20. t. m. izrekel soglasno zaupnico in energično obsodil tako podle laži, kot jih je proti njemu priobčil omenjeni list. Poleg tega pa so podpisani občinski svetovalci in odborniki omenjene občine podali naslednjo izjavo: Podpisani navzoči občinski svetovalci in odborniki, zbrani pri občinski seji dne 20. t. m., izjavljamo soglasno, da je dopis
v »oomoljubu« zoper našega župana Frana Demšarja na Zalem logu, v katerem se mu očita, da je zvišal občinsko naklado od 25% na 75%, nesramna laž in podlo obrekovanje. Resnica pa je, da je bila občinska do-klada pri njegovem nastopu županstva 40%. Do leta 1910 je bila občinska naklada 50%. Ker pa so občinske potrebščine vedno rasle, je hotel občinski odbor za leto 1910 doklado zopet zvišati za 20%. Ta doklada pa se je ravno na predlog gospoda župana Demšarja povišala le za 10%, torej je bila celotna 60%. Ker pa tudi ta doklada ni zadostovala, jo je odbor pri dotični seji soglasno povišal za 1. 1911 zopet za 15%, torej v celoti 75%. Nadalje najodločneje obsojamo grdo laž, da je naš g. župan zvišal tajnikovo plačo na 240 K. Resnica je namreč, da je bila ta vsota za tajništvo določena že pred 14 leti, ko g. Demšar sploh še v odboru ni bil, in da je visokost te plače ostala do danes neizpremenjena, čeprav se je tajniško delo v tem času potrojilo. Istotako je vse podla laž, kar predbaciva »Domoljub« gospodu županu glede policijske ure. Resnica pa je, da je ravno njegova žena kot gostilničarka plačala v naši občini največ polieijskik ur izmed vseh gostilničarjev. Podpisani se zgražamo radi t^ga nesramnolaž-njivega napada na našega župana in tako grdo pisavo omenjenega lista, kar najstrožje obsojamo. — Jernej Žbontar, Ivan Zgaga, Anton Fruh-lich, Anton Zgaga, Matevž Peternel, Martin Kant, Lovrenc Deriink, Matevž Medižovec, Anton Grohar, Valentin Kuniperle, Luka Bevk, Jernej Šturm, Franc Pregelj, občinski odborniki.
+ K občinskim volitvam v Litiji. Iz Litije nam pišejo: Šmartioski kaplan piše v »Slovencu« z dne 22. junija t. 1., da niso liberalci nič delali za občinsko volitev. To je res. — Laž pa je, da ^> se zadnje tri dni posluževali vseh sredstev, ki so jim bila na razpolago. Laž je tudi, da so jim liberalci jemali že popisane glasovnice in terorizirali omahljivce. Nasprotno pa je res, da je klerikalna stranka vozila na volišče hrome in bolnike, res je tudi, da je kaplan vzel naprednjaku, ne da bi ga bil vprašal, glasovnico in napisal kandidate klerikalne stranke. Dalje je res, da sta kaplan in Kobilčarjev Jurče (bodoči župan!) popisala dve tretjini glasovnic. Previdno zamolči kaplan, kako sta on in dekan s svojima podpisi potrdila, da jo lastnoročno podpisal pooblastilo Kovač iz Šentjurja, v kojem pa se ve, da ne zna pisati in ne brati. Kaplan tudi čveka o terorizmu. Ako bi sploh vedel kaj je terorizem, bi se moral samega sebe prijeti za nos. Najlepši pa je konec kaplanovega dopisa, ki se glasi: Naše ljudstvo se silno raduje lepe zmage in vzklika: Konec je liberalnega gospodstva, konec nazadnjaŠtva in terorizma. — Mi pa pravimo: blagor revnim na umu, ker njih je nebrško kraljestvo. Da bo po novem volilnem redu zmagala klerikalna stranka, je bilo pričakovati, da na bo Litija ostala tudi najmanj liberalna, če tudi bo imela klerikalnega žuliana, o tem pač ni dvoma. Kmetom iz okolice, izvzemši nekatere, pa želimo da se jim čimprej odprejo oči, ter začnejo lastno misliti, da se ne bodo morda še kdaj kesali, zakaj so toliko verjeli gospodom v farovžu, ki niso kmetje, ampak od danes do jutri pri nas, zato jim je za blagor kmeta toliko mar kakor oslu ki je rekel: »Kaj mene briga, ako trava raste ali ne, ko mene ne bo —«.
-p Modriž v službi južne železnice. Mnogo izzivanj si dovoljujejo, menda pod zaščito južne železnice same, njeni nemški uslužbenci napram slovenski javnosti in napram uslužbencem druge narodnosti, ne da bi se jih kaznovalo, oziroma posvarilo. Cisto nov in obenem jako predrzen pa je način izzivanja z mo-drižem na službeni obleki v službi se nahajajočih uslužbencev te železnice. Dne 18. t. m. je vlakovodja, neki Mayr imel pri prednoldauskem osob-nem vlaku Maribor-Franzensfeste kot službena oseba, pripeto plavieo v gumbnici. Občinstvo se je skandaliziralo v slovenskih postajah, kakor tudi potniki slovenske narodnosti, nad takim predrznim izzivanjem. Ko bi si kak s lovenski uslužbenec drznil pripeti kje na Tirolskem ali v kakem drugem nemškem kraju kak slovenski znak, bi mu menda ravnateljstvo dalo vetra, da bi bilo groza in nemško prebivalstvo bi ga preteplo. Ta možakar pa brez kazni izziva slovensko občinstvo, slovenske in češke službujoče uradnike v postajah od Maribora do Beljaka. Kaj poreko slovenski uradniki, ki se jih v službi žali na tak način od oseb, ki so jim podrejene? Nič, — kajti takega, ki bi se pritožil, bi se takoj označilo kot »krakehlerja« — posledice: slaba postaja, šikane različnih predpostavljenih itd. Še bolj predrzno pa je, da se izziva na tak način slovensko občinstvo, ki mora drago plačati svojo vožnjo ]>c tej železnici ter zato spraviti tako predrzno izzivanje od službujočih organov mirno v žep. Upra-
vičeno pa pe vprašanje na upravo južne železnice: Ali dovoljuje uslužbencem v službi nositi plavice, ali je mogoče izdala ukaz, da vlakovodje v službi nosijo plavice na železniški obleki 1 Hoče li ravnateljstvo južne železnice braniti slovensko občinstvo pred takimi nesramnimi izzivanji nadsprevodnika Maverja in ga poučiti, naj se v službi briga za varnost prometa in ne za politiko, oziroma plavice. Slovenske poslance pa se opozarja na ta slučaj, da ga omenijo in upoštevajo, kadar bode falit na južna železnica spet hotela v »korist« slovenskih davkoplačevalcev zvišati tarife.
-f- Sankcioniran deželni zakon.
Cesar je sankcioniral od deželnega zbora sprejeti zakon glede izpremem-be nekaterih določil zakona z dne 27. oktobra 1900, tičočega se sanitetne službe v občinah, izvzemši Ljubljano.
— Vladni komisar na magistratu g. vit**z Lasehan je odšel samo do ponedeljka iz Ljubljane, v ponedeljek pa bo zopet opravljal svoje posle na n/agistratu.
— Mestni dekliški lieej. K današnjemu inseratu o vpisovanju v ta zavod dodamo, da je c. kr. deželni šolski svet izdal poziv na ravnateljstva ljudskih in meščanskih šol, da morajo učenkam na zahtevo pravočasno izdajati izpričevala o obiskovanju zaradi sprejemnih izpitov v licej.
— Vpisovanje za I. letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani je v četrtek, (>. julija od 2. ure dalje, za I. letnik moškega učiteljišča v torek, dne 22. julija od 8. do 12. ure. Učenke in učenci naj pridejo s starši ali njihovimi namestniki in prineso s seboj krstni list, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika, zadnje šolsko izpričevalo in izkaz, da so jim cepljene koze.
— Streljanje na Gradu. Povodom patrocinija v Trnovski mestni župni cerkvi se bo jutri med glavno dopoldansko službo božjo streljalo na Gradu.
— Nehvaležnost je plačilo sveta.
K včerajšnji notici pot tem naslovom pripominjamo, da se mora glasiti prvi stavek: »Ta resnični rek je izkusil praktično kolar g. Anžič izpod Golovca«, ne »praktični šolar«, kot je bilo včeraj natisnjeno.
— Naprobni spomenik kardinala Missia. Po naročilu tozadevnega posebnega odbora je izdelal akademie-ni kipar Alojzij Repič, c. kr. profesor na umetno - obrtni strokovni šoli v Ljubljani, spomenik pokojnega cerkvenega kneza namenjen za grobno kapelico na Sveti Gori pri Gorici. Spomenik je portret kardinala, ki kleči v molitvi zatopljen, oblečen v kardinalsko obleko. Izklesan je kot visoki relief iz laškega mramorja (Lassermarmor). Ploča je 2'30 m visoka in 1"80 m široka. — Da Bfl občinstvu, ki se zanima za domačo umetnost, da prilika, ogledati si spomenik, je le-ta razstavljen na dvorišču c. kr. umetno-obrtne strokovne šole (Stari trg št. 34.) in sicer od vštetega 24. do vštetega 1. julija, vsak dan od 9. do 2. ure. Vstop je prost.
— Slovenskim gospodinjam moremo kar najtopleje priporočati Ko-linsko kavno primes, ker ima premnoge dobre lastnosti,ki jo odlikujejo in so povzročile, da se je Kolinska kavna primes v jako kratkem času razširila pri vseh slovenskih rodbinah. Katere so te dobre lastnosti Ko-linske kavne primesi? Predvsem njena velika izdatnost, in zato zadostuje že majhna množina te kavne primesi, da se napravi dobra kava. Zato je Kolinska kavna primes tudi najcenejša med vsemi. Potem njena izborna kakovost, ki povzroča, da napravi ta primes najizvrstnejšo kavo, ji da izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. In slednjič ta okolnost, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago iz naše Kolin-ske tovarne za kavne primesi, trgovskega akc. podjetja v Ljubljani. Kolinska tovarna pa ne kaže morda samo v besedah, da je domače podjetje, temveč predvsem v dejanjih. Ona podpira z izdatnimi rednimi vsakoletnimi prispevki vse naše važne narodne in kulturne korporacije, med njimi v prvi vrsti našo prekoristno družbo sv. Cirila in Metoda, in s tem podpira na lep način naše narodnostne in kulturne težnje. Kolinski tovarni je mnogo na tem, da zve sodbo slovenskih gospodinj o Kolinski kavni primesi in drugih izdelkov: Kolin-ske žitne, sladne in figove kave. Poživlja slovenske gospodinje, naj jo obveščajo o tem, kako jim Kolinska kavna primes ugaja. Tudi opozarja časopis »Slovenska Gospodinja«, ki prinaša zanimive in poučne članke O gospodinjstvu, o ženskem gibanju itd. Kot priloga izhaja zdaj v »Slovenski Gospodinji« zabavna povest »Janez Klobasa — španski kralj«. »Slov. Gospodinjo« dobi lahko vsaka slovenska gospodinja zastonj, samo da pošlje Kolinski tovarni svoj naslov.
Iz Zgornje Senice, župnija Sora pri Medvodah. Jaz podpisani sem bil dne 7. maja 1. 1. v gostilni pri g. Je-
sibu v Medvodah v družbi prečastl-tega gospoda župnika Berce ta in se z
njim prijateljsko razgovarjal, kakor tudi drugi sorski žu pijan i. Kaj pa to komu mar, kaj to koga zanima? Ali misli tisti gospod dopisun, ki je pisal v »Slovenca«, da bom jaz njega vprašal, s kom smem občevati? Velikokrat sem že govoril z g. Bercetom od tega časa, kar je iz Sore in še bom, povem pa tudi, da tega, kar se je zgodilo takrat z gospodom Bercetom in gospodom učiteljem Germkom nikdar odobraval ne bom. Javno in očitno priznavam pred vsemi ljudmi, da je v nebovpijoča krivica tako preganjati ljudi po nedolžnem. Vprašam samo dopisnika »Slovenca« v št. 109 in »Domoljuba« ali misli, da bo tudi mene pregnal s posestva? Kaj mislite, da sem jaz Germek ali Berce, jaz kmečki sin« rojen pod kmečkim krovom sem danes samosvoj — kmet na svoji grudi in nobenemu ne pustim ukazovati, s kom smem občevati ali kaj smem brati. Jaz berem »Slovenski Narod« od 1867. leta, ko je začel izhajati v Mariboru in je bil urednik njegov Anton Tomšič. Seveda zato sem pa velik grešnik, dasi sem majhne postave. Se nekaj moram tudi omeniti. Ker bi me radi kot liberalca iz sorske župnije pregnali, vam dopisnik nasvetu jem to-le: Proda vam svoje posestvo, zato pridite, da bom vam razkazal posestvo in potem se lahko zmeniva za ceno. Potem pa grem iz Kranjske, da ne bom tako odveč, zakaj kar se že sedaj proti meni vganja, to je od sile. Poročal bom še, kako se proti meni napenjajo vse strune povsod od vseh strani. Ali ODO se zopet vrnili v tiste čase, ko je divjal v Sori najljutejši vihar? To bi bili slabi znaki za bodočnost! — Zgornja Seni'-a, dne 14. junija 1911.
— Anton K u r a 11.
Nezgode. Petletna po>estnikova hčerka Ivana Reven v Zg. Konom-Ijah je padla 3 metre visoko iz neke lestve in si močno pretresla možgane.
— Vsekal se je v desno nogo pri cepljenju drv kajžar Franc Lotrič v Jamniku pri Škofiji Loki. — Na Pe-rovem je padel iz drevesa 11 letni posestnikov sin Anton Mazovec in si zlomil desno roko. — Posestnik Karei Kosmač v Stebalji vasi v Brdskem okraju je hotel drugič vžgat i neko mino, ki se prvič ni vžgala. Razstrel-ba se je izvršila, predno se je mogel Kosmač odstraniti. Dobil je težk* poškodbe na obeh očeh in po celem obrazu. — Iz skednja je padel 71etn: sin neke postrožkinje iz Radovljic-Franc Deržaj in si zlomil levo roko.
Koča na Veliki Planini se otvori v nedeljo dne 25. t. m. Oskrbnica j« sedaj stalno v koči ter vodi oskrbo kakor v drugih kočah. S pijačo in jestvinami je ta najnovejša postojanka »S. P. D.« dobro založena. Prenočišč je na razpolago za S do 10 oseb. PdPt na Veliko Planino vodi iz Siabo-\ iee mimo Sv. Primoža večinoma p< senčnatem gozdu ter se dospe na vrh polagoma v .*> urah. Tura na Veliko Planino je zlo zanimiva ter tudi M turistom priporočljiva. Dotični, ki dospejo v kočo že zvečer, imajo drugi dan na razpolago prijeten in lahek izlet čez Dol v Kamni>ko Bistrico, kamor dospejo v pičlih treh urah. Pot čez v d rt ino Konj na Presedel j, v dolino Belo ali na Ojstrico, je le za izurjene in neomotične turiste.
Otvoritev koč »Slovenskega planinskega društva«. Turistovskc kočr, ki so v oskrbi osrednjega odbora S P. D. so otvorijo in bodo že popolno i na oskrbovane in sicer: Hotel Aljažev dom v Vratih dne 25. junija, Triglavski dom na Kredarici, Orožnova koča na črni prsti in Vodnikova koča na Velem Polju dne 29. junija. Za oskrbnike so pridobljene zanesljiv, in marljive osebe. Proviant, tako pijača kakor jest vi ne so najl>oljše kakovosti.
Iz Trebelnega. Sedaj ko imamo prav krasno šolsko zastavo v znamenju abstinenco se prisrčno zahvaljuje v imenu šolske mladine vsem našim šolskim dobrotnikom in tudi g. Vašiču oskrbniku na Rnkovniku za prispevek 10 K. — Šolsko vodstvo Trebelno.
Zadeta terna in roparski napad na Breznici. Domačin Janez Zemlja, sedaj uslužben pri drž. železnici, stanuje pa na Selu pri Žirovnici, je zadel terno za 1317 K. Denar je dvignil v četrtek 22. t. m. Na poti domov se je oglasil v gostilni Marije Čop v Žirovnici in pil na to veselje še par <V trt vina, na kar so jo napotil okoli 10. ure proti domu. Na cesti blizo Sela ga srečata dva neznanca. Janez Zemlja jih je pozdravil, ta dva pa sta skočila nadenj. Eden napadalcev ga je sunil z nožem v ramo in mu prizadel 11 cm globoko precej nevarno rano. Napadenec se jima jo pa kljub temu iztrgal iz rok in bežal po cesti proti domu. Ko je uvidel, da ga bodeta napadalca vjela, se je v zadnjeg tre-notku spomnil, da ima pri sebi samokres. Obrnil se je nenadoma in dvakrat ustrelil proti preganjalcema, ki sta se strelov tako prestrašila, da sta se vrnila in izginila v bližnjem gozdu. Žemlja je, sicer a precej težko rano priše srečno in z vsem denarieif
domov. Napadalcev Žemlja ni spoznal. *
Iz Leskovea pri Krškem. (Kaplan Kopitar — agitator, pesnik in komponist.) Škof Anton Bonaven-tnra morebiti niti ne sanja, kako talentirane poganjače ima v svoji pastirski službi. Sicer pozna on prav dobro Leskovčane, saj so ga že dvakrat prav imenitno sprejeli in nokturna »Alla stella confidente« gotovo še ni zapustila njegovega spomina. Vendar človek, ki ima toliko skrbi, ne more vedeti in poznati sposobnosti vsakega posameznika, zato jih sporočamo v naslednjih vrsticah: Kaplan Kopitar je v svojem pravem poklicu vzor svojega stanu, kajti bolj urno ne zamore nihče zropotati svojih opravil, kakor on. Kot agitator tudi preganjani župnik Berce ne doseže rekorda, ki ga je dosegel »Drejče« na dan volitev v Krškem. Župnik Jaka od Sv. Duha in kaplan Kopitar iz Leskovea sta hotela namreč vleči demokratičnega kandidata Hrastovčana. Najbrže navidezno se je dal rdeekar potegniti in postal kar na licu mesta najboljši prijatelj Čr-nosuknježev, pač tako, da smo navzoči volilei mislili, ta je še hujši hinavce, kakor so klerikalci. Posebno njegove promenade s kaplanom nam niso nič kaj ugajale. Ne ve se, ali je izgubil Hrastovčan kaplana, ali kaplan rdečkarja, ve se le to, da je nekaj trenotkov pozneje, ko sta se razišla, začel kaplan Kopitar za Hrastovčana agitirati in mu pridobil, kolikor nam je za gotovo znano, tri glasove, ki bi jih bil imel dobiti Hladnik. Priče Anton Omerza in drugi, na razpolago. Kako je vjel Hrastovčan Kopitarja v zanjke, pameten človek niti misliti ne more, posebno, ko je Hrastovčan Kopitarja komaj pol ure preje Kopitarju vpričo volilcev v obraz rekel: »Tako zabitega, neizobraženega in surovega stanu v Avstriji sploh nimamo, kakor je kranjska duhovščina, in taki ljudje se upajo čez Ribnikarja zabavljati. Pa tudi to še ni bilo dosti. Kopitar se je še pohvalil proti Hrastov-čanu, do koliko glasov mu je pripomogel — ob koliko tisoč ga je klerikalna agitacija spravila, je najbrže zamolčal. Po končanih volitvah se je začel pečati Kopitar najbrž s pesništvom in komponiranjem. Preteklo nedeljo so si nameravali izposoditi dve deklici knjige. PrišedŠi pod ka-planovo okno, zaslišale so obereuk-havtmana, ko je klanfal naslednjo pesmico:
Čuk se bo oženil tra-la-la, sova me bo vzela, hop-sa-sa; ona mene gleda, jaz pa njo, jeza me popade, smuk za njo — Nemara je prepeval slikarije na farovžu, na farni cerkvi in prižnici v Leskovem ki so jih brez dvoma zagrešili čuki. Drejče! Zdaj, ko te je naučil Hrastovčan agitirat, pod ji k njemu, da te nauči še kompozicije in igranja na citre. Pravijo, da on dobro igra na tem inštrumentu, kar je verjetno, ker je naredil baje izpit na dunajskem konzervatoriju. Morebiti ti bo kako lepo »zašpilal« in potem te nauči lahko še čardaš plesati — vse mogoče! »Polko« in »marš« si se precej dobro navadil, pa saj niso to težki predmeti in profesorji so precej poljudno predavali na shodu v Leskovcu. Na kočevskem vseučilišču je seveda bolj strogo, vendar je pa tudi v Leskovcu slična promocija že pred durmi.
Elektroradiograf »Ideal«. Spo-red za soboto 24., nedeljo 25. in ponedeljek 26. junija: Mirkova prva cigareta. (Humoristično.) V deželi Islama. (Prekrasen naravni posnetek Tunisa, pri čemer tudi lahko opazujemo verske običaje mohamedaneev.) Spiritistiška seja. (Znamenit komični film. Trik.) Mučenik. Premeteni sodni sluga. (Jako komično.) Dodatek k 2 večernima predstavama od 7. do polu 9. in od 9. do polu 11. ure pri ugodnem vremenu zadnja jn-edstava na vrtu: Danilo (Mali kralj). (Lepa drama.- Amorjeva zmaga. (Prekrasna komedija v barvah. Amor je mala .Marija Schiffner iz gledališča Sare Hernhardt v Parizu). Vsak ponedeljek, sredo in soboto igra ob vsakem vremenu »Slov. Filharmonija« od 7. do polu 9. v dvorani, ob lepem vremenu pa od 9. do polu 11. na vrtu.
Amorjeva zmaga je krasna komedija, ki se predstavlja kot zadnja točka večernih predstav v kinematografu »Ideal« ob 7. in 9. uri. Zadnja predstava se vrši ob lepem vremenu na krasno preurejenem vrtu. Poleg te točke, ki nam ljubko kaže lepo družinsko življenje, katerega vodi prava, vdana in požrtvovalna ljubezen, so na sporedu še različne poučne in zabavne točke. Med predstavo igra v >ak ponedeljek, sredo in soboto od 7. ure naprej »Slov. Filharmonija«. Podjetje ima sedaj trikrat na teden nov spored in sicre v torek, petek in , soboto in se vsestransko trudi, da doseže pri predstavah kolikor možno \ elikomesten spored.
Nesramnost. Na Mestnem trgu se je te dni doigral ta-le prizor: Dve dami sta hoteli ystopiti v neko slo-
vensko trgovino. Nasproti ob oknu je slonela ga. Sch. Ko je leta zagledala omenjeni dve dami, je skočila pokonci ter jela dajati znamenje, da naj ne gresta v ono trgovino. Dasi ste seveda zapazili go. Sch. ter obrnili hrbet slovenski trgovini z besedami: »Das diirfte kein solider Ge-schaft sein, da uns Frau Sch. ab-winkt hinein zu gehen!«. — Ime gospe Sch. je uredništvu znano.
Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 11. do 17. t. m, se je rodilo v Ljubljani 18 otrok, 1 je bil mrtvorojen, umrlo pa je 29 oseb, med njimi 13 tujcev. Umrli so za škrlatico 1, za je-tiko 4, med njimi 1 tujec, vsled nezgode 2. Iz zavodov je umrlo 18 oseb.
Navihanka. Še meseca aprila t. 1. je prišla v neko stanovanje na Dolenjsko cesto neko dekle, ki si je znala is svojo prikupljivostjo pridobiti zaupanje mlade pestunje. Po kratkem pogovoru se je poslovila in ji obljubila, da jo še obišče. Po njenem odhodu je gospodinja prišla kmalu domov in pogrešila bluzo, tri piskre in dve ženski krili, potem denarnico z manjšo vsoto denarja, neka druga ženska v hiši pa tudi nekaj denarja. Vse poizvedovanje je bilo do sedaj za navihanko brezuspešno. Ko je pa predvčerajšnjem zopet prišla na Dolenjsko cesto, jo je stražnik aretoval. Na policiji je prvotno trdila, da je Marija Železnikar, stara 20 let ter da je doma iz Ljubljane. No, to pa ni bila istina. Policija je namreč dognala, da to ni Železnikar, marveč zaradi tatvine in goljufije že predkaznova-na dninarica Terezija Kokaljeva, rodom iz Podgorice v ljubljanskem okraju. Pri sebi je imela tudi moško srajco s črkama »J. F.«, katero gotovo ni dobila po pošteni poti. Tudi obuvalo je imela popolnoma novo in je dvomiti, če je je dobila po pošteni poti. Oddali so jo sodišču.
Poskušena žepna   tatvina v ku-
peju. Ko se je lesni trgovec g. Matija Bergman danes ponoči peljal z osebnim vlakom iz Celja proti Ljubljani in med postajama Hrastnik in Trbovlje nekoliko zadremal, je začutil, da mu nekdo odpenja verižico z uro in preiskuje žepe. G. Bergman je takoj planil pokonci in sopotnika o tem obvestil. A hitrejši je bil tat. Ko je ta zapazil, da se je njegova žrtev iz-budila, odpre pri kupeju vrata in skoči iz vlaka. Se je li kaj poškodoval, se ne ve. Tat je okoli 30 let star, precej velik, črno oblečen in ima črne brke.
Dobra obramba. Na Dunajski cesti je bil nastal prepir med delavcem, ki škropi cesto in cestnim pometačem. Pri tem se je pometač ojacil in šel nad Škropilea z lopato, kar pa tega ni spravilo v nikako zadrego, nego je mirno obrnil cev proti pometaču in ga tako »krstil«, da je ta urnih peta zbežal umetni plohi. Ker so bili pa te »plohe« deležni tudi pasanti, so škropilea naznanili policiji.
Kolo izvabil. 181etni brivski pomočnik Ivan Jaksekovič iz Belovar-ja je še lansko leto vzel pri neki tukajšnji tvrdki 150 K vredno kolo s pogodbo, da ga bode plačal na obroke. Tega pa ni storil, marveč je kolo prodal in izginil iz Ljubljane. Pred kratkem pa se je zopet vrnil in vstopil v delo na Glincah, potem pa se preselil v Ljubljano, kjer ga je policija izsledila in izročila sodišču.
Poskusen umor in samomor. Jožef Starkel, sluga nekega nem-kega društva, stanujoč na Dunajski cesti štev. 12-, je hotel danes najprvo ustreliti svojo ženo. Ker je pa ni zadel, je obrnil revolver proti sebi in izprožil. Zadel se je smrtnonevarno, da je malo nade, da bi okreval. Prepeljali so ga v bolnico.
Vse mu je prišlo prav. V neki tukajšnji tovarni je bila uslužbencu ukradena srebrna žepna ura z verižico. Tat, ki je vsekako kak oškodovančev tovariš, se pa ni zadovoljil samo s tem, marveč se je polakomnil tudi kosa pečenke in kruha.
Aretovana je bila neka 241etna brezposelna služkinja, ki se je bila sc/.nanila z nekim hlapcem, mu izvabila 8 K pod pretvezo, da bode spravila njegovo sestro v tobačno tovarno.
Izgubila je blagajničarica gdč. Marija Lah a j ner jeva r u javo denarnico, v kateri je imela bankovec za 10 kron. — Branjevka Ana Grafnetter-jeva je izgubila denarnico s 40 K. — Železniški uslužbenec Pavel Pleni-čar je izgubil denarnico, v kateri je imel manjšo vsoto denarja in državno srečko. — Ga. Ana Trtnikova je izgubila bankovec za 10 K.
Dan štrukljev bode jutri, v nedeljo povodom žegnanja trnovske župnije v gostilni Dražil na Rimski cesti št. 11.
narodno obramba.
Velika vrtna veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za občino Moste se vrši jutri v gostilni g. Jak. Novaka po domače »pod Lipo« v Mostah. Spored: 1. Svetovni gramofon. 2. Srečolov. 3. Godba, ples. 4. Petje in prosta zabava. Začetek ob 4.
uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 vin., otroci prosti. Ker je čisti dobiček namenjen v najpotrebnejši sklad šolski mladini se prosi za mnogobrojno udeležbo.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico bode imela v četrtek, dne 29. junija 1911, na praznik sv. Petra in Pavla ob 3. popoldne pri gosp. M. Prosekarju na Ple-šivcu svoj letni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Sprejem in vpisovanje udov. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev zastopnika za glavno skupščino. 6. Slučajni govori in nasveti. Po zborovanju bode velika ljudska veselica s sodelovanjem dveh pevskih društev. V slučaju skrajno neugodnega vremena se zbor preloži na prihodnjo nedeljo dne 2. julija 1911.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala rodoljubna ga. Mar. Šabec v Opatiji zaboj knjig, ki bodo prav koristne obmejnim našim rojakom. Srčna hvala! — Dijaki II. državne gimnazije III. a razreda so opremili svojo čestitko od godovanju občespo-štovanega g. prof. Alojzija V i r b -n i k a s petkronskim rodoljubnim darom družbi sv. Cirila in Metoda. Živio! — Gdčna. Anica Seewaldova v Pragi je poslala družbi sv. Cirila in Metoda 10 K, mnogo rabljenih poštnih znamk, stanjola in odrezkov od smotk. Hvala iskrena!
Društvena naznanila.
Politično in gospodarsko društvo za poljanski okraj priredi, kakor je že znano, v nedeljo, 9. julija, popoldan veliko veselico na sejmišču. Zanimanje za to veselico je tako veliko, da veselični odbor ne more odgovarjati na vsa vprašanja, zato prosi si. občinstvo, da potrpi tako dolgo, da objavi natančen spored. Ze sedaj pa smo v položaju izdati toliko, da se je moral odbor, spričo velikega zanimanja za veselico, odločiti za mnogo večji prostor, kakor je bil prvotno določen.
»Sokola I.« velika letna društvena prireditev se vrši drugo nedeljo, dne 2. julija, na Ledini. Spored se prične vršiti dopoldne ob pol 10., popoldne se nadaljuje ob 4. in obsega skušnje, javno telovadbo, ljudski koncert. Društvo prireja v lastni režiji. Za zabavo bo preskrbljeno vsestransko. — Glavno bo pa telovadba: z nastopom članstva, obrtnega nara-šaja in damskega odseka stopa društvo po preteku enega leta zopet pred oči in sodbo javnosti. Neumorno delo brez prestanka vam hočemo pokazati, pridite vsi, poglejte našo sokolsko šolo. Pridite vsi, ki se hočete veseliti sokolskih uspehov, pridite vsi, ki dvomite o notranji moči in napredku slovenskega naroda! Ob tej priliki telovadski krogi prvič lahko vidijo izvajanje prostih vaj za VI. vsesokolski zlet v Pragi za leto 1912, občinstvo bo prvič slišalo orkestralno godbo za vaje za bodoči veslovan-ski sokolski zlet.
Slovensko pevsko društvo »Slavec« v Ljubljani priredi v četrtek (praznik), dne 29. junija velik semenj v Šiški in sicer na vrtu, v gozdu in notranjih prostorih nove restavracijo na »Zajcevem razgledu« v Spod. Šiški. Sodelujejo: društveni pevski zbor, popolna »Slovenska Filharmonija« in kmetska godba. Pevski spored. (Ob izvajanju pevskega sporeda blagovoli naj se ohraniti po-polen mir.) Promenadni koncert »Slov. Filharmonije«. Ljudska veselica na vrtu, z vsakovrstnimi zabavami. Gozdna veselica nad razgledom, s prosto zabavo, kakor kdo hoče. Sej-marski ples v vinski kleti, traja od 5. ure popoldne od 10. ure zvečer. Sodeluje kmetska godba. Otroško zabavišče z raznimi igrami. Sejmarski štanti z odpustki in drugimi sejmar-skimi stvarmi. Vinska poskušnja me-šetarjev v kleti. Točila se bodo najboljša vina, a le v kozarcih. Lov na srečo s krasnimi dobitki. Ribarstvo v šišenskem bajerju bo vsakemu dovoljene*. Šišenska pošta za resno in ljubavno dopisovanje ter pošiljanje blaga. Razne druge sejmarske zabave in prizori. Vsi prostori bodo krasno razsvetljeni. Dohodi na veliki semenj bodo: Iz Lattermannovega drevoreda in iz Spodnje Šiške ob cerkvi. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina 50 vin., čč. društveniki iu otroci do 10 let prosti.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Veliko vrtno veselico priredi slov. trg. društvo »Merkur« 9. julija na vrtu »Narodnega doma« v prid podpornemu zakladu po sledečem sporedu: 1. Petje pevskega zbora slov. trg. društva »Merkur«. 2. Godba sodeluje popolna slav. »Slov. Filharmonija«. 3. Ples v areni. 4. Srečolov. 5. Paviljoni za jestvine, pivo, vino, kavarno, slaščičarno itd. Pokroviteljstvo so prevzele narodne dame, na čelu jim prebla-gorodna &a. Franja Tavčarjeva. To dejstvo nam že v naprej jamči -•lep uspeh. Damski komite je imel že sejo ter je vse potrebno ukrenil, da
bo veselica uspela kar najlepša. Isto-tako je storil tudi veselični odsek, kar je bilo le v moči, da bo zabava kar najboljša, z eno besedo, izborna. Posebno opozarjamo na krasne dobitke za srečolov, katerih ima društvo že veliko število. Prihodnjič povemo še kaj več o njih.
Društvo ljubljanskih diletantov
je priredilo v soboto zvečer v areni »Narodnega doma« gledališki večer, prireditev, ki se je pokazala, da so podobne prireditve mladega društva na mestu in tudi priljubljene. Igrala se je igra: »Pijanec«, katera je prav dobro uspela. Igralce se mora pohvaliti, da so igro dobro nastudirali in tudi voje vloge dobro igrali. Poleg tega je bilo tudi več solonastopov, ki so jako ugajali.
Društvo pisarniških oficijantov in pomočnikov za Kranjsko ima v nedeljo, dne 2. julija 1911 ob 3. uri popoldne v velikem salonu hotela »Ilirija« svoj redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: Pozdrav predsednika. Poročilo tajnika. Poročilo blagajnika. Poročilo računskih preglednikov. Poročilo društvenega predsednika o zadnji načeluiški konferenci. Volitev. Slučajnosti. Z ozi-rom na izredno važnost tega občnega zbora pričakuje se polnoštevilne udeležbe od strani ljubljanskih, kot zunanjih članov.
Poziv slovenskim slušateljem filozofije. V interesu slovenskih filozofov je, da so že za svojih študij v stiku z »Društvom slov. profesorjev«. Društvo mora biti natanko informirano o številu filozofov in njih razdelitvi po strokah, in sicer se mora tozadevna statistika voditi stalno in se izpopolnjevati. Z ozirom na to se - Društvo slov. profesorjev« obrača uu vseh filozofov z vljudnim pozivom, da se nemudoma javijo pri njem pismeno. Naj zapiše vsak na naslovno stran dopisnice: 1. svoje ime, 2. rojstni kraj in deželo, 3. svojo stroko (glavne in stranske predmete), 4. število semestrov, ozir. da je že absolviral, 5. svoj stalni (event. počitniški) naslov. Zadnja stran dopisnice naj ostane prazna. Splošna korist zahteva, da se javijo vsi filozofi.
Za »Sokolski dom« na Vrhniki
darovala je ga. Ivana Jelovšck, vele-posestniea na Vrhniki, 50 K. Dalje se je nabralo po nabiralnikih za »Sokolski dom« na Vrhniki v sledečih gostilnah: pri »Jurci« 10 K 80 v, pri KoČevarju 10 K 20 v, pri Koreuča-nu 22 K in pri »Mantovi« 16 K 50 v. Iskrena hvala vsem darovalcem! — Na zdar!
Izleti na deželo ob prostih dnevih so postali Ljubljančanom nepogrešljivi. In to po vs?j pravici! Kdo si ne želi po celotedenskem trudapol-nem delu odpočitka, svežega zraka, pristne slovenske domače zabave med našim   zavednim   slovenskim ljudstvom. Kako okrepčan in utrjen za nadaljnje delo se vrne vsak posamezni izletnik pod večer na svoj dom, premišljuje, kake dobre lastnosti ima takšen izlet na deželo za njega, in v drugi vrsti, kakšen vpliv na še ne-probujeno ljudstvo.      Kakor vsako nedeljo in praznik, tako tudi v nedeljo dne 2. julija t. 1. vemo, da ne bode nihče zanemaril svojih rednih izletov na deželo, zato vas pri izberi kraja in smeri opozarjamo na veliko pevsko slavnost, katero priredi pevsko društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji na omenjeno nedeljo. Izlet je pripraven zaradi ugodne železniške zveze za vse sloje in zvezan z razmeroma zelo malenkostnimi stroški. Z vlakom   ob   pol   12. se odpeljejo iz Ljubljane pevska društva, katera se udeleže slavnosti, med katerimi naj omenimo le nekatera: Slovensko pevsko društvo »Slavec«, slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« itd. I. slovensko pevsko društvo »Lira« iz Kamnika in drugi se le tem pri-klopijo, zato upamo, da se narodno občinstvo odzove ter nas na ta vele-pomembe« dan obišče v največjem številu. Kdor je že kdaj posetil to prijazno vasico, ležečo v lepi dolinici, in   pozna   dobrohotno ljudstvo tega dolenjskega raja, bode vesel, da se bode imel zopet enkrat priliko zabavati neprisiljeno med priprostim, a narodno-zavednim ljudstvom. Komur pa še to ni bilo dano, ta naj pride, da se osebno prepriča o istinitosti teh besedi in ne bode mu žal, da je obiskal to res divno vasico. Ne zastonj ji je dal nek hudomušnež ime: »Klein Pariš«, kar pomeni najboljše lastnosti tega malega kraja. Toda ne samo izlet naj vas vleče ta dan v Šmartno, marveč zavest, da ste s tem pose tom podprli v hudih bojih vstra-jajoče ljudstvo moralno in mu dali s tem poguma za nadaljni boj proti našemu skupnemu sovražniku. Koliko so se trudili, da bi uničili to tako pridno delujoče pevsko društvo, a vzdržali smo vsak napad; napad za napadom se je izvajal in ko ni šlo drugače, so vzeli v pomoč celo deželni odbor, po katerem se jim je posrečilo prestaviti učitelja-pevovdjo, misleč, da bode takrat društvo moralo preneha4!, ker ne bode imelo svojega pa-
stirja. A tudi ta nakana se jim je bila ponesrečila. Našli smo zopet moža, ki ni pustil, da pade to prepotrebno društvo, in tako praznujemo dne 2. julija 1911 našo 201etnico in priča-jemo vsestranske udeležbe.
Pedagoško    društvo v Krškem #
slavi dne 2. julija t. 1. svojo 251etnieo. V ta namen se snidejo učitelji in šolski prijatelji ob 10. dopoldne v prostorni risarski dvorani tukajš. mesč. ščanske šole k slavnostnem zborovanju. Na zborovanju predava med drugim cand. phil. Ant. Sovre o Tolstoju, tovariš, strokovni učitelj Hočevar pa opiše društveno delo v petindvajsetih letih. Po zborovanju je skupen obed, nato pa ob 4. popoldne slavnosten koncert v sokolski telovadnici. Na sporedu so sledeče točke: 1. A. Foerster: »Domovina«, poje mešan zl>or. 2. Fr. Liszt: »Valse de TOpera Faust, parafraza za glasovir, igra gospa Kokotova. 3. F. Juvanc: »Pastir«, moški zbor z bariton- in te-uor-samospevom. 4. a) Oh. de Beriot: »Koncert za gosli op. 99.«, igra tovariš Trost, na glasovirju spremlja ga. Kokotova; b) Fr. Drdla: »Serenada«, igra a gosli tov. Trost, na glasovirju spremlja ga. Kokotova. 5. Dr. A. S(hwab: »Dobro jutro«, koncertni valček za mešan zbor s s premi je va-n jem glasovirja. Po koncertu je prosta zabava. Društveno vodstvo se pošteno trudi, da bi bilo slavje čim lepše. Pričakuje pa, da se prireditve pol-noštevilno udeleži učiteljstvo krškega okraja, vrhutega pa tudi učiteljevo iz sosednjih okrajev. Posebno lepo zvezo imajo tovariši iz brežiškega in sevniškega okraja. Prihitite na slavje tudi šolski prijatelji, ki budete s tem najlepše pokazali, da veste ceniti požrtvovalno učiteljsko delo. Kdor ne more na zborovanje, pa naj pride vsaj h koncertu. Na svidenje v nedeljo dne 22. julija!
Telovadno društvo »Sokol« v Št. Petru na Krasu, sklicuje izredni občni zbor, kateri se vrši dne 26. t, m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih v »Narodni gostilni«. Spored: Pozdrav in poročilo tajnika. Volitev zveznega odbora. Slučajnosti. Odbor prosi nujno, da se vsi člani udeleže tega občnega zbora. Dne 23. julija se bode vršil v Št. Petru na Krasu župni izlet J. S. S., na katerega opozarjamo že sedaj. Na zdar!
Prosveto.
Književni odsek »Matice Slovenske« bo imel sejo v sredo, dne 28. junija 1911 ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo o sklepih zadnje odborove seje. 2. Na novo došli rokopisi. 3.Vsebina in tisk publikacij za 1911. 4. 301etnica Jurčičeve smrti. 5. Slučajnosti.
Nabiranje krajepisnih imen. Od Velike noči do današnjega dne so zbirke krajepisnih imen izročili Matici Slovenski naslednji crospodje: Jos. Lipovec, nadneitelj v Bukovju: Ign. Merhar. župan v Dolenji vasi pri Ribnici; Maks Merhar, strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem: J. Cvirn, nadučitelj a- Leskovcu; Karel Hlebec, učitelj na Vel.Ubeljskem; Jos. Mermolja iz Sela pri Ćrničah na Goriškem; prof. Iv. Koštial v Gorici; Rudolf Reja, učitelj v Zapoto-ku pri Kanalu; M. Kovač, župan v Dopalji vasi pri Pontablu na Koroškem; in po g. drju. Zmavcu dijaki I. drž. gimnazije ljubljanske: Fr. Ce-šarek (VII a), Jan. Lesar (VII. a), Jan. Miklič (VI.) in Frid. Gorše (VI.). V imenu Matice Slovenske hodi vsem tem. gg. nabirateljem in posredovalcem izrečena najiskrenejša zahvala za njih trud in prizadevanje. Obenem so nujno prošeni vsi tisti gospodje, ki so pred daljšim ali krajšim časom obljubili v svojih krajih za Matico nabirati krajepisna imena, naj blagovolijo toliko truda žrtvovati v ta namen, da bodo svoje zbirke mogli dovršiti in izročiti vsaj do konca septembra t. 1.
Srbske gledališke predstave v Ljubljani. Gledališko društvo »Sarajevsko gledališče« priredi pod vodstvom g. Stojkovea, bivšega člana dež. gledališča v Ljubljani, v Ljubljani dve predstavi. 2. julija bodo igrali Ogrizovicevo dramo »Ha-san Aginico«, 3. julija bo pa kaba-retski večer. Ze danes opozarjamo občinstvo na te predstave.
Razgled po slovanskem svetu.
—   Znani   prijatelj Slovencev
Bolgar Georgi T. Pejev, ki je lani dlje časa bival v Ljubljani in na Slovenskem, je bil preteklo nedeljo izvoljen v Trnu za poslanca v veliko narodno sobranje, ki je bilo sklicano v to, da sprejme novo bolgarsko državno ustavo. Včeraj jo bil g. T. Pejev izvoljen za II. podpredsednika volil-vem, v stari bolgarski prestolici. Do-kega narodnega sobranja v Trno-bremu prijatelju nas Slovencev čestitamo! W *r ,J>W** ''/V
Rožne stvori.
* Prihodnjo«! visi v zraku, sedanjost pa leži za sedaj še na zemlji. Ako hočete hoditi prijetno in graciozno si dajte opremiti čevlje takoj sa-
|mo s gumijevimi pod potniki »fier-aon«.
* Zakonska drama. V Goru jem Tinu p Galiciji je zadavil finančni uradnik Drohomvrski svojo Ženo in skočil-nato v vodnjak, kjer je utonil. Vzrok ni znan. Drohomvrski je bil «ele dva meseca oženjen.
* Kolera v Ameriki. Iz New Vorka poročajo, da so se pojavili na parniku »Duco delli Abbruzzi« 4 slučaji kolere. Dve osebi ste že umrli. Tudi parnik »Laura« so pridržali radi sumljivih znakov obolelih potnikov v kvaranteni.
* Prepovedano letanje. Holand-ska vlada je prepovedala za čas, ko bo prezident Fallieres na Holand->4cem za gosta, vsako letauje nad me-sti, kjer se bo mudil Fallieres, in to ne samo zaradi morebitnih nesreč, marveč v prvi vrsti, ker se boji, da bi med ljudstvom ne mogla vzdržati reda.
* Smrtna obsodba. Krojaški mojster Kupka in njegova /ena sta se zagovarjala včeraj pred poroto v Gleiwitzu zaradi umora židovske trgovke Triiger iz Galicije. Oba zakonska Kupka sta zvabila ženo, p kateri sta vedela, da ima pri sebi denar, v svoje stanovanje, kjer sta jo omotila, tej- nato postavila v dimnik ter zažgala. Mož je bil obsojen na smrt. /ena pa je dobila, ker je pomagala. 5 let ječe.
* Za zverin jak v Sehonbrunu je došla te dni večja pošiljatev divjih živali iz nemške Vzhodne Afrike. Pripeljal ji 11 je nadzornik Novacek, ki je odšel že pred več meseci v Afriko, kjer je napravil malo mene-žarijo \u privadil živali na jetni-štvo. Med doslimi živarlimi ^<> posebno znameniti trije povodni konji, katerih je vedno manj iti ><r prodajajo običajno po 5 do 10.000 kron.
* Dezertira!, da umori zapeljivca. Kakor poročajo iz Sarajeva, je izvedel neki mlad fant, ki je moral na .»rožno vajo. da mu je žena nezvesta. Pobegnil je od vojakov in se vrnil v domačo vas, da umori zapeljivca svoje žene. Res ga je dobil pri svoji zeni in ga zabodel z bajonetom. Tudi >vojega brata, ki mu je bil sledil, da prepreči umor. je zabodel z bajonetom, ker je mislil, da je pomagač zapeljivca.
Telefonsko In brzojavno poročila.
Viribns luitis.
Trst, 24. jnnija. Med velikanskimi svečanostmi je bil danes spuščen v morje prvi avstrijski dreadnought Viribns l-nitis- . Svečanosti je prisostvovalo 14 članov cesarske hiše, nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo je zastopal cesarja, botra jc bila nadvoz vod inja Maria Anuneia-ta. Ob 8. uri je blagoslovi ladjo vojni superior, na kar je ladja, med zvoki avstrijske himne in saluti vseh topov splavala v morje. l»il je to velikanski prizor. Na morju je novo ladjo pričakovalo celo avstrijsko vojno bro-ilovje. Oh Stlavnosti je nagovoril mornariški admiral grof Montecuccoli nadvojvodo, ter slikal važnost tega historičnega dogodka. Nadvojvoda mu je primerno odgovoril. Opoldan ,k* svečanost en obed, zvečer svečanostmi razsvetljava. Trsi j«- poln gostov, vsi hoteli so prenapolj njeni.
Dunaj, 24. junija. Cesar je ob priliki spii.ščenja la-dje odlikoval mnogo oseb, ki .-«> si iztekle j>ri gradnji zasluge.
Odlikovanje.
Dunaj, *J4. junija. Danes je cesar izdal lastnoročno pismo na nadvojvodo Fran Ferdinanda, v katerem mu v najtoplejših l>esedah izreka priznanje in zahvalo za njegovo skrb ya povzdigo avstrijske mornarice. V jsrčnih besedah slavi mornarico kot -najboljše vojaštvo, ki bo delalo ludi naprej zvesto za blagor očetnjave in t-ast avstrijske zastave. Cesar je pri tOj priliki izrekel mornarskim častnikom iti moštvu svoje očetovsko priznanje. V lastnoročnem pismu je izrekel cesar tudi ravnatelju stabili-#nenta baronu Kruppu svoje priznanje.
Imnaj, *_M. junija. Cesar je odlikoval povodom njegovega premeščanja v Line bivšega podpredsednika r/aškega nainestnJštva grofa dr. Sekalfgot.seha s kom turni m križcem Fran Josipovega reda.
Gautseh sanator avstrijskega kabineta. Dunaj, 124. junija. Bivši avstrijski   ministrski    predsednik baron liautsch, ki se mudi že na letovišču, je bil snoči nenadoma poklican na
Dupaj, Iz česar se sklepa, da je eventualno on tisti, kateremu bo poverjena sanacija zavržene situacije.
Grozodejstva v Drohobicah.
Dunaj, 24. junija. Iz Drohobič poročajo, da je tam najmanj še 10 smrtno ranjenih, tako da bo število žrtev doseglo 40—50. Francoska vlada se je obrnila na avstrijsko vlado, da naj ji razloži, na kak način je prišlo do tega, da je bil v Drohobicah ustreljen tudi francoski podanik Bertellot. Avstrijska vlada je na to odgovorila, kakor izve naš dunajski urednik zelo obširno, ter slikala v svojem referatu dogodke tako, češ, da je vojaštvo streljalo v silobranu. ker so padali iz množice streli proti vojakom, in da je bil v tej množici tudi Bertellot, ter bil tako-le slučajno in brez krivde avstrijskih oblasti ustreljen. Ta referat avstrijske vlade ne odgovarja resnici, ker se je do sedaj objektivno dognalo, da iz množice ni nikdo streljal na vojake, in da Bertellot. sploh ni bil na cesti, marveč se je bil umaknil v neko trgovino, kjer so a-rata zaprli. Vojaški streli pa so zadeli Bertellota vskozi vrata in ga usmrtili.
Državni zbor bo sklican v jeseni? Praga, 24. junija. »Narodni Li-sty« poročajo, da so vladni krogi snoči prerešetavali vprašanje glede sklicanja nove zbornice. Ce se ministrskemu predsedniku Bienertku ne posredi dobiti trdne večine, bo vlada eventualno sklicala novo zbornico šele v jeseni.
Zrakoplovstvo.
Budimpešta, 24. junija. Danes ob pol b. zjutraj se je dvignil tu zrakoplove« Fmlauff in je dospel na
1 bi naj ob 7. uri. Rabil je 2 uri 22 minut do Dunaja.
Samomor.
Split. 24. junija. Predsednik splitske trgovske zbornice Mate Vi-dovič se je danes zjutraj ustrelil s samokresom. Njegovo stanje je brezupno.
Izid volitev v Avstriji in Vatikan.
K i iit- 24. junija. Ofieijozno glasilo Vatikana :>Osservatore Romano« imenuje izid volitev v Avstriji velik udarec za katoliško stvar in se tolaži s tem, da vendar še ni vse izgubljeno, e Amnestija na Turškem.
Bitol, 24. junija. Danes je bila razglašeua amnestija za vse one. ki so bili obsojeni od vojaških sodišč zaradi političnih deliktov v času med 1. mareom 1000 in 1. marcom 1910.
Vajna nevarnost na Balkanu.
Petrograd, 24. junija. Sem je dospel zaupnik črnogorskega kralja Ni-kite, bivši ministrski predsednik Mi-jočinski, da poroča o položaju na Balkanu. V ruskih diplornatičnih krogih presojajo stališče na Balkanu skrajno resno.
(Vtinje. 24. junija. Uradno se dementira vest turških listov, da so se udeleževali črnogorski vojaki vstaje v Albaniji. Niti en črnogorski vojak do sedaj ni podpiral albanskih vstašev in je črnogorska vlada doslej najstrožje varovala nevtraiiteto.
Ministrska   kriza   na Francoskem vsled nesporazumi jen jn.
Pariz, 24. junija. Francoski kabinet je dcmisijoniral. Danes šele prihaja v javnost, da je bila demisija posledica nezaupnice, katero je dobil kabinet včeraj v zbornici in ki j«* bila samo posledica nesporazumljen ja pri telefonu. Ministrski predsednik Monis je namreč še vedno bolan in doma, in ko je šlo za to ali hoče vlada v zbornici dobiti zaupnico, je justieni minister Fcrrier vprašal telefonično Monisa, ali naj se zadovolji z navadnim dnevnim redom. Monis je odgovoril: s Zakaj ne, le sprejmite.« Fcrrier pa je razumel: > Zakaj ne, ne sprejmite.« Zahteval je nato zaupnico ter propadel. Novi kabinetni predsednik bo najbrže dosedanji finančni minister Cajeaux, dosedanji zunanji minister Kruppi ostane.
Tepeni Turki.
London, 24. junija. iz Hodeide poročajo, da so turški vojaki doživeli v Jemenu strahovit poraz. Arabski vstaši so včeraj napadli turško ]>o-sadko in ubili 1000 turških vojakov.
Sokolova
Zadetek  ob 8. zvečer.
Gospodarstvo.
— Zveza avstrijskih indnstrij-eev. — Kjer se maže, tam   teče. To
načelo se je danes tako razširilo in ukoreninilo med vsemi sloji, da je ni stvari, pri kateri se ne bi nepostavno pridobivalo odločilne faktorje bodisi pri iskanju služb, še hujše pa v industriji s prostovoljnimi darovi, ki niso sicer direktna podkupnina, marveč se hoče to dejstvo obiti s tem, da se pridobi naklonjnost in zasiombo z darili, ki preidejo pod raznimi naslovi posredno ali neposredno na onega, komur so namenjena. Seveda se tudi naravnost podkupuje, kajti vsakdo danes pravi, treba je le malo pomazati, samo na pravem mestu, potem pa gre. Proti tej razvadi, ki se epide-inično širi je nastopila odločno zveza avstrijskih industrijcev, ki opravičena poudarja, da ta razvada uniči vso moralo v trgovskem in obrtnem prometu in uniči popolnoma tudi zaupanje med delodajalci in uslužbenci. Pri tem pa največkrat trpe posledice popolnoma nedolžni. Na Angleškem obstoji že 4 leta tozadevni zakon, ki vsako tako mazanje strogo kaznuje. Tudi Nemčija že dela podobne odredite. Zveza je sklenila, da v kratkem sestavi načrt, ki se bo predložil na merodajnem mestu s prošnjo, da se tam določil, v koliko bi nase zakouo-dajstvo v tem oziru lahko |>osneiualo previilne tozadevne zakone drugih držav.
— Vprašanje o gnojenju. Naše kuietovace utegne zanimati »Poslano« v št. 32. v časopisu »Wiener Landvv. Zeituugr«, ki ga je spisal gospodarski ravnatelj Foitik. iz tega poslanega naj priobčimo samo izvleček. »Moj izrek, da je Tomaževa, žlin dra tačas naše najdražje gnojilo s fosforjevo kislino, mi je g. Stocker zavrnil za neutemeljen. Najprej moram konstatirati, da nisem nikdar trdil, da 100 kg superfosfata stane manj nego 100 kg Tomaževe žlindre. Povsod je enota superfosfata celo dražja nego enota Tomaževe žlindre, kar pa ne ovrže resnice, da je Tomaževa žlindra vkljub temu naše najdražje gnojilo s fosforjevo kislino. Draga je zato, ker je je treba vzeti najmanj polovico nasproti superfosfatu, ako hočemo doseči približno enak učinek. Zato sem pri vsem gospodarstvu popustil Tomaževo žlindro in uvedel super fosfat. Tomaževa žlindra je stala, ko so jo uvedli, natančno polovico in še manj nego su-perfosfat. S spretno reklamo izdelo-valnic Tomaževe žlindre in nje zastopnikov so pa čim dalje bolj popra-ševali po njej, cene so pa silile kvišku. Novejše preiskave so dognale, tla naše rastline izrabijo iz superfosfata 30% fosforjeve kisline, iz Tomaževe žlindre pa 10%. V praksi se je doslej dajala splošno polovica Tomaževe žlindre, po opisanih raziskavah pa bi je bilo treba dajati trikratno množino, da bi se dosegel super-fosfatu enak učinek. Ako torej vemo, da moramo porabiti povsod tam 300 kilogramov Tomaževe žlindre, kjer bi s 100 kg superfosfata dosegli mnogo boljši učinek, ni uvideti, čemu bi se kapricirali na Tomaževo žlindro. — Vpošiljalec še pripomni, da Tomaževa žlindra na kislih travnikih bolje učinkuje nego superfosfat, da pa na suhih travnikih bolje izhajamo s super fosfatom.
Darila.
Upravništvu naših listov so ]>o-slali za Ciril-Metodovo družbo: I. F. Št. Peter na Krasu 40 kron pod geslom: »Dve rodbini mesto venca na krsto blagopokojnemu Antonu Koz-levčarju, odličnemu prijatelju Ciril-Metodove družbe v poseben spomin na predlansko skupno potovanje po Italiji.« — Živeli nabiralci in darovalci!
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslerušek.
Žilne oene v Budimpešti
Dne 24. junija 1911. Termin.
Pšenica za oktober 1911. Rž za oktober 1911 . . Koruza za juli 1911 . . Koruza za avgust 1911 . Koruza za maj 1912 . . Oves za oktober 1911 .
za 50 kg 11-98 za 50 kg 19 40 za 50 kg 732 za 50 kg 7*42 za 50 kg 6*82 za 50 kg 8-24
Narodovo zdravilo. Tako sc sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francosko iganf e ln sol", katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K Zm—» Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvorni zalagatelj na ftnaafa, Taca« lauban S. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov proparati zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.    2 18
Po zdravniških poročilih se pri revmatizmu, protinu in nevralgijah izborno obnaša kot izborno bolečine tolažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo preiuičnosti členkov delujoče sredstvo Coutrheuman.
Svila za neveste
od 1 K 35 vin. meter naprej ? vseh barvah. Franko in se oeurlnjeno se po&ilja aa dom. Bogata izbira vzorcev se posije a prvo posto. Tovarn« mm avli« Hen. aeberg, Zurleh. 3 62
Ustna voda
Zobna krema
i^mmlim^^^^^ IZOLIRNi način proti vodnim Škodam vseh vrs-
!*REFCRtNCt       Avstr. paren t     PROSPIKTi JASTOG
Avsrr.ceresifna družba^ozDunaj.XVIII/i.
Marfins-Strassen. Telefon 22288.
Mnogo je preizkušena
naravna
alkalicna kislina
pri kamenu
in boleznih
mehurja kot sredstvo spojilno s sečno kislino.
Ki nt A
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KDiTA kolesa.
Rajsbšinisii^iamstvo. itatrovni ceniki brtn&uo.
K. Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
!pecial. tmriia s kiiniii nošam. deli.
Izposojevanje koles.
3
zlati nauki!
L
Kdor s „FLORIAN-om" se krepča, Zmeraj dober tek ima?
n.
Če želodec godrnja.
Pij „FLORIAN-a", pa neha!
III.
Ni otožen, ni bolan. Ta, ki vživa
Postavno varovano.
Pri izredni tvori t vi   kisline, ki
nastaja vsled dovoda nekaterih živil, nastanejo večkrat mučne želodčne težkoče. Za njih odstranitev je dobro rabiti dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Frajrnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnicah. — Glej inserat.
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
ABADIE
PARIZ
Dobe se v vseh trafika
MAGGI: kotlia
(gotova goveja juha)
MAGGI
je najboljša!
Pri kupovanju pazite vedno na ime MAGGI in varstveno znam-::    ko zvezdo s križcem. ::
Proti
168
zoMolu in gnjili zob
izborno deluje dobro man«
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ost.
1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jaz. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melusine-nstna in zobna voda.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1906. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melusine-uatne sobna vode, katera je ne prekosi j ivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno  sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Meteorologleno poročilo.
Va&M sad morjem 306-?.
Srednji naeai tlak 736* aa
junija j!	Čas opazovanja	Stanje barometra v sna	i; 18 i—	1 Vetrovi	Nebo
23	2. pop. 9.ZV.	7376 736 6	245 179	sr. jvzh. del.oblač. sl.szah. j jasno	
24.	7.zj.	7360	127	brezvetr.	soparno
Srednja včerajšnja temperatura 18'3#. norm. 186\ Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Stanovanje
s 4 sobami, kopeljo, električno razsvetljavo in vsemi pritiklinami 80 Odda za avgustov termin.
Poizve se pri hišniku, Franca Jožefa cesta štev. 16. 2174
1
Izprašana
I V« m ■••
2194
zmožna pouka na klavirju in v Iran« coščini,
se sprejme
k dvema deklicama enake starosti, različnih rodbin v poučevanje za peto ljudskoŠolsko leto v trgu na Sp. Štajerskem. Plača mesečno z vsem 140 K. Ponudbam naj se prilože spričevala in fotografija. — Naslov pove upravniltvo »Slov. Naroda«.
Svoje zdravje
si ohranite! Izginejo Vam slabosti in bolečine, oči, živci, mišice in kite se Vam ojačijo, spali boste zdravo, splošno dobro zdravstveno razpoloženje bo zopet aa stopilo, ako bodete rabili pristni Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Tucat na poizkušajo 5 kron Iranko. Izdloevalcc samo lekarnar E V. Felier v Stubici, Elzim rg štev. 238 na HrvaŠkem
32
4706
sprejme takoj v stalno delo
Lovrenc Bizjak, čevljarski mojster pri pošti v Postojni. 2219
Odda se
2226
obstoječih iz 1 oziroma 2 sob s kuhinjo in pritiklinami ter delavnica, pripravna
za vsako obrt, na Tržaški cesti 13.
Strojnik
izurjen pri parnih strojih, električnih napravah, bencinovih motorjih išče službe za 15. julija ali pozneje.
Prijazne ponudbe pod ,Verziran1
na upravništvo »Slov. Naroda«. 2142
2236
izurjena v špecerijski stroki z daljšo prakso, želi vstopiti v večjo trgovino ali filijalko. Naslov pove uprava SI. Nar.
Naprodaj je v lepem gorenjskem kraju
hiša s
xelo ngodno za to obrt. Naslov se izve
pri npravništva „Slov. Naroda." 2238
S—10 IIP, dobro ohranjen, 2213
se proda s pritiklinami vred.
Kje, poveu pravnistvo »Slov. Naroda«
stniiii!
2231
n odda v najem s 1. avgustom t.I.
Več se izve iz prijaznosti pri tvrdki:
Franc Souvan sin.
j jk" Otroški I
j C j Blagoslov po želji on oartiitvi mojih j
;   ''• '       2200    ob!, varovanih
1 rnnriilitnf 3 vzorci 1 K, 6 vzorcev K 180, I ! iPKlidlllKI. 12 vzorcev K 340. - Katalog ' j gratis in franko. — Higien. manufaktura j
Julij Singer. Dunaj L. rViesingersirasse 8 F. j
prodaja in pošilja po pošta povzetja Iv. Bonač v Ljubljani
Cena sliki 5 kron.
273
na mesec za poslovanje izven službe, (pripravno tudi kot postranski zaslužek) se pri veliki zavarovalnici izlahka zasluži. — Ponudbe pod Lahek za- I slnžek" na zavarovalno pisarno A. Ledenig, Ljubljana.   2210 1
Staroznana
ledenico, vrtom, kegljiščem, biljardom in stanovanjem ter sobami
ss se takoj odda. ss
Ponudbe pod št. 2202 na upravništvo ' »Slovenskega Naroda«. 2202
9
Sprejme se tako]
2208
za notarsko mesto na deželi. VeČ se izve v upravništvu »SI. Naroda«.
(5
V trgovini izvežbano
21
CM
ki govori slovensko in precej nemško in laško, ki  ima dobra izpričevala,
w    ■ . .    w. _    _    _ _ _ _
želi službe v prodajalni mešanega blaga.
Pojasnila daje Pavel Hočevar. Koper (Istra).
Uradno dovoljena! že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Flux
Gosposka ulica štev. G,
priporoča in namešča le boljše
kakor
privatno trgovsko in gostilniško o sob i e Izbira različnih sluieb, zlasti za ienske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena. 2212
Pri vnanjili vprašanjih se prosi znamka za odgoyor
tile ne pomaga!
::;!:fi
ya9robBe svetiljke
ip ramena, stojala, križa dobavlja najceneje specialna tvrdka Bartah A Srnlich, umetao kljaćavalčarstvo Vam-bark, Češko. Ceniki zastonj. Sprejemajo se zastopniki proti proviziji. 2203
!! Pozor kolesarji!!
Namesto kron 110* — samo po kron 80*—t s prostim tekom »Tor« pedo" po kron 95*— prodajam za reklamo nova vozna kolesa prve vrste, znamke „Sryrian-Gradeca, modeli 1911 z dveletnim jamstvom, sveži močni plašči po K 5'—, 6—, 7—, gumijeve cevi po
K 350, 4'—, 5"—. Vse potrebščine, poprave, emajliranje in poniklanje najceneje! Razpošilja se po povzetju. Kupčije na obroke izključene. Cenovniki gratis in franko. Tvorniška zaloga voznih koles :-: in Šivalnih strojev. :-:
A. Weissberg, Dunaj II.
U nt ere Donausti   sse 23. T'.
1377
. liMJiiL
Ljubljana 3067 Sodnijska ulica št. 5.
uperf ostati
mineralni in animalni najbolj preizkušeno najbolj zanesljivo jos/orovo - kislinsko
gooil za m zilie
Vsebina strogo zajamčena.
Jamstvo za najhitrejši učinek. Najvišji donos. &j Za jesensko setev neutrnBjivo.
■Bs
amonijakove, kalijeve in solitrove superfosfate dobavljajo vse tvornice za umetni gnojila, kupEevaki, kmntijske zailug? in društva.
Pisarna v Pragi, Pfikopy štev. 17.
J L
IZ
ostavcev
sprejme „prska tiskarna" v £jubijam.
neea
llica 40
■
»krbić. lagi*eb
Ilica 40
Z električnim pogonom urejena tvornica ža-Inzlf, železnih in lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrsi platnenih in lesenih tkanih rolet, iz platna, damasta, gradla, sattaa,
ripsa itd.
————• Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. ——— Telefon štev. 492. 1792 Telefon štev. 492.
zor!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v
Sv. Florijana ulici štev. 23
takoimenovant
fiitoč (M tista iti.
Imam kakor vedno zajamčeno pristna, raznovrstna dobra vina na razpolago.
VRl^TA   £^>7 CENIK: Takoirnenovana Vip. Sipca liter a 48   čez ulico 44
Sromeljsko belo I. vrste Istrski pravi teran I. vrste Vipavsko belo I. vrste Predlanski dolenski cviček Pivo v steklenicah
1»
91
n
48 48 44 40 12
V vinotoču raznovrstna mrzla jedila.
Obenem naznanjam, da imam v glavni klet v Vodmatu na razpolago, za skupno odati,  okroglo 1200 litrov pravega pristnega istrskega terana, cena nm je 28 gld. pr. 100 litrov.
K obilni udeležbi vabi zagotavljajoč najboljšo postrežbo, velespoštovanjem
Josip Cotlč.
Fina natakarica
išče službe. 2229
Gre tudi na deželo. — Ponudbe pod
»natakarica" na upravništvo »Si. N.»
glagajničarka
se sprejme
-----v neko tukajsno kavarno. ■
Več se poizve v uprav. »Slovenskega Naroda.« 2196
1W Kupim kos "Wl
■       Ml S
Sli ali
blizu Kamnika ali Bleda •°. na Gorenjskem. .*.
Pogoji: blizu želez, postaje oziroma glavne ceste in kolikor mogoče v ravnini. Ponudbe s ceno pod MM. C." na upravo „Slov. Naroda." 2179
pozor, lonci!
Na Bledu v občinski pisarni se dne 2. julija popoldne ob treh
121    da na dražbi
"j nojem
za 6 let v planini Lipanca, kjer je mnogo divjih koz in^ petelinov in tudi ruševcev. — Janez Cop, načelnik gospodarskega odseka v Gradu na Bledu.
Naznanilo.
trgovca
Iz   konkurznega sklada
Luka Brusa v Spodnji Idriji se
bode na licu mesta
v ponedeljek, dne 3. julija 1911
prodalo skupaj se ostalo
cenjeno na K 1679 13.
Kupec mora blago takoj plačati in prevzeti. — Natančneje se poizve pri upravitelju sklada 2216 Josipu Šepetavcu, trgovcu v Idriji.
želi premeniti službo.
Nastopi lahko takoj. — Ponudbe je poslati pod „Koncipijent" na upravništvo »SI. Naroda«. 2207
Dvo dijaka
iz boljših hiš
sprejme na hrano in stanovanje
uradniška rodbina, v Novem me S tu.
Kopalna soba, vrt in park na razpolago.
Pojasnila daje iz prijaznosti uprav. :>Slov. Naroda.« 2214
Za prvo
2218
bi rada prišla do 10. iulija L 1. izurjena deklica z dolgoletnimi izpričevali ter zmožna obeh deželnih jezikov. — Vprašanja na Ano Der-kanz v Gradcu, Steirergasse :-: 58, I. rechts. :-:
V najem se odda
ze nad 30 let obstoječa 1979
gostilna in trgovina
s trafiko in žganjetočom
v  prometnem  kraju Gorenjskem«
Oziralo se bo samo na izurjene pridne in zmožne ponudnike.
Vse drugo se izve pri Fr. Stupica, trgovina z železnino v Ljubljani. Marije Terezije cesta I, kjer se dobijo razven druge železnine neprekosljivi kosilni stroji »DEERING« in obračevalci sena.
Elegantna
nasproti kolodvora, s sobami
se poceni proda, ali da v najem event. zamenja
za posestvo.
Posebno pripravno bi bilo za vinsko veletrgovino, ker v okraju še ni nobene. — Naslov v upravništvu »SI. Naroda«. 2008
!
Vpisovanje bode dne 6. julija od 3. do 5. ure popoldne.
Oglasiti se jc v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov s krstnim alf rojstnim listom in z zadnjim šolskim izpričevalom.
Sprejemni izpiti se prično dne 7: julija ob 8. uri zjutraj.
Za gojenke, ki vstopijo v I. razred ali nanovo v kak višji razred, ni za I. tečaj nobenega oproščenja plačevanja šolnine.
Jeseni se bode vpisovalo dne 16. septembra. 2204
Natančneje v zavodu na črni deski. Ravnateljstvo
St. 20.195.
Razglas.
2237
C. kr. ministrstvo za notranje zadeve objavilo je z razpisom z dne 14. junija 1911., št. 4154 8, da so v nekaterih krajih Italije, v katerih je bila že lansko leto nastopila kolera, zopet se pojavili sumljivi slučaji obolenja in smrti, ki se večinoma označujejo kot gastroenteritis. Ce tudi ni nikakih poročil, da sc gre tu za azijatsko kolero, je vendar treba pazljivosti napram vsem osebam prihajajočim iz Italije.
Radi nastopa kolere v Carigradu, pa je ministrstvo odredilo zdravniško nadzorovanje iz Carigrada prihajajočih oseb.
Da se zamore to nadzorovanje točno izvrševati, zato odreja mestni magistrat, da vsi hotelirji, gostilničarji, in sploh vsi, ki oddajajo prenočišča ali stanovanja, ravnotako tudi poglavarji družin naznanijo takoj vsakega iz Italije oziroma iz Carigrada došlega pri mestnem zglaševalnem uradu, v slučaju sumljivega obolenja pa to nemudoma prijavijo.
Zdravniško nadzorovanje vrši se za čas petih dni po prestopu meje ter brez osebnega nadlegovanja in brez omejitve prostega prometa.
Prestopki proti tej odredbi se bodejo v smislu ministrske naredbe z dne 30. septembra 1857 drž. zak. št. 198 kaznovali.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 22. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr, deželne vlade svetnim
i L r.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
_ _____     _ • *
•a. -       vzajemno zavarovalna banka v Pragi.       • .".
Rezervni fondi B 53,758.285-24. — Izplačane odškodnine in kapitalne K 115,390.603*61.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—    Vaa pojasnila tfajei i
Generalno zastopstva v Uobliani
čigar pisarne so v lastnei bančnej hiši
v Gosposki uliti štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in rihjkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
6375
55
71
56
17
19
2Y
C-D
36
75
15
172
5254
4734
49
t
z letnimi izpričevali. Vstop takoj alt s i. Julijem. Plača po dogovoru.
Ponudbe na Karla Zupane, valjčni mlin, Sevnica. 2173
Lm M v katerem obstoji že J%lf HI nad 30 let prodajalna _Jl z železnino v lepem IIH _■ prometnem trgu kjer 11II HI ie tudi železniška poli 11UI staja, letovišče in W««mwn.* zdravilišče, se daje V najem pod zelo ugodnimi pogoji radi obiteljskih razmer. — Cenjene ponudbe naj se pošljejo na naslov:
Franjica Pojnič, vdova, posest-nica v Samoboru kraj Zagreba.
M0ttomanM
tukaj,
„OttOffllM"
tam,
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
vn
366
parna opekarna
v Srednjih Gameljnih
pisarna v Ljubljani
na Reseljevi cesti št. 2
priporoča svojo izborno
zarezano strelno (lalc) ln zidno s
EKO
na stroj v vsaki množini
Gostilna
„Hotel pri pošti11 v Kranjski gori
se prostovoljno proda
vsled smrti in preselitve pod ugodnimi pogoji. Plačuje se lahko več let Ima >eč sob za tujce. Cena 32.000 K, ki pa se še lahko zniža. Nastopi se lahko
2217
1. julija 1911.
Lovrenc Pristave, posestnik.
iia Štor
v Prešernovih ulicah štev. 5.
Hajftjta zaloga moških, damskih in otnlkit Mm. čevljev za lau-tenti in iristsio
golsserskili gorsklti čevljev.
Elegantna in iako skrbna izvršitev po vseh cenais.
8271
Na c. kr. drugi državni gimnaziji
.-.    v Ljubljani, Poljanska cesta
bode
UST" vpisovanje za I. razred ~^S®
v nedeljo, Une 2. jslija tlopoldne od 8. do 12. are v ravnateljevi pisarni.
Seboj je prinesti krstni ali rojstveni list in zadnje šolsko, oz. obiskovatno izpričevalo.
Ifgf"   Sprejemni izpiti ^
bodo
v  četrtek,   dne   6. julija od 9. ure daflje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopoŠljejo ime-vane listine pravočasno ravnateljstvu ; zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu.
Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mnstu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si izposlujejo torej pravočasno to dovoljenje.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911.
Ravnateljstvo c. kr. II. drž. gimnazije.
1 voz pol pokrit, lahek z gumtlevimi kolesi,
prav malo rabljen; 1 voz pol pokrit nekoliko večji z gumijevimi
kolesi, popolnoma nov; 1 voz brek s platneno streho za 6 oseb, malo
rabljen;
1 voz brek s platneno streho za 4 osebe, malo rabljen;
1 voz brez strehe obrabljen za 4 osebe;
2 dobra hitra konja za lahko vožnjo, sploh za
vse porabijiva v starosti 8 do 9 let;
1 lipičanska kobilica 2 leti stara.
2233
Vprašati je na Marije Terezije c. 16 pri izvoščku IVAN NOVAKU.
V lepi Savinski dolini
H
lila
samo dve minuti od železniške postaje oddaljena. Pri vili je lepo zasajen vrt. Pripravna je najbolj za privatnike ali vpokojence. — Ve? pove Anton Mras, Rečica na Paki, štajersko. 2193
4 HP tvrdke  Pucb, se  skoro nov, se zaradi   nabave večjega motorja
po zelo nizki ceni proda.
Ogleda se gi lahko in  izve vse
pobiižje v hotelu „UNION" električna centrala na dvor. LšH&liana,
2222
Ljudevit Sorovnik
puškar v Borovljah (Fer-lach) na GCoroškern.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih
pesek za lovce ln strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici ln od mene preizkušene. — llustro-57 vani oenlkl zastonj.
S 0
rs *=-
2t m
<=> o
lite pile za in i
sobe za gospode.
QBogowsky & Co.
c. ln kr. dvorni dobavitelji
Dunaj IM Franz Josef Kai St. 15
17.
Prevzema izdelovanje vsesplošnega pchišlva. -■• Praračane rc-Triijejo lastni arhitekti. 1120
Ljubljana, gradišče 7
>?Pri kroni"
slovenski elektrotehnik, oblastv. koncesijoniran instalater za male in veletoke.
Uvaja:   električne naprave
Za luč in moč (izven ljubljanskega mestnega omrežja) strogo po tozadevnih predpisih ; elektr«
zvonila, telefone itd.
:: Strokovnjak za strelovode. :: Blago samo prve vrste na razpolaga
r
/glasila za I. letnik c. kr. ženskega učiteljišča se sprejemajo pri ravnateljstvu
v četrtek, dne 6. julija od 2. — 6. ure,
v I. letnik c. kr. moškega učiteljišča
v torek, dne 11. julija od 8. —12. ure.
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni [rojstni] hst, zadnje šolsko izpričevalo, zdravstveno izpričevalo od uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah,
Ravnalgljsfve l kr. moškega in ženskega iiOteljlšia v LjuHiaoi.
dne 23. junija 1911.
2224
naa^naniio.
Jjk c. kr. prvi državni gimnaziji v Ljubljani
(Tomanova malica 10. zraven „Nar. doma")
bode
1w vpisovanje za I. razred ^fBf
v nedeljo, dne 2. julija dopoldne od pol 9. do 12. ore v ravnateljevi pisarni
Seboj je prinesti krstni aH rojstveni list in zadnje šolsko, oz. obiskovalno izpričevalo.
i^F"   Sprejemni izpiti "m
bodo
v četrtek,  drse 6. julija od 9. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; zglasiti se morajo pa vsaj pred izpitom osebno pri ravnateljstvu.
Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta. — Dotični roditelji naj si izposlujejo torej pravočasno to dovoljenje.
V Ljubljani, dne 23. junija 1911. 2232
Ravnateljstvo c. kr. L drž. gimnazije.
Ad št. 19008
2230
Razglas.
Zaradi oddaje ključarskih del za napravo železne ograje okoli s^vbisca državne obrtne sole v Ljubljani in za dobafeo mrež za prezračevalne odprtine
pri navedeni novi stavbi, se bode vršila pri mestnem magistratu ljubljanskem
dne 7. julija 1911 ob 10. uri dopoldne
javna pismena ponudbinska razprava
in sicer v pisarni mestnega stavbnega urada.
Proračuni, pogoji, načrti in pripomočki so razgrnjeni v pisarni stavbnega vodstva v Gorupovi ulici vsakomur od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne na ogled.
Zapečatene in s 5% vadijem, ki ga je določiti na podlagi ponujane svote opremljene ponudbe, v katerih so enotne cene in proračunjeni zneski navesti v številkah in besedah, izročiti je do določenega časa dražbinski komisiji. Ponudnikom je na prosto voljo izročati ponudbe glede dobave mrež za prezračevalne odprtine skupno s ponudbo za dobavo ograjne mreže ali posebej.
Ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim pogojem, dalje take, katere so bile pogojno stavljene ali prekasno in naknadno vložene, se ne bodo vpoštevale. Mestni magistrat si pridržuje pravico delo oddati tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 22. junija 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
vešča slovenske in nemške samostojne korespondence ter obenem strojepisja
se sprejme s 14. Julijem
v železarni 4L Pogačnik v Rušah.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica itev. 2.
Delniška glavnica K 5,000.000.
fUsarvni fond «10.000 kron
Podružnice v Spile** Celovcu, Trsta, Sarajeva In Gorici.
3)
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči ra&m ter jih 1J obrestuje od dne vloge po Sstih |2
Xipnje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst O P« dnevne« koren.
87
9484
' Resila v spomin.
Is Št. Jerneja.
Te dni so se mudili lastniki večjih gozdov in gozdarji Kranjske v Novem mestu. Prišlo* jih je precej. Napravili so izlet v Pleterje in pogledali tamosnjo veliko hosto. Pri tej priliki so podali kartajzem v varstvo spominsko ploščo z nemškim in slovenskim napisom na gozdarja Reselj-na, ki je izumil v letih 1817—1825 vijak za parobrode in ki je tnkaj v Pleterjih bil ona leta gozdar. Ta mož je bil eden prvih zemljemercev na Kranjskem. Znano je, da so npeljali Francozi pri nas napravo katastrske mape, kakor še marsikaj drugega koristnega, na kar avstrijske vlade niso mislile. Rese), je meril pleterski svet in v okolici. Prišel je tudi v bližnjo Hrvaško. Bližnja graničarska kompanija mu je dajala i'igu-rante,
V tem lepem pleterskem gozdnem svetu se je porodila v Resel j u velika ideja, parobrodstvu z vijakom pomagati do gotovejše   in hitrejše vožnje. Majhni potoki, nič večje vode ni v obližju in gozdar pride tukaj na veliko misel, da iznajde vijak, ki je postavil vožnjo na morju na vse drugo podlago — in mož jc postal s to iznajdbo velik dobrotnik človeštva. Morje živi z/4 ljudi, kopno le 1/4. In kake    velikane parobrode pregiblje zdaj vijak in s kako hitrostjo! — Seveda je bil vijak mogoč šele, ko je bil tudi par vprežen v človeško delo. In tedaj jc tudi ta iznajdba že klila na solnce, prve železnice so vozile iu prve fabrike so nastajale. Resel je tudi s to močjo, s sopuhom računal. Na Češkem so nastale v Avstriji prve fabrike. Rescl jc bil rojen   na Češkem. In danes rabi isti vijak aviatika, brez njega, bi ne bila še mogoča. — S tem našim   lepim dolenjskim krajem Pleterjcin je spojena ta velika iznajdba, tukaj je živci  duh — Resel. Iz pragozdov jc gnala tega gozdarja velika ideja ven na morje, na sveto morje. Malo je imel plače kot gozdar verskega sklada, katerega je ustanovil cesar Jožef TI. iz razpuščo-nih samostanov. (V Pleterjih so bili preje jezuiti). V Trstu je našel Rcsel moza, ki mu je pomagal vijak poskušati. Ali avstrijska smola, eden izmed delavcev je pri poskusih padel v morje in tedanja politična oblast je kar hitro prepovedala daljne po-skušnje. — Neki angleški mornar je bil navzoč pri tem poskusu in na Angleškem so ne dolgo potem upelja-fi ta Resljev vijak, njegov iznajditelj Resel pa je umrl v Ljubljani v siromaštvu. — Zdaj ima tam spomenik in ena ljubljanskih cest se zove po njem. Ali kot siromak je umrl, dasi je izumil nekaj, kar donaša sedaj, ki je milijarde koristi. — Gozdar je bil Rescl in ponos gozdarjev mora biti, da je iz njihovega stanu vznikel ta veleum. Cestili so naši kranjski gozdarji ob priliki svojega sestanka v Xovem mestu njegov spomin in najlepše je to, da so mu postavili spomenik tam, kjer jc živel prej, preden se je napotil proti morju, izro-r-ivši temu svojo iznajdbo, katero je zasnoval v takrat še mogočnih ple-terskih gozdovih. Bila je to dobra, bila je lepa ideja, moža gozdarja tako častiti! Ljudstvo v naši okolici pa 7i a j se večkrat spominja, da je v nje--f,vem svetu živel nekdaj veleum, dobrotnik človeštva Resel, kakor tudi naj nikdar ne pozabi, da je v njegovi cerkvi govoril, učil raz lerc, več let plemeniti prijatelj slov. ljudstva, Pri mož Trubar, ki je slovenstvu dal prvo slovensko knjigo. Kraj v katerem je deloval kak dobrotnik človeštva je posvečen po višjem talentu, ki je bil v njem. Ob priliki tega sestanka gozdarjev se je tudi izvedlo, da je oče bivšega višjega gozdarja na Kranjskem, g. Gola    bil sodelavec Resljev v   oskrbništvu pleterskega samostanskega sveta,
Hflhfltfrem alf hokata.
Nesloga tlači in uničuje!
Ker se po političnih listih več- j krat čita o »hakatizmu ali    hakati« • hočemo tn na kratko omeniti, kaj naj se razume pod to besedo.
Nekdaj velika in mogočna »Polj-fika« ali poljsko kraljestvo se je po ' svojem ustav nem »liberum veto« samo sebe ugonobilo. Prišlo je do trikratne delitve   poljsko - slovanske zemlje, zato ker zastopniki ljudstva niso bili edini med sabo ter so pozabili svarilne primere Svatoplukove svojim sinovom o edinosti in sporazumu med seboj. Ker pa je med ljud- ; skimi velikaši zavladala svavolja in nesloga — prišlo je do razpada, raz- ! delitve.
Trije najbližji sosedje so si med sabo porazdelili nekdaj slavno i uva-ževano poljsko kraljestvo (carstvo), pri čemer je dobila tedanja Prusija pri vsaki razdelitvi znatne prirastke. V teh nekdanjih poljskih zemljah pa so in še žive severni Slovani, ki se upirajo z vsemi sredstvi in močmi *
vsesplošni germanizaciji ali ponem-eenju!
Veliki državnik knez Bismarek (sam slovanskega pokolenja!) je iz-previdel, da se pruski Poljaki mirnim in normalnim potom ne dado ponemčiti, nego bode treba poseči po radikalnejših in uspešnejših sredstvih! Bismack je pozval k sebi v Warein leta 1894; nemške delegacije iz Poznanskega in zahodne Prusi-je, ter jim naročil, naj bi istočni Nemci se zjedinili »zoper poljsko nevarnost!«
Ust anovilo se je 1894 neko obrabno društvo liki naš »Branibor«, pri katerem društvu so igrale glavno vlogo tri osebe: Ferdinand Hanse-niann, Hermanu Kennemann in Henrik Tiedemann. Ako se vzamejo začetne črke teh treh imen in se izgovore tako, kakor se je prejšnje čase pri nas učila abeceda, namreč: Ha, Ka, Te, potem dobimo ime Hakati-zem ali Hakata, enako, kakor se naša notranjska tovarna za testenine na kratko izgovarja: Pekatete.
Zgorej imenovano, zoper Poljake ustanovljeno društvo je štelo v prvih desetih letih 30.000 članov!
Dne 20. aprila 1898 se je zvišal kapital za nemške naseljence med Poljake na 200 milijonov mark. V 15. letih so naselili 30.000 kolonistov s 4277 obiteljmi in raznimi hlapci. Knez Bulow je zvišal leta 1902 ta fond za novih 350 milijonov mark, in šest let potem se je rabilo (190S) zopet no'ih 200 milijonov! Dosedaj jc nemška država žrtvovala malone blizu ene milijarde kron v svrho po sili ponemčiti šc ostale trdovratne poljske podanike, kateri tudi »očena-ša« ne smejo več moliti t niaternem jeziku!! Poljski listi sicer trdijo, da one velikanske vsoto za germanizuje-oe delo vspevajo — a dosedanja zgodovina žalibog vendar kaže, da se germanski vpliv in jezik celo čez pruske meje na rusko ozemlje vedno bolj širi in krepi!!
Sedanji kanelar Bethmann-Hoil-weg je zadnje dni popolnoma podlegel mogočnemu vplivu Hakatizma in je šel na Canosso! Med tem pa se mora umakniti poljedelski minister Sehorlcmer, kateri jim je prepočasi germaniziral pruske Poljake.Vae vic-tis! — Tudi za naše razmere skrajno poučljivo.
Vrnitev od vojakov.
»Ako Vam pišem, tedaj je zaradi mojega rina, ki vrnivši se od vojakov, kašlja. Vsako utro kašlja uro dolgo; meče iz sebe sline in tatar, ki se le težko ločijo. Po zajutrku ga zapusti kašelj. Poicg tega je zdrav ter ima dober tek. Njegovi starši niso nikoli kašliali; v svoji družini nima nobenega, ki bi bil bolan v prsah. Ker imamo neko prijateljico, ki je ozdravila x> vašem katranu, Vas prosim, da bi mi poslali steklenico istega zdravila. Ana Bohme, Berlin, Sciionhauser-Allee 141a.
Lekarnar dobivši to pismo dr.e 19. oktobra 1396, je takoj odposlal zaželjeno steklenieico. .\Tekaj tednov pozneje, je pisala gospa Denoix .* novic: ,21. novembra 1896. Gospod Duyot, tvakor je moj sin zavzel zdravilo, ki ste mu ga poslali, je nehal dajati od sebe sline in katar,
Bohme.
in ni kašljal skoro nič več. Moči je zopet dobil, in ko jc še nekaj časa rabil ono zdravilo, je Dil popolnoma ozdravljen. Najsrčneja hvala. Vse svoje življenje Vam bodem hvaležna, in bala »em se že za njegovo življenje in zdravje, ki mu jc potrebno za svoj vsakdanji kruli.
Jaz Vam radovoljno dovolim moje pismo .azglasiti, in ne morem zadostno priporočiti to zdravilo, vsem ki trpe na pljučah in na prsih. Ana Bohme.*
Rabljcnje zdravila .Goudron-Giivot", ^ri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti katran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj pripro-stega in uspešnejšega zdravila.
V slučaju, da bi se komu ponujalo, kako drugo sredstvo namesto pravega „Goudron-Guyot", tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi ,<joudron-Guyot«. Dobiva se istega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega katrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko; Goudron-Guvotova nosi ime „Guyot" natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijolČasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in
tudi ozdravi. ^* t
Oni, ki se ne morejo privaditi katranovemu okusu, lahko nadomestijo istega z krogljicam! Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega katrana, in katere zavzemajo, 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu, in stanejo jako malo.
Barva pastil Guyot jc bela, in vsaka Je zavarovana s črno natiskanim podpisom .Guyot\
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariš, in v vseh lekarnah.
Dobiva se v lekarnah: Gabr. Piccoli, Sušnik, U. pU Trnkoczy in ari vseh priznanih lekarnah.
Perje
za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
H\ HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
i
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pošte
priporoča svojo trgovino vsakovrstne
zlatnine
ter predi! mtiii i
Častna delavnica.
i
[0.
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba.
Ustanovljeno 1845.
arno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
&pretesra sukna.
oski nasip - OzKo ulice št. 4. Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
i pjii, m$i m 21.
Velika zaloga
steklenine, porcelana, svetilk, zrcal, šip s kozarcev, vrčkov
Ltd.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
po najnižjih cenah.
tr Važno! z. Važno fl
» l
4»
g
i
<e m
i m m «?
♦
gospodlniB, iroovce inživlnorojce.
Najboljša In nojceneiSo postrežba
mm drogve, kemikalije, zeli&ča cve- Z tja, korenine itd. tudi po Eneippu, J ustne vode in zobni prašek, ribje \SL olje, redilne in posipalne moke za * otroke, diaave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografićne aparate in potrebščine klr-urgiCna obvezila vsake vrste, sredstva za deainf ekdjo, vosek in paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega mma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih vod in soli  za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno priporočljivo: grenka sol dvojna sol, soliter, ecojan, koUnoz, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija
ANTON KANC
t Ljubljana, Židovska ulica 3t. 1. 2, Kapele po najvišji ceni razna zelišča ^.^(rožc), cvetje, korenine, semena, skorje itd.
i i
t
izvežban   za parne žage in pivovarniško obrt,  kolikor toliko tudi* pri   električnih i napravah lito  službe.   Nastop po \ dogovoru. — Ponudbe pod Šifro ,»Za- j nesljiv" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2160
Več
Stampilijc
vseh vrst za urade, drn&tva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver in lzdelovatelj kavenkovib stampllij
LiDUjflDO, Stari trg 20.
Ceniki franke. 235
2146
ise
imajoče dobro vpeljane
gostilne s koncesijami, trgovine in razne obrti
se pod izredno ugodnimi pogoji prO" dajo. — Natančni podatki pri
c. kr. koncesij, posredovalna pisarna
Ljubljana, Skorja ulica 10.   Telefon 155.
Kalsor od solaea
na trati, tako se perilo obeli v kotlu, ako ga pol ure kuhamo s sredstvom
samostojno pralno sredstvo. Bleščeče belo perilo!
Brez mencanja!   $m krtačenja!
„PERSIL" kljub presenetljivim učinkom ne obsega klora ali sploh na perilu škodljivih sestavin, za kaj se prevzame polno jamstvo.
Tvornica: B060M1L VOITH, Donaj lili.
Dobiva se povsod.
1622
V Ameriko in Kanado
pripravna, cenena in zanesljiva votnja
Cunard Line.
Odkod iz domaćega pristanišča Trsta:
Carpathia, 4. julija 1911. Saxonia, 23. julija 1911. Pannonia 8. avgusta 1911.
Iz Llverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta. Lusitania, 8., 29. julija, 19. avgusta, 3. septembra, 7. oktobra 1911.
Mauretania, 22. julija, 12. avgusta, 2. 23. septembra 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v LJubljani, Slomi kova ulica sle v. 25,
poleg cerkve Srca Jezusovega. Vozna cena Trst-New York III. razred K 170 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
urar in trgovec z zlatoino Id srebrĐloo
1954    zapriseženi cenilec
jtjubtjana, Jurčičev trg 3.
Zahtevajte moj ravnokar iziti
iimiSi tuli
potovolceu
za pridobivanje članov požarnega oddelka
sprejme ena prvih zavarovalnic.
Ponudbe je pošiljati pod napo-vednico: ^Zavarovalni potovalec"
»Slov. Naroda«.
2069
v najlepšem mirnem in praha prostem kraju koncem mestnega parka s 1200 m2 sočivnatega vrta in kopelno uto ob Savinii se pod ugodnimi pogoji za 13.800 kron proda. 1802 Tamkaj je tudi nova hiša s pol oralom vrta za 8000 kron na prodaj (mesečna najemnina 38 K.) Natančneje pri Fran Dolinar v Celju.
Mlinarji, pizor!
Miio na štiri tečaje z vsem gospodarskim poslopjem in lepim krasnim vrtom
v prometnem trgu kjer je tudi železniška postaja,
se daje v najem, eventsielno se tudi proda
pod zelo ugodnimi pogoji.
Cenjene ponudbe naj se pošljejo najkasneje do 1. julija  1911 na naslov:
Nikola Čebušnik,  kolar in gostilničar v Samoboru kraj Zagreba. 2124
H Pel Stolom! H
V jako pripravnem letovišču „Pod Stolom" v Mostah, postaja in pošta Žirovnica, 8 minut oddaljeno od kolodvora, so gg- tujcem oddati jako lepa stanovanja z vso opremo ali tudi brez nje. Kraj je jako romantičen ter v zelo zdravi legi. Cene zmerne. Gg. tujcem jako priporočljivo. Na zadevna vprašanja odgovarja se z ob-2180 /. ratno pošto!
Pisma je nasloviti na: Viktor Balohf trgovec Moste-Žirovnica Gorenjsko
Vinko jtiajdič
ilfll! H V
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66
V LJubljani: Podgradn, Trnovem, Roče vi ji, Trstu Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-čentu, Zadru, Spljetu, £rcegnovem, Kotoru, Sarajevu in Pulju.
Brzojavi: Valjčni milu, Kranj.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provzročr.jo neznosne bolečine. Za njih hitro ponairjenje in potolaženje, za oplahnjenje oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgolenja učinkuje preseneti] - zanesljivo -
ivo
li&iran kostanje* tzvlaaek).
X
pri vteranjn, masiranju ter v obkladkih. 1 lonček 1 K, Ako pošljete naprej K 1-50 dobite 1 lonček \ 0"s m »K 5-— » 5 lončkov i "c S, »      K 9-—    m     10     »        I   S o
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, Fraga-lIL, *tv. 203.
Pazite na -ime izdelka in, I faltu V izdelovalca. I lekarnah
V LJubljani: lekarne Jos. Majr, dr. a Piccoli, Jo*. Ćlianaf.
84
DS
94
murnu; ugodni pGgoji. Udobna vračila. Hitra rešitev event. takojšnja pomoč. Posojila na užitke. Natančna vprašanja pod „Katne Voranalagen 92208" na anončno ekspedicijo M. Dukes Naehtna Dunaju, l./l, za odposlatev naprej.
Voznih koles tvornica Janus.
3 letno jamstvo.
Najboljši nakupni
vir za vozna kolesa, šivalne stroje, pnevmatike in pritikline. Kolesa „Janns" s triletnim jamstvom od K 95-— naprej Plašči od K 4*50, zračne cevi, prima, ne iz več kosov, od K 3*—, acetilenske svetiljke od K 2'—, kolotečni zvonci od K 1—, ročni
zvonci od 30 vinarjev naprej. Držalniki od 30 vin., verižice, prima od K 2*70 naprej. Pro-
stotečna pesla, sedla, torbice, osi in kone za vse sisteme, kolčniki, cevi vseh razsežnosti itd. najceneje. Lastni zavod za popravila, po-nlklfanfe in emajliranje. Vsak dan se razpošilja po pošti. Zahtevajte krasni katalog 1911 gratis in franko. Uvozna tvrdka za industrijo voznih koles 4 605
MAKS S K U TEZ K Y, Dunaj,
I. Stubenring G.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki naknpai vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2*40 K; prima polbelega 2-80 K; belega 4 K; belega puhastega 5'10 K; kg velefinega sne-'Jnobelega, puljenja, 6'40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
\ ar orila od 5 k* naprej franko.
Zgotovljene postelje iugr'S
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posameine pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica iz rrtočnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12 K 80, 14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoce se vrne denar. Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benlsch. Desenlce št. 767, Češko
[ari KnuttiHija
proti vremenom odporne apnene
acadne barve
oblastveno varovane.
V 50 različitim, od 24 h kilogram naprej.
Že  desetletja  najbolje preizkušene, prekašajo vse ponaredbe. Edini primerni   pleskalni   materijal   za že pobarvana pročelja.
Emajlne fasadne barve, '
jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez grundiranja, emajlno trde, porabne samo pomešane z mrzlo vodo. Raz-kuževalne, nestrupene, porozne. Idealno barvanje za notranje prostore, še ne podbarvane fasade, lesene stavbe, kakor  kolnice,  paviljone,   plotove itd.
Dobivajo se v vseh niansah, stroškov za štirjaški meter 5 vinarjev. Knjige z vzorci in prospekti zastonj in poštnine prosto. 1912
[ari Kronsteicsr. Donaj III., HaiiptstrassE 120
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Eberl
Svoj izdelek ortro igama strojne zidne in zarezane strešne
-w-
prve vrste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopniko za rasprodalo zarezanih atreinikov.
Optični zavod te Pi iffii
LJubljana, Pod t ranč o 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov, sčipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
20™    Ustanovljeno leta 1873.
Brueolj in Bnenoa Airoa 3 prand priz,
" _ Devin - Buckau.
Podružnica i
Dunaj III, Mm Heumarkt 21.
vročeporne lohomobile
3680 si  krmilom u
brez ventila.
Originalni vfolfov gradbeni način    .......   10  800 P S.
Obratni stroji največje popolnosti in hranljivosti
■V za industrijo in poljedelstvo. ~v
V celem izdelanih nad 750.000 PS.
Cenjeni trgovci in obrtniki!
Stavbno podjetje V. SCAGNETTI naznanja, da bode zgradilo v Selen-
burgovi ulici štev. 6 veliko strogo moderno
■"' i i
trgovsko hišo
V pritličju se bo nahajalo 24 večjih in manjših lokalov za trgovino, v mezzaninu 23 lokalov za malo obrt, deloma tudi za trgovino.
Radi najugodnejše in vsem zahtevam posameznikov najprikladnejše razdelitve teh prostorov se bodo isti oddajali pred pričetkom stavbe.
Resni reflektanti se vljudno vabijo, da se radi natančnejšega ustnega pogovora zglase v stavbni pisarni podjetnika V. SCAONETTHA, Gosta na Budolfovo železnico it 16
(tik državnega kolodvora). — Prosi se, da se cenjeni obisk pismeno ali teletonično javL
Telefon št. 299.
Poštni prodal ŠU 54.
X čanjer star., Zagorje ob Savi.
Zmerne cene in solidna postrežba. Pri   večji   odjemi   primeren popust.
fjafjr Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
a ga priporoča;'« odl'f.i zdravaikl, »koro v vseh evropskih državah z odličnim uspehom uporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lisajem ii para/, i/poščajem, dalje proti rdečici na nosa, ozeblinam, potenju nog, luskinam ai glart in v bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima v aeM 40 odstotkov lesnega kotrana ia se razitknje bistreno od vseh dragih kotranotrih mil, ki se nahajajo a trgovini
Pri poltnih boleznih rabite jako uspešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje rte
nesnage s polti,
proti spoščajem na polti In glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkrtljivo kosmetičau milo za umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo Mu
— —----
Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odstotkov glicerina in ki je parfumovano. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim uspehom
Bergerjevo boraksovo milo
ia sicer proti ogrcem, ogorenju, pegam mo« zoljem in drugim nepnlikam koze.
Cena komadu vsake vrste z ~ navodilom o uporabi 80 vin.
Zahtevajte_po lekarnah in zadevnih trgovinah izklicen o Beraerjeva kotraaov /na a in pazite na poleg stoječo varstv enoamnmko ra aa polegstoieci firmi« podpis X 6. Hell & Co. na vsaki etiketi. Odlik oran s častno diplomo
aa  Donaj o   1883 ia z 2 lat O---
svetinjo na svetovni razstavi v Parizu1900 Vsa draga medic, in higien. mila znamke Beroep so našteta
t navodila, ki se pri d ene vsakemu mila.
Na debelo: G. Bell & Comp., Dunaj, I., Biber str as se S. V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milana) Leustka dediči, Ph. Mr. Josip Čizmar, J. Mayr, G. Piccoli, Ubald pl. Trnk6iy in v vseh drugih lekarnah na
Kranjskem. 1190
Uničevalce stenic
Ting-Ting,
2024
oblastveno varovan, pomori takoj vse
stenice z zalego vred.
Nestrupeno, blagodišeče, razkužujoče. Dobiva se v steklenicah po 60 vin., zraven spadajoča brizgalna 20 vin., v Vi *n Vi 'irskih steklenicah razmeroma ceneje
v glavni zalogi v Ljubljani pri
L t
Druga sredstva odločno odvračajte!
Poglavitna zaloga: Donaj, XVI!!. GentzgasH 11
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Telefon st. 4U
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Maver
Stritarjeva Ulica it. 6. M£U kapital in reserve 52,000.000 kron.
Centrala na Dnnajn. — Ustanovljena 1864. — 29 počrnaic
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarni!. ylog na hranilne knitfire brez rentneea davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestoval     — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje m prodajanje vreanOafeik
Wir|ev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih     - ^hZZZ**„ W ^nfa. laplacila papirjev in posojila nanje. .       ^ ^ ^ 0 „mn „ ..,,.„• .trofco .p.-.i«.*.H frakcij,«, tev-dtv Waao.
Najkulantnejše izvrševanje koranik »aroćil na vseh tuzemskth iti ino^£^1° ^ cevanie kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev -^Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vre^dnostnih pa-phlev, 1'Stin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom strank^ - Brezina r^|> izžrebanih VTe4r^0; Daoiricv. - Promese za vsa žrebanja. Isplatila in nakazila v Ameriko in i« Amerike. lobO
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnr-bogeneratorjif električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-lodnlce in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
07
3384
3386
14
Dljnikl vestnUi
Naš svetoval Maor.
tfc prodavanja v akad. društvu
»Savi«u)
(Dalje.)
Z zastopom nemškega realizma nastopa perij oda političnega in narodno - kulturnega delovanja na Nemškem. Materijelna blaginja je postala sedaj summa lex in zato ni čudno, da je pomenjal Hansemann, ustanovitelj akcijskih družb v dobi, ko so se porajala obrtna društva in razne trgovske, kakor industrijske družbe, v javnosti veliko kapaciteto.
Vpeljava politehničnih zavodov in ustanovitev kemičnih laboratorijev na univerzah so pospeševale napredek duha v kompenzacijo za zanemarjeno sreclnješolstvo.
Tudi naravoslovje je dobilo odlične zastopnike na Nemškem, kakor Liebiga, Alex. v. Humboldta, Ehren-berga, Johannes Mullerja, Ernesta Henrika Webra, Vogta in Mole-schotta.
V tem času pa nasprotno vidimo propadanje pobožne romantike in cerkvene poezije, kajti literatura mlade Nemčije je na leposlovnem polju pridobivala toliko trdnejših tal, kolikor težje je bilo to na polju politike. Dasi si je še L 1835. s svojo knjigo »Wally« prislužil trdnjavski zapor, ker je napadal krščanstvo, in je tudi Mundtova »Madouna« zadela ob najhujši odpor vladnega krščanstva, vendar je Stranos tudi temu avtoritativnemu verstvu izpoclmaknil tla z opohalnim delom »Das Leben Jesu«, ki pomenja zmago svobodne kritiko, peni katero so padale neizprosno fan-lastno - romantične verske bajke.
Temu duševnemu in kulturnemu razvoju pa nikakor ni odgovarjalo absolutno gospodstvo cerkve in z njeno pomočjo delujoče vlade. Nezadovoljstvo je rastlo stalno, dokler ni v L 1848. dosegel praktični materija-lizem tudi na političnem polju zasluzeno zmago.
Za poznejšo reakcijo so važne Vogtova polemična publikacija Koli-lerglaube und WTissenschaft« in pa Biichnerjeva razprava »Kraft und Stoff«; v kateri zastopa načelo popularizacije znanstva in v materializ-mu simpatičnem smislu razklada naravoslovne resnice, čeprav istodobno zatrjuje, da se zadnje uganke življenja ne dado rešiti. Vendar nam pa, po Buchnerjevem mnenju, empirično razi ska van je, ki edino vodi k resnici, ne dovoljuje priznavati kaj transcendentalnega. Če v svojem mišljenju prekoračimo meje izkustva, zaidemo brez rešitve v blodnje. Vera, ki potem seveda nima z realnim nobenega stika, lahko zaide v take sfere, razum pa temu ne more in ne sme slediti. Filozofija mora izhajati iz iiaravoznanstva, kar nas to uči, temu je slediti, dokler ne dosežemo po istem potu še globokejšega razumevanja in vpogleda.
Kljnbu vsemu poštenemu trudu Molesehotta in Buclmerja pa le pogrešamo konsekventno in jasno izpeljavo njihovih nazorov, ki je vsled namena popularizirati vedo le še iz-irubivala na filozofski vsebini. Ne majhen vzrok temu bi lahko našli na vplivanju Schelling - Heglove filozofije na naše materijaliste in v razmerju subjekta in objekta v spo--'.nanstvu, sporni točki nemške po-kantske filozofije.
Med našimi zadnjimi materijali-sti je bil Henrik Czolbe, ki je poskusil sistematično rešiti to težavno vprašanje in on je napravil poskus, 'iokazati skladnost resničnega sveta svetom naših čutov.
Za Czolbe je v novi sensiualizem je bilo velike važnosti dejstvo, da je kot medieinec obravnaval razna filozofska in teološka vprašanja. Pa tudi Srrauss, Bruno Bauer in L. Feuer-bach so vplivali na Czolbeja, ki je ^voji filozofiji postavil vrhovni princip, odstraniti vse nadčutno in po-H^bno pojm vitalizma; kateremu je že Lotze omajal tla.
Sicer Czolbe sam priznava, da je njegov princip o negaciji nadcut-nega aprijorično mnenje, »ali brez takega predsodka je sploh nemogoče -tvoriti mnenje o zvezi pojavov.« Zato je poleg notranjega in zunanjega izkustva hipoteza potreben element za osnovo svetovnega nazora.
In v resnici nagon spoznanja nezadostnemu človeškemu poznanju zunanjega sveta nikakor ne zadošča. Zato poskuša človek občutne vtise preobraziti v spozna njske vred note, iz specifičnih občutenj dobimo po asocijaciji v možganskih centrih predstave, ki se združujejo v znanje. To znanje pa je vedno nepopolno in bi bilo tudi vedno nezadostno, če ne bi plastična fantazija izpopolnila posamezne izkustvene in spominske slike v celoto, ki šele zadošča kavzali-tetni zahtevi našega razuma.
Na tak način si za spoznavanje vzrokov tvorimo hipoteze. Seveda so pa znanstveno porabne le take hipoteze, ki leže v mejah človeške spo-
znaaake juuuauenti in ki ne nasprotujejo spoznanim dejstvom.
Človeštvu je že vrojena aahteva iskati vzrokov in razlag k različnim pojavom. Že etnologija nam pokazuje velikansko množino slučajev zahteve kavzalne razlage naravnih pojavov. Prvotno je nevarnost in strah najprej človeka prignala k tej zahtevi in le popolno nepoznanje narave in njenih moči je n. pr. pri blisku, gromu, ognju, potresu, mrku itd. privedlo človeško fantazijo k ustvarjenju nadnaravnih vzrokov teh pojavov. .
Z napredkom moderne eksaktne znanosti pa vedno globokejše prodiramo do spoznanja sveta in stvari. Da na podlagi spoznanih dejstev zve-žemo pojave v celotno zvezo enotnega svetovnega nazora. V to nam služijo hipoteze in teorije, kot razlage dejstev s pomočjo skupnega vzroka. Hipotezi seveda ne sme nasprotovati nobeno dejstvo, ker to izključuje njeno resničnost. Raziskavanje večjega kompleksa dejstev in medsebojnih razmerij je končano, kadar jih lahko razlagamo po enotni teoriji.
Tako smo dobili v moderni naravni filozofiji, ki se opira edino na dejstva eksaktne znanosti, celo vrsto teorij, s katerimi razlagamo vzroke pojavov, ne da bi privzemali nadnaravne razlage, ki se ne morejo skladati s spoznanimi fakti. Take teorije so Newtonova gravitacijska teorija v astronomiji, Kant - Laplaceova plinova teorija v kozmogeniji, Me-yer - Helmholzov energijski princip v fiziki, Daltonova, atomska teorija v kemiji, Hiivgheusova vibracijska teorija v optiki, Schleiden - Sehwan-nova stanična teorija v histologiji, Lama rek - Darwinova deseeudenčna teoriia v bijologiji, E. Haecklova ga-strejska teorija v filogeniji itd..
Te teorije razlagajo velikansko P°lje pojavov, ki jih vodijo k skupnemu vzroku in se ravnajo jk) istih zakonih. Bistvo take teorije je zopet lahko hipoteza, kakor gravitacija v kozmogeniji, energija v svojem razmerju do materije, eter v optiki in elektriki, atom v kemiji, živa plazma v celularni teoriji, dedljivost v deseendenčni in palingeuija ter ceno-genija v gastrejski teoriji itd. Vendar vsi ti principi ne nasprotujejo našemu razumu in spoznanim dejstvom, nasprotno pa vsaj pri tej sedaj doseženi stopnji našega znanstva zadoščajo kavzalitetni zahtevi človeške pameti. Zato jih jemljemo kot elemente naravne filozofije in našega monističnega svetovnega nazora.
(Dalje prihodnjič.) a a
— V ferijalna društva. Bliža se konec šolskega leta in akademiki in abiturijenti se vračajo domov iz svojih študijskih mest. V tem času je treba posebno poudarjati parolo, izdano na enketi svobodomiselnega narodnega naprednega dijaštva: »Vsak naš akademik mora biti član kakega našega ferijalnega društva!« Ta princip ima svoj pomen v tem, ker so ravno ferijalna društva teren, ua katerem se lahko praktično izvršuje naš program med narodom za narod. Izkustva in pridobitve, ki smo si jih zbrali med študijsko dobo v tujini v ferijalnih društvih presajamo na domača tla in v teh praktično efoktui-ramo, ker so je pripravljalo vse leto v naših visokih šolskih društvih. Dogodki letošnjega volilnega leta, v katerih so naše starejšiue u. pr. dr. Iv. Tavčar, dr. K. Triller, dr. Kavnihar Vlad imir, dr. LavŠ, notar H u do verni k, prof. J. Reisner i. dr. toliko pripomogli k okrepitvi naprednjaŠtva naj bi bili mogočna vzpodbuda in najlepši vzgled, da naši akademiki po našem skupnem krasnem O. s. n. n. d. programu delujejo nadalje za prosveto in narodni napredek našega od kulturnih in narodnih nasprotnikov tlačenega ljudstva. Natančnejše smo o delovanju v ferijalnih društvih že govorili v lanskoletni razpravi »Narodno-napredno dijaštvo«, vendar se bomo na to še v prihodnjem povrnili. Danes le še enkrat kličemo: Vsi v naša a k ade m i ena ferijalna društva, ki bodo kolikor močnejša, toliko bolje vršila svojo nalogo. Ze sedaj je mnogo akademikov, posebno »Triglavanov« stopilo v akad. fer. »Savo«, vendar naj bi bil to le začetek velikega naraščanja naših ferijalnih društev, v katere lahko takoj po maturi vstopijo tudi sred. nješolski abiturijenti, da ne ostanejo počitnice za celoto brezplodne.
Valjčni mlin v Kranja
liče) sprotnega
za slovensko, nemško, hrvatsko in italijansko,  strojepis in stenografijo za čimprejšnji ustop. 2159
Ponudbe na „Valjtni mlin ? Kranju".
AvSUSt Repič
40
.' KilKijskt um ». IS (i Tirna)
zdelaj«, popravlja in prodaja vsakovrstae
sode
taisti*
"Iliji;..-
Jesenko
LJubljana, Stari trg U
priporoča
cilindre, čepice itd.
B=i najnovejše fasone —— po najnižji ceni.
llustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
o
za
Najcenejše
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19, Stari trg 4,
Prešernova ulica 4.
Zenitna ponudba.
...-^aSl lM anaant'-'V.-:-:-:-.
at
'i: M
:!,., mik
yfoteri celijo xSvb/xjr po CWMH ut a f ^sofa vrstnu &p€*sniUt AtppseimesTtlučru?.
f. X. Kaiscr puik
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov
linkil iitrtft&ii. nek ul teles (biciklu)
kakor tnali
nmetalol ogenj
po najnižjih cenah.
Pairavila poik. samsinsav hi biclklov tetii ii solidno.
Za 23 letno, domače vzgojeno siroto s 150000 markami se išče honeten mož v stalni poziciji. Naravnost naslovljene, neanonimne _ponu_dbe samo od resnih ponudnikov pod »Bestim-13« Dusseldorf, Hauptpostlagernd.
jjj^! ^ H. * 13
Vodni elevntoffl
(drapalo na vreteno)
za vodnjake cisterne ter čre-pala za vodo za ročni in strojni pogon, motorje na veter, toplo-zračne, plinove, naftove in bencinove postavlja najceneje
I   J. K. Rudolf
c. kr. dvorni dobavitelj v Plznji.
Cisti samo s
; Globus
^istilni izvleček
iflčjboljše čistilo za kovine na sve;u;
Najnovejši in najfinejši
pletilni
za jopice, nogavice, in drage pletenine nudi vsakomur brez razlike trajen in dober zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 232
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
v Ljubljani, Sodna ulita tal
Prospekti in ceniki brezplačno.
Zajamčen vspeh
sicer denar nazaj. 2138 Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A. Rixa
krema za prsi.
Neškodljivo, porabno na zunaj Trajen uspeh.
Bujne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem času.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zoperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdravniško preizkušena lepotila
Pege radikalno odstranjuje za vedno od profesorjev in zdravnikov edino priporočena in garantirano neškodljiva dr. A. Rixa pasta Pompadour, ki je že 60 let sem v rabi. Lonček 3 K, za poskušnjo 1 K.
Kos me t. laboratorij dr. A. Riza Dunaj IX., Berggasse 17 E.
::  Razpošiljanje diskretno po povzetju. ~
Ohranitev zdravega
želodca
saviti poglavitno ▼ ohranitvi, pospeševanju in uravnavanja prsbavljenjn ter odstranitvi soprnega telesnega aaprtja. Proiakuieno, is izbrano najboljših in najbolj učinkujoči h zdravilnih zeliie skrbno pripravljeno, tek zbujajoče, prebavo pospešujoče in Toljno odvajajoče domače zdravilo, ki In tank ■»!• znana nasledke ne-
stat« diete, nrehlajenoa« ki znpr-Desje anaOJk n. pr. gore61 cn, nape* ssllao rvmite* kleikte ter krene boje na. aon baliam za želodec ia
lekarne b. Fragner e Pragi.
n|an|e,
milo!
▼al deli »avol-
Glavna zaloga i lekarna
B. FRAGNER,
c. a b. rtrarni dokavitel) ,Prl črnem orlu«, Praga Mila strm 283.  Ogel Nerunvi olice.
1K. 1 .
t K. Ako pošljete po pošti naprei K I'S#. dnbite 1 malo steklenico, ako K l*BB eno veliko steklenico, za K 4*Y0 dre veliki steklenici, M K (t— « velike i te ki, za K trpe e velikih steklenic poštnine prosto na vsa postaje Avstro-ogr. monarhije. I UaMjMi: Murma ml štor. «. i. Krna, ml
dobro izurjen železninar, 86 sprejme.
Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda« pod šifro L. 2101
Dobro vpeljana
trgovina i
z meš. blagom se odda takoj pod ugodnimi pogoji. Kje pove uprava WS1. N.*
Garantirano  naturno pristno
Dtulsko staro vino
jmM
K 56—, rizling iz leta 1908 K 60—, dobro novo vino belo in rdeče K 52, 50% pristna slivovka K 106*—; 50% tropinovec K 112'— ::   za 100 litrov prodaja ::
2027 J. Mm v Piiiju. Štajersko.
Uradne ure od 8. zjntraj do 7. zvečer
BAUKA PIMZA
s
o o
s a
i 3
. -a
po^JTcV trstu POffTEROSSO 3
0 are dni« banka čeških hranilnic.
Iti lil KNJIŽICE PREMIJSKE VLOGE
4 /4 /o ? 4 /41
o
E J
in VLOGE FH U0DU
IfUNiHO POSLOVANJE VSEH VRST. -Oddelek za vadijo in kavcije. H |™ Uradne are od H. zjutraj do 7. zvečer I IsBBBI J     1 BI
WmT~ Raprodaj so "98
4 hiše
med katerimi sta dve dobro vpeljani .•.   gostilni. Zraven se proda več /«
Natančna pojasnila daje restavracija pri Zvezdi", Spodnja Šiška 22.
■i
nv.
za opeko in cement
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. liovotnij
Specijalne tovarne strojev za keramiko in livarna
Praga-Visočany
Opreme za krožne peči, transmisije, posode za impregnovanje lepenke L t. 9«
Na vpogled mnogo priporočil. 3820
Lasne kite
najfineje kakovosti po 5« 7, 9 in 12 kron — vsa vrste lasno podlage in tožIoo —
lasnlje, brade In drage potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
S* Strmoli,
brivec in lasničar
Ijnbljana, pod Trančo št. 1,
(zraven čevljarskega mosta).
Izdeluje vsa lasaltanka dela solidno in okusno.  Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788
55^7
87
42^1
ED
63
1080
Izdalo v« talj vozov
Frane Vlsjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
■•vili In to rabljenih
vozov.
C kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopno dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkriljujoći dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 205
raznih   uradov   in na j s 1 o vi te j Š ih   tvrdk  so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj. L, Maximilianstrasse 9.
az$Se? 111111
Sivatni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Singe? Co. dela. dr. šivalnic strojev.
£jnbljana JKranj Kočevje J»'ovo mesto
Petra cesta 4.     Glavn! trg 53.     Glavni trg 79.
Velki irg 88.
Edina zaloga
umens
cevhev.
isliji tevliev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
A. KUNST
LlaMJaaa Židovska ulica Ste«. 4. |
Velika zaloga obuval I
Ustnega tsdslks za damo, gospode ?
In ovoke |o vodno na lakom. S
Vsakršna naročili se iivršujejo točno in ž
po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in to
zaznamujejo. — Pri zunanjih naročitih naj j*
* se blagovoli vzorce poslati.      40 £
G. F.
prvi in edini slovenski oglaševalec In trgovec glasoviriev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planine in harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-
Erekosljivo do-re kakovosti po glasu. Solidne cono! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Uglaševanjc izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
XXXKX»!
XXI" "' XX XX XX
ggp-   Najnižje cene. ma^S
oo
s m
■Car*
XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. 237
za spalne las fe&flss »obe, salone la gosposke MlMi Prepro§@, zasferii, modreci na vimei iimsaS aiodrosi, cir&šM vtiz&čki itd.
XXI
xxxxxx
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Cena K 4- in po S 2-50.
tmm
od 25 kron
naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zsfctevsjte takoj brerpiaiM cenike gramofonov in razniii p'uft.
FR. Pm ZAJEC
Ljubljana, Stari trg štev. 28.
J0SID
prmenar i rt sesSlas*
v w w w w y? w4v w rM w /iT ta: W !$T i
trgovci, posestniki in zidarski mojstri
okolice Škofje Loke ter
©išfca in PoSJagiske doSine.
ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi krasno opremljeno
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse
druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove In konjske nprave.
tumiiD
EflO
mm
Gozdni biser i
brez alkohola, daje z ohlajeno sodavico aH mineralno vodo najkrasnejšo osveževalno pijačo.
OBI C L0W, izdelovalnice gozdnega bisera Brno-Husovtce. 1907
521
M
Uporabite  priliko,   ker  se   dobi  po najnižji  ceni pri meni prve vrste
kupljen še pred kartelom cementnih tovaren.
Nadalje so tudi na razpolago nosilke (traverse), železniške šine, ugodno kupljen*, železne vezi, slamo-reznice, zaloga cenita za kritje streh, prve vrste žlindra znamka »Zvezda«, kalijeva sol, gips, klajno apno, barve, stekla in vse kovaške in mizzar&be potrebščine po najnižjih cenah in ugodnih plačilnih obrokih.
Anton ECašman
železna trgovina
v Škofji Loki na Glavnem trgu
Z. .Vi Ma. Wa. X. jW±        JKk.^a^latamaJSTa. ata ata aVa
I Cr^rialna I
finih I
ročnih del
v L{nbl]ani, Židovska ulica štev. 3.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje :-:
Plisiranje :-: :-:
ORIGINAL
■
EN
la avettlni pita, sesalni plin, bencin, bencol,
petrolej Itd. Pazite: motor)! za anrovo olje sistem Diesel.
Zahtevajte specialni prospekt 502 L. S. Specialni oddelek: Stroji sa iage in obdelov. lesa.
Popolne opreme žag in roizarnic.
EN. X
Brata
istalai, lakiraria, stavbna
iProdajalnaca:
Miklošičeva   ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
L
EBERL
243
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
srni
Postaja južne železnice.
Hopa.išče
Žele: nate in lij lažne kopeli 34   35 C. Fango, zdravljenje z mrzlo vodo in ležanjem na prostem. Ogljikovo« kislinaste, zračne in soinčne kopeli. Zmerne cene. Prospekte pošilja 1727 ::  ::   na zahtevo   ss ::
Kopališko ravnateljstvo DARUVARj Slavonija.
ini ia lini
z modernimi veiikimi brzoparniki iz
Ljubljane in Mmm v rlew-York
je proga
ed Star Line
deča zvezda
Na naših paraikfii Finland, r>roonland, Vaderland, Zeeland, Lapiaad in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajire za 2,4 in6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
OOhod iz £jubljane vsak orek popoldne
Nasi parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
rane
v LJubljani,
Koloi¥0!*sk@ ulica odslej štev. 26,
od KliBega kolodvora na levo pred   znano  gostilno wpri  Starem Tislopju11.
L
V m
C£k 2 »a nI. 7.
56
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
pilili in samokresov
lastnega izdelka? kakor tudi balsijskih, sulskih m čeških strogo
preizklltOnih pttSkf za katere jamčim ia dober strel. Posebno priporočam lahke trocevke  ro pnškO Bock s Kruppovimi cevmi za brez-
dimni smodnik- — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
po najnižjih cenah. —1
Popravila in naročbe se izvi^njefo točno in zanesljivo.
Cenovnikl na zahtevanje zastonj In pošinine prosto.
64
FD
8753
■
■
I
posebno pripravne za ograjevanje gozdov, travnikov, vrtov, za votiere, okenske mreže ter mreže za pesek in gramoz, dalje materijal za ograjevanje, različnih debelosti jeklena bodeča žica za plotove, večkrat sukana, šesterooglata, v ognju pocinkana strojna žičasta pletenina za varstvo proti zajcem, pasjake fazanerijc, voliere, lavvn-tennise, Rabitzeve stene, monirske stavbe, Žicaste in ograje iz kovanega železa, stopniške ograje, okenske mreže, ograje za grobe, grobnice, pročelja in balkone ter vse zadevne fabrikate dobavljajo po rajnižjih cenah po priznano najboljši kakovosti 908 H UTTE R    «Kc    S C? H R AMT*    d. «1. tvornice sitarskega in klobučevioarskega blaga
_-——   DUNAJ   IN   BUDA - PEŠTA. -—
Naravni vzorci in vsakršna pojasnila gratis in franko.
iJstanGviieao leta 1900.
Odlikovana:
Parim 1905.'
Londona 1905.
3964
FR
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja natočila se isrsojejo hitro io točno. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere
P gffe      u\iiMfana 1 %& Mestni trg 11-12.
registrovana zadruga z neemejeno zavezo
v lastnem zadiuž. domu v Ljubljani na Dunajski cesti 18
je imela koncem leta 1909 denarneg prometa upravnega premoženja.........
K 100,000.000 S 20,500.000
4\\
Hi
obrestuje hranilne vloge po
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega
plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči ra&r v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad.........K 20,000.000.
Posojil je na zemljišča po 5 % % z 1 % % na amortizacijo
ali pa po ■ */•% brez amortizacije; na menice po S%
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi nam glede anirtizeviija dolga.
URADNE URE: vsak dan od 8.-12. in od 3.-4. izven
nedelj in praznikov.
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
unMMS SMS.
---- "--ll-l ["Vil"!
"V
. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančevc manuf. trgovine priporoča
slamnike
čepice, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
□IDIDIDID
O1
Popravila,
L MKIISTJ 1
tovarna dežnikov
'Ljubljana, Mestni trg
□IDIDID
1000 rodbin m oblači • tfctftfrtU Izdelki
Poizkusna posiljatev pa povzetju: 23 m kanafasa „REK0RDIA" rdeče tli modro 2126 pasastega K 10*60, 23 m bele tkanine za srajce „IRIS" samo 11 K.
Vzorce brokata, damasta, oksforda, zlasti modnega blaga poSiljata radovoljno zastonj.
Starek & Machane, Spy štev. 58, Češko.
lavi
Združeni čevljarji
V Ljubljani, VVolfova ulica št. 14.
priporočajo svojo bogato zalogo obuval za poletno sezijo. Vse vrste moških, damskih in Otroških Čevljev lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke,
čistila itd. vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske in lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja ^ naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike. oo
Naznanilo preselitve in priporočilo.
Usojam si s tem vljudno naznanjati, da bom svojo
kleparsko in krovsko obrt preselil
1. jiiiija t. i. iz Slomškove sike št. 3. v lastno hišo oa Poljanski testi št. 8;
prodajalca, ki sem jo imel dospda] na Staram trgu 9, se oabaja že sedaj oa Poljanski cesti.
Prosim, vzeti to izpremembo blagohotno na znanje ter se vljudno priporočam za v bodoče za naklonjenost in zagotavljam kakor dosedaj točna in najcenejša izgotovila vseh naročil. 1987
Z velespoštovanjem
klepar in krov« v Ljubljani Teodor Kom klepar in krovec v Ljubljani
199 3
JBersoniverlte, Dunaj9 Vl./l.
198
roatia
zavarovalna zadruga v Zagrebu naznanja si. občinstvu da je ustanovila glavno zastopstvo za Kranjsko, Štajersko in Koroško v Ljubljani ter je poverila tvrdki
Kmet & Slivar
f l*AAflfl se  kavi z  zavarovanjem proti požaru,
^ wve»»ve razbitju šip, živajenskim in rentnim zavarovanjem, ter uživa radi kulantnosti in ugodnih m^n:     pogojev največji ugled.
Pllfflilrl akviziterji  in  krajevni zastopniki se
W»™neo»» sprejemajo pod zelo ugodnimi pogoji.
MMtii Marije Terezije cesta št. 8. mm
18
4
10
61
^747
Lekarnarja A. THIERRTJA BALZAM
z seleno MM kot ilfltiMi aukl. OBLASTVENO VAROVANO.
Vsako popačrntr, ponaredba in nupečavanje ifll|l Mhm a araotno podobnimi znamkami se karenskoaodno zaaleđvje in ostro kaznuje. Zane^ljrrcga sdraviinnga učmlu pri vseh obolelostih dihal, kalija, izme tavanja, hripavosti, katarju v požiralnika, prsnim bole. emitm, pljoomm bolestim, slasti pri influenci, ielodtnih boleznih, vnetju jeter in vranice pomanjkanj« slaasi, slabem prebavijanju, zagateaju, zobobohi in —bolesnim trun j u po udih, opeklinam, izpuščajem itd. 12,'S ali o/I, ali 1 specialna steklenica K 6»—
Lekarnarja  A. THIERRTJA
edino pristno
centifolijsko mazilo
zanesljivo naj gotov ej Sega zdravilnega učinka  pri  ranah, oteklinah ra-nitvah, vnetjih, gnojit v ah, odstrani iz trupla vse tuje c vari ne in dela Celo boleče operacije nepotrebne.   Zdravilno pr! ie tako starih ranah in tako dalje. 2 ikatljici staneta K 1*60.
Min st i Ukani pri Jkgeiu varbu" ADOLF TffittT i Mrmj pri HHTtJ.
Dalje pa stan ««* hkamt. IU toMl » ttfHiia u nriitiHlM inpt. 1865
Lepo arondirano posestvo
v blizini železniške postaje in državne ceste,  oddaljeno uro hoda od Maribora,
2131
se pod ugodnimi pogoji proda.
Obstoji iz velike zidane hiše, gospodarskih poslopij s stiskalnico, travnikov s sladko krmo, lepih sadonosnikov in vinograda deloma z amerikansko trto, obsega skupaj okoli 34- oralov ter je zelo pripravno za mlekarstvo in sadjarstvo.
Ravnotam je naprodaj še drago
manjjc arondirano po$e$tt>6
z veliko lepo hišo, gospodarskim poslopjem in zemljiščem enake kakovosti, cs      Vec se izve pri notarju dr. Volcu v Ljubljani. ::
Umno sfavbnistvo.
Kdor hoče hitro in C€I10 zidati, uporablja le
1166
Skaglioi plošče
5»   is*   S       mam *1 HT zd  napravo ločilnih sten, ki jih vsak lahko postavL
PREDNOSTI s
Varno proti potresu, ne propusča I prostonoseče, hrani prostor torej zvoka in jako trdno drži žreblje. |     nI treba nikaklh traverz.
Samonoseče in trpežne Kesslerjeve stene (železno am-uran« stene iz opeke).
Preračun stroškov in proračun napravita t&stonj arhitekta imetnika patenta
Honigsberg & Deutscn,ci:££č™ Zagreb.
3van ]ax in sin
v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
m m
358
Šivalni stroji
za rodbino in obrt«
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER".
JULIJ ME IN L
veleigalnica kave
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7. jLulija Meinla kavna
i
zmes je najfinejša, far J^ave sploh pride na trg.
Jfupite enkrat $a ** poiskMŠnjo!
Poštne pošiljatvc po 5 kg S* pošiljajo franko na vse kraje monarhije.
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip st 8.
Reichova hita.
Velika saloga
štedllnih ognjišč,
Izvrstno in solidno telo.
Cene zmerne. Popravila si i  i točno izvršujejo, i i
HM zaleta navalnih li ujfiitjSk
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
žime.
M. Pakič
▼ Ljubljani.
Nezinin urečukM se Milja s povzetjem.
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni hiši
J
3.
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
|j iTomiška zaloga najfinejših angl. in franc. specijalitet blaga.
: Zavod za uniformiranje.:
1»
co
o
*4
cd S
trn
CB O
i
: cream po :: Menthol r.
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so: I _" CPCiaK;
1   da ustna voda po
ftp^H sobni prašek po 60h; m\\\rymm\\\\\\    za ohranitev in rast las:
II
Ti izdelki „Ada*, ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
^lasna voda po 1 K; lasna nomada
1 K.
Ph. Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikovana
Prva kranjska
tvornica blooirlev
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
o m
m
o
E
Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planino,  klavirje [n harmonijo tudi namolgralne
u gotov denar, m delna odplačila aH ■aposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računi jo najceneje.
Najveefa
AVTOMOBILI
Modeli : 1911
LAURIN i KlENEHT. 11
Mlada Boleslava.
Zastopnika: NIKODEM & WETZKA, Gradec.
Slovenski optični zavod tU
FR. P. ZAJEC
2832
Ljubljana, Stari trg štev. 26
priporoča veliko zalogo raznih očal, ščipalcev, toplomerjev, barometrov,
daljnogledov itd. — Očala in Ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. V strokovnjaško dobro urejeni delavnici se vstavljajo nova stekla v ::     očala in v ščipalce in izvršujejo vsa optična popravila dobro in ceno. ::
Zlatnina, razne ure, prstani, uhani, verižice, naprsne igle iti.
Ustanovljeno 1553.
MophnnuCo,
družba z omej. zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Dunaj X!i, Gudrunstr. 159
grade za specialiteto:
polne jarme vseh vrst za parne
in vodne žage, vse stroje za obdelovanje lesa S krožne žage, trakovne žage Stroje za oblanje, stroje za skob-ijenje (Frasmaschine), stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za sodarje, transmisije.
Prospekti proračuni stroškov obisk inienirja zastonj. 192
Rheuma [—j Protin
Ischias
Otvorjeno od 1. aprila do 1. novembra. TW
Nizke cene kakor doslej, vkljub času primernim novostim. 1. septembra do 1. junija 25 znižanje.
Čudoviti zdravilni uspehi.   Radioaktivna termalna kopel 53—44° Celsija.
Krapinske Toplice
Pitno zdravljenje s termalno vodo. Razpošiljanje termalne vode. Obisk 6000 oseb.
Hrvaško (Hrvaška Švica).
Kopeli v basenu, marmorne, prsne, lužnate kopeli, fango, sudariji. Prospekte, pojasnila daje kopališko ravnateljstvo.  Pravilni naslov samo : Krapinske Toplice« Hrvaško.
Zdraviliški dom, 200 udobnih sob, prekrasen park, terasa, zdraviliški salon. Stalna vojaška zdraviliška godba, lift, telefon, avtomobilska garaža, izposojanje avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (ki se odcepi od južnoželezniške proge Dunaj-Trst) avtomobilski omnibus. Zveza pri vlakih ob 11. uri 16 min. dopoldne in 5. uri 52 min. popoldne. Na železniški postaji Zabok avtomobilskega omnibusa zveza pri vlakih ob 9. uri dopoldne in ob 4. uri 07 min. popoldne. 1. maja do 1. oktobra.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko i parnim „Severanenškega lloyda'
iz
3267
Bremna
T
NewYork
5 cesarskimi brzoparniki .^4SS-.^f^5^UJ^ONPail,t WILHELM", „RA1S£R vTT.HTT.M d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni. ~
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega oarobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
V LJobliani edino le pri
Kolodvorska ulita štev. fi
nasproti občeznani gostilni „pri starem Tišlerjn".
Odhod U LJubljane jo vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa H polasnila, ki so tikalo potovanja, točno in brezplačno. — m Postrežba poštena! reelna in solidna. S*
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Meksiko, Kalifornijo Arizona, Utih, VVioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno čez Oalvoaien. Odhod na tej progi iz Bremna
enkrat mesečno. JT*
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimorain na vse ostale dele sveta kakor Bal B r&iittjo. Kito, Bnenos-Aires, Colombo, Singipore v Avstralijo itd.
M
7Q
89
SQ
Modna trgovina
3101
v Ljubljani Stritarjeva ulica M. 7.
Solidno blago.    Nizke cene.    Vzorci poilnlne prosio.
Novosti konfekcije ia damo in deklice, bluze« modno blago za dame in g o« •podOf delen cefir, balist, kreton, platno, sifon, gradi« preproge« zavese,
garniture* odeje, pleti, šerpe, rute in it žepni
SI
Naslov: Oblak, Rimska
■^a*™ VARAŽDINSKE TOPLICE
(Hnraftko)
ieleznečna,   poštna,  telefonska  in  brzojavna postaja. NOV   ZDRAVILIŠČIH  HOTEL Z  ELEKTRIČNO RAZSVETLJAVO.
Staroslavni radiaktivni iveplenl vrelci 4- 58° G
2003 priporočljivi za
g*ff~ PROTIN,   REVMA,   ISCHIAS itd.
Pifun   7r1ravlianin   ob   trdovratnih   boleznih  v vri
runo zaravijenje ltMht uiodcn. «
Elektr. masaža* lu/ne. ogljikovokislinske in solncne kopeli. Otvorjeno vse leto. — Modem komfort.
Novi hoteli.     Prekrasna okolica.     Vojaška godba.
Prospekte daje zastonj kopališko ravnateljstvo.
•ta, fa-raveau.
31
isi
Modni salon
JOJT-MAKHKC
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
Prodaja damske in otroške klobuke radi pozne sezone za polovično ceno-
Sprejemajo se popravila. 2306 Cene brez konkurence!
Žalni  klobuki vedno v zalogi>
at= m ===11
tu
3!
Kaj pripoveduje neki upravitelj.
Upravitelja pokrajine Poitiers, je napadla težka bolezen na želodcu. Izvrge! je vsako
hTano.
Imel sem tudi (pravi) veliko kostipacijo ter se nekaterikrat 8 do 10 dni nisem mogel rež i ti telesnega zaprtja. Bil sem bled in prepade!. Med tem, ko sem zdrav, imam lepo barvo
ter sem vedno dobro Tazpolcržen. Ta moj položaj me je napravil žalostnega ter me je najmanjša reč vznemirjala. Izgubljal sem vsak dan bolj potrpljenje in hladnokrvnost ter bil sem vedno bolj razburjen. Imel sem priliko izvedeti, kako učinkuje uporaba prašnega oglja Belloc, šel sem nekega dne v Poitiers ter kupil steklenico tega zdravila. Po preteku nekaj ur po uporabi sem takoj Čutil neko zboljšanje, kar se mi je zdelo nadnaravno. Bolezen, ki sem jo imel, je bila huda. Vzel sem oglje Belloc v večji množini od 3—4 žlic zjutraj in zvečer. Použil sem ga s slastjo. Po prvih žlicah končalo je bljuvanje in po štirih dneh popolnoma prenehalo. Od tistega časa sem lahko prebavijal, spanje je bilo lahko, lahko sem čital ter se pripravljal za nadaljne pridige.
Nadaljeval sem s tem zdravljenjem mesec dni ter uporabil štiri steklenice oglia Beljoc. Odsihmal uživam to, kar mi ugaja, ter sem Veleč župnik Adrian si popolnoma rešil zdravje, ne da bi bil še kdaj bolan po treh letih. Dubois. Aririana   Dubois, dne 9. grudna 1888.
V resnici zadostuje,  da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zastarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, ki jeposledica slabega prebavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali noslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo. Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastiljc Kelloc*
2—3 pastiljc po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastiljc vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje y usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy itd.
ANTON ŠARC, LJUBLJANA
Izdelovanje perila, pralnica in
svetlolikalnica, električni obrat, priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah.
,TETRA*
srajce za gospode v različnih barvah, dobre kakovosti, izborna noša, posebno priporočljivo za osebe, ki se rade pote in zoper prehlad. Dobi se blago u in po meri izdelano perilo.::
Vzorci na razpolago.
1977
SO poceni prodat. Prijazna, mirna tega.
Rožna dolina pri Ljubljani, cesta V, 126.
2209
Gramofone
najboljše Trste po   najnižji ceni avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Matiji Terezije cesta 11
CKolizej).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2*—. 271
jflnton Verovšek, Danilo Gerar. Kdor vzame deset plošč skupaj, jih dobi franko.
350 Prešeren in Sv. Martin. Prešernove nagrobnice.
351 Pogreb feterajnerja Porente.
Pogreb fetrajnarja Stembova.
352 Dinstman Matevž, ljubljanski cicerone št. !. Svoji k svojem, „Matevž** II. del.
353 Kaka je Buh Marijo u nebesa uzev. Pridiga pod Nanosom.
354 Cirkus Zavatta.
Rajbenško ženitvanjsko pismo.
355 Klemenova kelnarca (radovljiška balada). Cokeiburgarji.
356 Krsten boter iz Vač. Baba Špela.
357 Zane iz Leblane v Ptuju. Žane v Iblan.
35S Magistrat naznanja postave kibicem. Ženska volilna pravica.
359 Prva ljubezen Panganet Matilde. Baba zmerja pijanga dedca.
360 O, Jurgelj, kaj pa tvoja žena? Matajev Matice v risu.
361 Napljon in Matija Korajžav. Ti tičen, ti tačen.
362 Kako je Me.lejev Janez na ohcet Micki ošpetel
sežgav. Na enmo pulitičnem shoda.
363 Deset zamerku.
Ker se vse organizira.
364 Martin Krpan pred cesarjem. Osel in Bog.
365 Babilonski turen. Organist Klofuta.
366 Bog pomagaj.
Bog deli narodom darove.
367 B!až Mozol in Rajtguzen. MatevŽek in Krjavelj.
368 Kako so Predtržan' šac kopal (radovljiška). Pridiga studentove matere.
369 Godec Jaka iz Trnov'ga. Janez in Micka v oštanji.
370 Vrban Smuk v Ljubljani pri d oh t« rji. To je tista maha. muha, maha...
371 Klobasanje
Blaž Mozol in France.
372 Joža s Polan za pričo pozvan. Ješprenjćkov Andrejčck.
600 Veseli bratci. 1 keračBiri po slov. nar. napit-
Bratje, bodimo veseli. / aicah. uojasbil L. Pahor.
Plosće „TRIGLAV** so prvovrsten izdelek in
stane komad K 3*50. Plošča „TRIOLAV" je najnovejše vrste, presega
po glasu, razločnosti in čistem prednašanju
vse druge plošče.
Plošča „TRIOLAV" igra brez vsakega šumenja, ker je iz najboljše tvarine.
Za vsako obrabljeno ploščo povrnem 65 vinarjev. Plošče „TRIOLAV-ORIGIlf AL" se dobijo edino v gramofonskem ateljeju
A. RflJBCMCR
UDBLUDi aH llia*. 5.
Jfajveeja zatona godbenik avtomatov, gramofonov in plošč. Dobijo se tndi plošče: Zonophon, 6ra-raophon, Jnabo, Oteo*, favorit, :::    JCalKope ia drage. :::
Pazite ulaii h udn!
pristne
2057
Razglas.
S sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani  z  dne  14. junija 191JL opr. štev. A I 35/L1/43 dovoljena . ;
prostovoljna prodaja
v zapuščino pokojnega gospoda Deziderija Zebala v Ljubljani s p a* dajočih dragocenosti se bo vršila 2227
dne 27. junija 1911 dopoldne ob 10. uri
v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja. V Ljubljani, dne 20. junija 1911.
Aleksander Hudovernik, 1. r.
C kr. notar kot sodni komisar.
Tople In lažne kopeli kopale Sika
rvaškem.
Postaja Zabok in postajališče Zagorjanske železnice Kopališče Stubica. Sezija od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53° C toplote in lužne kopeli so pripravne posebno za zdravljenje protma, revmatizma, ischias, dalje ženskih bolezni, kroničnih katarjev, eksudatov, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemu v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška godba. Prekrasen gozdni park, najlepša okolica. Najcenejša  brezkonkurenčna, prav dobra prehrana in stanovanje.
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaja Stubica. Postaja za intenirbani telefon.
talnih visi hlodov, ritom in dolgega ta v Kamniku.
Meščanska korporacija v Kamniku proda drazbenim potom na lesnem skladišču v Stahovici pri Kamniku sledeče vrste lesa:
15 skladov 4 m dolgih smrekovih in jelovih hlodov, približno skupaj 4060 komadov v meri 1568*293 m:J; 5 skladov riževcev za t rame po 5, 6 in 7 m dolgih, približno skupaj 815 komadov v meri 95*907 m*; 1 sklad dolgega lesa od 8 m do 16 m za trame in stavbni les, približno 162 komadov v meri 93*189 m*. Skladi se bodo prodali posamezno eventualno skupno.
Kupcem hlodov je korporacijska na novo zgrajena žaga v Stahovici proti zmerni najemščini na razpolago.
Prodalo se bode ofertnim potom, katere je vlagati s 5% vadi je m do 10. julija t 1. pri meščanski korporaciji v Kamniku.
Natančnejša pojasnila v korporacijski pisarni v Kamniku. 2228
Odbor. *
Prva naj veiia eksportna tvrtka ur, zlatnine in srebnine
. SUTTNER
Ljubljani. Mestni trg (nasproti rotora) in Sv. Petra cesta 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „    „ „    „     „ „ 9-70 „
14 kar. zlata  „    „    .  .  .  „ „44-— „
Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50 „
Prava srebrna „    „ „    „     m „ 9-50 „
14 kar. zlata „    „     .  .  .   „ „20-— „
Uhani zlato na srebro.......1*80 „
14kar.zlati uhani. . . . . „ „ 4-50 „
Lastna tovarna nr v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
T#tetra it 273. TtleUn it 273.
n
44
7415
81
0294
63
S-
—-w--p—--------------
Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 22 (nasproti kavarne „Evropa")
koncesion. podjetje za električne naprave, napeljavo električne luči in prenos moči, telefonske in brzojavne naprave. Dobava in montiranje motorjev na bencin in p e tro lin ter D i celovito motorjev. — V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obloćnice, lamice, telefoni, vsakovrstni inštalacijski materijal, maslina olja ln masti, sesalne, svetilniki
====================^============================ sa elektriko ln plin ter sploh vse tehnične potrebščine. i
3ničH3     dcl^VHiOJl   sPreJe™a vsakovrstna mehanična dela in popravila vsakovrstnih strojev.   Deta sejzvrše solidno, točno in po najnižjih cenah. Proračuni
Zavod sa tehnične In elektrotehnične naprave.
PAT
vseh dežela izposluje inženir 35 MJ9&^ oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
m is
151
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
MAČEK & KOMP.
FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3
- SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU. ::
H STROGO REELNA POSTREŽBA. NAJNIŽJE CENE. HI
151
ioisrailiioiiairaiBj^
Išl
HI
m
gd
151
li
ill č1!H1
Priznano največja, resnično domača, j že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. >
■v
BI
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: on torej lahko 50 originalno tforalfti« [ena. :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem /. regulatorju regulirane, svetovno znane
Hlpina ure
\\W\ z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, ni kij u in jeklu :-:
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Ljubljana, Siari lig štev. 28
fine
Krasne
LUŽE
KOSTiKe, mu,
plašče, pelerine, nočne halje, predpasnike, perilo, ledi po meri,
otroške oblekice, čepice,
potrebščine za novorojenčke, moderce, pasove, nogavice! rokavice,
moške srajce, ovratnike in drugo modno blago.
Pošilja se na ogled po pošti.
stare po 9 tednov ima
Da prodaj, oskrb. Proscbnfkarjevega dvora
v Mekinjah p. Kamnik, Gorenj.
Proda se tudi mati mladih psičkov Cena po dogovoru. 2188
uvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sorinijski cenilec 236
fjubljana, Vtoljove ulice št. 3.
Velika zaloga
juvdov, zlatnine in sre-bmine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in
jako ugoden prostor s prostorom za vrt se odda. Naslov v upravništvu „SI. N."
Solidna postrežba. Cene na jnižje. j
ssakeia z&veilnega Slovenca i!i Slsveoke je
£a rabi izkliučno !e
liil ip Ipffilsfp rafiln
(kresna)
katero je priznano najboljše.
Škatljica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
Edi ra©
le čistilo v tej obliki in z zamko
430G
se prodaja
v pM Bi sv. Cirila in »Sa.
glavna zaloga in kemična tvornica
; UMna. PoliaDSka costa št. 15
Predno si kupite kosilni stroj o katerem ne veste :: kako bode deloval, :: oglejte in preizkusite
amerikansko kosilnico „Deering"
ki jo dobite edino le pri
Marije Terezije cesta 1 J[# jf|!pj[j| ]| [jijjjjjjjjjj Marije Terezije cesta
Priznalna pisma na vpogled.
Svari se pred podobno se glasečimt imeni.
Obračevalci za seno vedno v zalogi.
3E
m Oljnate barve
priznano najboljše
Fasadne barve
edino   stanovitne   proti vre« menskim vplivom
Kranjski f irnea in laneno olje
Steklarski in mizarski klej
Lake
angleške in lastnega izdelka
Čopiče
a vsako obrt
1=1
571
no olje
pode
Karbolinej in gips
Olje in mazilo
za stroje
Barve in potrebščine
za umetnike, slikarje, kiparje itd.
priporoča
auntinann
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike I
ra=i'=-— be
de
□IDIOP
□
□
Tovarna strešnikov
OIC & KOi¥iP., LJUBLJANA
□
ponudi v vsaki poljubni množini pravilno žgani
vadni strešn
stare oblike
in patent, dvojno zarezani
nik-Zakr*i%?afi ».sistem Mlarzola"
Na željo pošljemo takoj vzorce in popise.
lunina in tisk »Narodne tiakarnev