Štev. 33.
V Ljubljani, 20. listopada 1901.
XLI. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva.
Vsebina: Sporočilo o shodu slovenskega učiteljstva p#kaežene grofije Goriško-Gradiščanske, dne 7. novembra 1901. — Rakteljeva petdesetletnica. — Učiteljstvu na Goriškem. — Po volitvah. — Dopisi. — Društveni vestnik. — Književnost in umetnost. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Inserati.
Sporočilo
o shodu slovenskega učiteljstva poknez^tftr^ofije Goriško-Gradiščanske, dne 7. novembra 1901.
Predsednik zaupnega odbora, kojega je učiteljstvo izvolilo 31. avgusta t. 1., sporoča in predlaga sledeče:
Spoštovani tovariši!
Spoštovane tovariŠice!
Sklical sem vas na današnji shod kot predsednik zaupnega odbora, katerega ste si izvolili 31. avgusta t. 1. Veseli me, da ste se odzvali v obilnem številu ter s tem kažete stanovsko zavest in skrb za naše stanovske interese.
Pozdravljam vas srčno in ob enem prosim, pokažimo z današnjim shodom, da smo člani omikanega stanu in da tudi v najživahnejši debati tega ne zabimo. Svojo omiko in moško zrelost pokažimo posebno s tem, da tudi nasprotna mnenja mirno poslušamo in jih potem šele zavračamo, ko je dotični nehal govoriti in dobimo parlamentarno pravico govoriti. Bodemo se li strogo držali parlamentarnega reda, |
bodemo lahko mnogo govorili, dobro govorili, čas dobro izkoristili in lahko tudi marsikaj koristnega ukrenili; če bi se pa nasprotno godilo, da bi nastali dvogovori, v katerih bi se nasprotnika vedno hujše prijemalo, bili bi to mučni prizori, ki bi nam samo škodovali, jemali čas ter kazali našo nezrelost za take shode. Predno preidemo k izvrševanju dnevnega reda, opozorujem vas, dragi tovariši in tovarišice, da nas stane današnji shod okoli 600 K; da nas od raznih strani gledajo, kako bodemo nastopali in da nas bodo potem sodili, koliko smo vredni in koliko premoremo.
S temi besedami pričenjam današnji shod in vas vabim, da si ivolite predsednika, podpredsednika in dva zapisnikarja.
Na predlog A. Vrtovca je bil enoglasno izvoljen predsednikom F. Bajt.
Gosp. Vrtovec je bil istotako izvoljen podpresednikom, zapisnikarjem pa Jos. Sorč in Fr. Križman.
Predsednik čita odgovor in zahvalo Njegovega Veličanstva na brzojavko, poslano dne 3. oktobra t. 1. o priliki zborovanja deželnega učiteljskega društva. Z navdušenostjo sprejeto.
Rakteljeva 501etnica.
(Konec.)
Gosp. katehet J. Smrekar je povdarjal v svojem govoru, da se je slavljenec vedno ravnal po geslu: Vse za vero, dom, cesarja. Gosp. ravnatelj Senekovič je pozdravil slav-ljenca v imenu učiteljskega zbora prve državne gimnazije, kar je prisotno učiteljstvo vzelo z velikim navdušenjem na znanje. G. deželni poslanec P. Grasselli je nazdravil jubilarju kot narodnemu učitelju in narodnemu očetu narodnih otrok. G. sodni tajnik Kavčnik mu je napival kot nekdanji njegov učenec ter poudarjal slavijenčeve vrline kot učitelj. G. nadsvetnik J. Zabilkovec mu je napil kot ožjemu rojaku in sosedu ter se hkrati spomnil tudi slavijenčevega očeta kot svojega prvega učitelja. Dalje sta govorila gg. Sič in Janko Skr-binc, g. V rabi je pa zapel dve krasni pesmi. Vmes je prav pridno svirala „Ljubljanska meščanska godba". Globok vtis je napravila na prisotne in slavljenca živa slika, v kateri so se slavljencu klanjali razni stanovi ter ga venčali z lovor-jevim vencem. Sliko slavljenčevo, pod katero je bilo zapisano: 50 let, je prav dobro pogodil g. slikar Grohar. Tako nam je potekel lepi večer, ki bo ostal, ne samo slavljencu, ampak tudi vsem udeleženikom v najblažjem spominu. Jubilar je dobil nebroj čestitk. Na dom so mu prišli čestitat p. n. gg.: de-
želni šolski nadzornik Frančišek Hubad, c. kr. okrajni šolski nadzornik ravnatelj Frančišek Leveč, kanonik in mestni župnik Janez Rozman, deželni poslanec Peter Grasselli, vojaški župnik Fr. Ivanetič, mestni katehet M. Sarabon, učiteljski zbor II. mestne šole in corpore, voditelji mestnih ljudskih šol v imenu učiteljskih zborov dotičnih šol, predsedstvo deželnega „Slovenskega učiteljskega društva, predsedstvo „Ljubljanskega učiteljskega društva" itd.
Brzojavnim in pismenim potom je došlo jubilarju nad tri sto čestitk. Spominjala so se ga razna okrajna učiteljska društva, okrajni šolski nadzorniki, učiteljski zbori mnogih večrazrednic, nekdanji učenci, tovariši, prijatelji in znanci. Vsi gratulantje izražajo v svojih čestitkah iskreno željo, da bi dobrotno nebo blagoslovilo delo in trud slavijenčev, ter se mu večer njegovega življenja podaljšal do skrajnih mej. Zanimivo bi bilo, da bi vsaj nekatere teh čestitk objavili, žal, da nam prostor ne dopušča tega. Razvidno je iz teh čestitk, kako priljubljen in spoštovan je naš jubilant širom naše domovine.
Značilna za naše razmere je čestitka, ki jo je poslal vpokojeni cerkniški nadučitelj g. Karol Dermelj. On piše: Velečastita družba!
Ker mi razna opravila ne dopuščajo se osebno udeležiti današnje slavnosti, oprostite, da spregovorim pismenim potom sledeče:
Predsednik nadaljuje:
Dne 31. avgusta ste pooblastili zaupni odbor, naj vodi naše zadeve in potrebno ukrene za zboljšanje naših razmer. Zaupni odbor mi je skazal čast, da me je izvolil predsednikom. Kot tak sem povdarjal, kako naj bi učiteljstvo postopalo, da pride naš stan do vrednejšega položaja. Premišljal sem, ali naj bi se učiteljstvo borilo za svoje težnje ločeno samo za se, ali naj bi si poiskalo katerega zaveznika. Prišel sem do sklepa, da sami za se brez katerega zaveznika ne opravimo nie in da je nam potrebno stopiti v zvezo s katero stranko. Mislil sem na naši dve stranki. Pri nas imamo narodno-napredno in klerikalno stranko. Prva ima v svojem programu tudi napredek šolstva in zboljšanje učiteljskega položaja; druga obrača posebno skrb na to, da bi dobila šolo in učiteljstvo zopet pod svojo oblast, pod kakoršno se našim prednikom ni nikoli dobro godilo in se še dan danes ne godi. Prva nas potrebuje in brez nas ne more dalje, druga nas želi nadomestiti, če bi bilo mogoče, s šolskimi brati in sestrami po izgledu družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu na Koroškem. Gospod Gabršček z bivšimi napadi na učiteljstvo me ni mikal, dokler je pomagal nas tlačiti, še manj so me pa mikale kranjske razmere med duhovščino in učiteljstvom, kjer se zadnjemu ne pusti prosta volja niti glede čitanja časopisov in kjer se ljudstvu priporoča, naj gledajo, da ne bodo imeli kaj opraviti z učitelji; po tem uzorcu ravna se tudi goriška duhovščina. Jaz spadam sicer med tiste učitelje, ki želijo iu na to delajo, da bi učiteljstvo in duhovščina složno in mirno živela, a moji nazori o taki slogi in miru se ločijo od slomškarskih. Jaz mislim, naj bila sloga med učiteljstvom in duhovščino taka, kakor med dvema dobrima enakopravnima sosedoma, kojih nobeden ne namerava drugega izkoriščevati ali nad njim gospodovati, ampak živeti mirno drug poleg drugega in ne storiti drug drugemu kaj slabega, če že ne moreta dobrega. Slomškarji si mislijo tako slogo drugačno. Če njih težnje dobe kri in meso, bode med učiteljsvom in duhovščino tudi sloga, a taka kakor med gospodarjem in sužnjem, ali v najboljšem slučaju taka kakor med gospodarjem in hlapcem. Za tako
Danes obhaja moj prijatelj, današnji jubilant, svojo 50 letnico šolskega delovanja. Zares lepo število let šolskega truda in uživanja šolskega prahu.
Dragi prijatelj!
Danes uživaš srčno veselje in sprejemaš razna voščila Svoje proslave. A jaz hočem Ti dodati še jedno častno mesto v povišanje te današnje slavnosti. Poslušaj!
Ko se je tiskal prvi „status" kranjskega učiteljstva, postavili so me na prvo mesto s št. 1.— Sedaj, ko sem šel v pokoj, prišel si Ti na to mesto. V svojem času imenovali in imeli so me dragi tovariši kot „generala" kranjskega učiteljstva.
Sedaj, ko si Ti prevzel v statusu prvo mesto, izročim Ti Še mesto „generala" kranjskega učiteljstva. Vodi ta „regiment" vedno po poti napredne narodnosti. Čuvaj, da Ti kateri izmed izročenih ne „dezertira" v učiteljstvu sovražni tabor!
In tako naj velja napitnica v prvi vrsti Tebi, kot današnjemu jubilantu in sedanjemu generalu kranjskega učiteljstva, v drugi vrsti pa regimentu zvesto ostalemu kranjskemu učiteljstvu, od katerega se pri tej slavni priliki, kot bivši general, najsrčneje poslavljam, in slednjič celi zbrani velečastiti družbi.
Bog Vas živi!
Na zdar!
slogo se jaz nisem ogreval in se ne bodem, ampak mislim, naj bi bilo učiteljstvo tako neodvisno od duhovščine, kakor je duhovščina neodvisna od učiteljstva. Mi učitelji ne silimo v cerkveno oskrbništvo, k dekanijskim shodom duhovščine in na to, da bi vodili ali imeli govore pri duhovskih vajah v semenišču in se sploh ne vtikamo v stanovske zadeve naše duhovščine, a tudi ne pustimo, da bi se duhovščina v naše stanovske zadeve. Kar ugaja duhovščini za njeni star. to bode tudi nam za naš. Če duhovščina nas pusti tako lepo v miru kakor mi iijo, bode med nami in njimi najlepša sloga; če bodemo pa napaden", se bodemo morali braniti in sicer sebe in svobodo našega stanu, ki je nam po zakonu leta 1869 zagotovljena.
Po takih prevdarkih prišel sem do sklepa, da je učiteljstvu na Goriškem pri sedanjem položaju narodno-napredna stranka bližje nego klerikalna, ki ima v članih društva „Sloge" jeden oddelek pristašev in je list „Gorica" samo filijalka „Primorskega Lista". Naš zaupni odbor in jaz kot predsedsednik smo stopili v popisovanje in razpravljanje z izvrševalnim oborom narodno-napredne stranke. Posledica naših korakov je ta, da je načelništvo narodno-napredne stranke nam obljubilo z naj-boljim zagotovilom, kojega mu je mogoče dati, da hoče nam pripomoči do enega mesta v deželnem zboru, na katero bi prišel jeden tovariš iz naših vrst. Gospod dr. Tuma je napravil več zakonskih načrtov in sicer:
1.	zakon glede ureditve pokojnine za učiteljstvo po kranjskem uzorcu;
2.	zakon, kjer se zahteva zastopnika učiteljstva v dež. šolskem svetu;
3.	zakon, s katerim se dovoljuje učiteljstvu pregled disciplinarnih spisov in kvalifikacijskih tabel;
4.	resolucijo na visoko vlado, da odstopi deželi zemljiški davek, ker le tako bode mogoče povišati plačo učiteljstvu, kar je neobhodno potrebno za napredek učiteljstva.
Kar se tiče kandidata za deželni zbor iz naših vrst bilo je tako-le :
Gospod tovariš je bil vprašan, ali bi sprejel kandidaturo za mesta in trge kot zastopnik učiteljstva za protiusluge od strani učiteljstva. G. Vrtovec se je odmikal odgovoru na to uprašanje, ker se je bal, da ga hoče narodno-napredna stranka vzeti samo za to, da bi zavaroval sedež drugemu. Zahteval je zadostne garancije, kateremu pa g. dr. Tuma ni mogel dati v toliki meri, kakor je želel tovariš Vrtovec.
Prigodilo seje še nekaj. Tovariš Vrtovec je vložil prošnjo za začasno vpokojenje, katero je tudi dosegel. — Ker je učiteljstvo po svojem zaupnem odboru zahtevalo, da kanditat izmed učiteljstva mora biti aktiven učitelj, štel je tovariš Vrtovec v dolžnost, da je odklonil ponujano kandidaturo in morebitno izvolitev. Na te sem dobil jaz kot predsednik dež. učiteljskega društva in kot predsednik našega zaupnega odbora vprašanje, kakšno stališče zavzema učiteljstvo glede preme-njenega položaja in glede odpovedi tovariša Vrtovca in ali bi jaz hotel in mogel stopiti na njegovo mesto.
Odgovoril sem, da mnenja učiteljstva na Goriškem ne morem tako hitro sporočiti kakor želi vodstvo narodno-napredne stranke in da kar pišem, je samo moje osebno mnenje, katero sporočiti sem tudi povabljen. Pisal sem: moje mnenje je, da ostanemo pri Vrtovcu, dasiravno je stopil v začasen pokoj; dati pa mora učiteljstvu garancije, da bode naš stan v deželnem zboru tako zastopal, kakor bi bil aktiven učitelj, da bode vedno in povsod v prvi vrsti zastopal naše težnje ter bi ne prevzel nobenega opravila, ki bi mu jemalo čas in po-
zornost nam na škodo. Pisal sem dalje, da bi jaz stopil na mesto tovariša Vrtovca samo v slučaju, ko bi ta ne hotel ali ne mogel sprejeti kandidature, ako bi jaz mogel s tem bolje ustreči učiteljstvu in narodno-napredni stranki nego kdo drugi izmed mojih tovarišev. Moja izjava je bila sporočena tovarišu Vrtovcu, kateri se je odločil, da sprejme kandidaturo kot zaupnik učiteljstva, če se to zanj izreče ter ga odveže dane odpovedi.
Izjavil je, da je pripravljen sprejeti pogoje, ki mu jih je stavil zaupni odbor, voljen 31. avgusta t. 1.
Predlogi so sledeči, katere je tovariš Vrtovec podpisal v pričo učiteljstva:
Pogoji,
pod katerimi učiteljstvo poknežene grofije Goriške in Gradi-ščanske na slovenskih ljudskih šolah priporoča kandidaturo g. tovariša Vrtovca, učitelja, posestnika in trgovca v Tolminu ter se naveže na protiuslugo, da bode nastopalo in delalo na izvolitev kandidatov narodno-napredne stranke:
Gospod Vrtovec se zaveže na sledeče:
1.	Jaz kandidujem v skupini kmetskih občin na Tolminskem, in če bi v tej skupini propadel, v skupini mest in trgov, da dobi učiteljstvo in ljudsko šolstvo svojega strokovnjaka in zastopnika v dež. zboru.
2.	Potegoval se bodem v deželnem zboru po svoji najboljši vesti in moči v prvi vrsti za učiteljske in šolske interese in potem v prospeh kmetijstva, oziroma za interese trgov, to je obrtnikov in uradnikov, če bodem izvoljen v skupini mest in trgov.
Proti učiteljstvu se zavezujem s častno besedo na sledeče:
a)	Čutil se bodem kot deželni poslanec vedno in povsod v prvi vrsti ljudskega učitelja, zastopal po svoji najboljši vesti in moči učiteljske in šolske interese. Skliceval bodem, kolikokrat bode treba, učiteljske shode proti poravnavi shodnih stroškov po učiteljstvu ter na njih sporočal o svojem delovanju, se z uči-teljstvom posvetoval o njegovih in šolskih zadevah, sprejemal naročila in navodila ter jih skrbno in odločno zastopal.
b)	Zastopal bodem v drugi vrsti, kolikor mi ostane časa, po vestnem in skrbnem izvrševanju dolžnosti pod a) tudi interese kmetijstva, oziroma če bodem izvoljen v skupini' mest in trgov, interese teh t. j. obrtnikov, trgovcev in uradnikov.
c)	Jaz ne sprejmem zunaj domačih in ljudsko-šolskih opravil nobene službe, ki bi me zadevala ter mi jemala čas in moč za izvrševanje deželnega poslanstva v smislu pod a) in b).
č) Zavezujem se, da stopim po jednem letu kot ljudski učitelj zopet v aktivno službo, če mi bode moje zdravstveno stanje to dopuščalo.
d)	Zavezujem se, da svoje kandidature in izvolitve deželnim poslancem proti volji učiteljstva nobenemu ne odstopim.
PreČitano, odobreno in podpisano. Člani zaupnega odbora:	ANDREJ VRTOVEC 1. r.
F. BAJT 1. r.
presednik.
JOS. SORČ 1. r.
tajnik.
Prebravši pogoje, stavljene tovarišu Vrtovcu, opomni Vrtovec, da shodne stroške prevzame sam. To so stroški omenjeni v točki a) v pogojih.
Gospod predsednik Bajt nadaljuje:
Ko so tovariši na Krasu slišali, da se je bil Vrtovec odpovedal kandidaturi, hoteli so nekteri predlagati tovariša Jos. Štrekelja na omenjeno mesto; kakor hitro so pa zvedeli, kako je z vso zadevo, so odstopili od svoje namere.
Tako imamo sedaj v tovarišu Vrtovcu moža, za katerega je največ verjetnosti, da bi bil tudi izvoljen in da bi
kot značajen in pošten mož kot dež. poslanec vedno in povsod v prvi vrsti zastopal učiteljske interese in šele potem, kolikor bi mu ostalo časa po vestni vrŠitvi teh dolžnostij, obračal svojo pozornost tudi na druge reči.
Zaupni odbor je imel 3. oktobra sejo, v kateri je vse potrebno določil in ukrenil ter slednjič šel polnoštevilno na razgovor k predsedništvu narodno-napredne stranke.
O vseh posameznostih mi danes ne kaže razpravljati. Nadjam se, da sem zadostno pojasnil položaj. Iz povedanega izprevidite, da se je zaupni odbor potrudil in vse ukrenil, kolikor je bilo v njegovi moči in da je ta vreden vašega zaupanja.
Sedaj je vrsta na vas, dragi tovariši in tovarišice, da pokažete, koliko premorete. Vsa dežela gleda na vas in bode vas sodila po vaših delih. Narodno-napredna stranka ima z nami poštene namene in pri teh tudi ostane, če bodemo organizovano in delavno nastopali.
Nihče izmed nas ne misli: brez mene že opravijo in če kaj dobrega dosežejo, bom uže tako tudi jaz tega deležen. Ce kdo tako misli, naj ga bo sram! On je stanovski berač med nami! On je naš stanovski trot! Vsi na delo, vsi na krov! Vedite dobro, da samo berači sprejemajo dobrote, ne da bi jih tudi povračali. Mi zahtevamo od naših zaveznikov, da se zavežejo vsi dež. poslanci narodno-napredne stranke, da bodo zastopali naše težnje, če mi priskočimo sedaj ob volitvi tej na pomoč, da zmaga na vsej črti. Če se to zgodi, dvigne se učiteljski ugled v naši deželi kakor nikjer v Avstriji; drugače pa pride 6 suhih let za nas in ves slovenski del naše dežele. Dve slovenski stranki si bodeta stali v deželnem zboru nasproti in iskali zdaj ena, zdaj druga pomoči pri laških poslancih, ki bodo lahko proti njim tako postopali, kakor Filip, kralj macedonski proti Grkom.
Naši poslanci bodo v posmeh nasprotnikom in ves slovenski del dežele bode to čutil, če Lahi iz usmiljenja do nas drugače ne ukrenejo. Da se kaj takega ne zgodi, moramo napeti vse svoje moči, a ostati vedno v postavnih mejah.
Učitelj je državljan ter je glede izvrševanja svojih državljanskih pravic popolnoma prost kakor vsak drugi. On sme voliti, biti voljen, vdeležiti se shodov, biti zaupnik, predsedovati pri shodih, voditi javne razprave o politiki. Nikdo mu tega ne more prepovedovati in zabranjevati, dokler ostaja v mejah dostojnosti, in njegovo postopanje ne postane po zakonu kaznjivo šuntanje stanu proti stanu.
Sedaj je naša dolžnost, da nastopimo kot dobri državljani, ker so v nevarnosti učiteljski, šolski in ljudski interesi ter mi zamoremo mnogo storiti, da se zamotane razmere naše dežele in naše siromaške plače zboljšajo in da se ljudska omika ter ž njo ljudsko blagostanje dvigne. Nastopimo brez bojazni, ker nihče nam ne sme braniti, da nastopimo samo da se obnašamo moško in dostojno. Naš nastop pa mora biti organizovan; zato smo se danes zbrali, da se posvetujemo in potrebno določimo. Jaz nasvetujem, da se držimo sledečih pravil:
Predlogi,
kako naj se postopa ob volitvah v deželni zbor:
1. Delujmo na to, da bode izvoljenih izmed učiteljstva kolikor mogoče mnogo volilnih mož. Recimo tistim, ki nas žele rabiti za tajnika, pevovodjo, dopisnikarja, poučevalca, govornika, ustanovitelja in vzdrževatelja te in one koristne naprave, inštruktorja otrok iz boljših družin itd., da se od-
maknemo vsakemu takemu delu zunaj šole ter omejimo naše delovanje samo na notranjo šolo in naše stanovse zadeve, če bi nas pri volitvah prezrli, ko gre za podelitev častnih mest ter nas hoteli imeti samo za tovorjenje in hlapčevska opravila; da zatajimo mi njega, kdor nas zataji ob času volitve volilnih mož ter ž njim pretrgamo prijateljske zveze.
Kjer bi pa nikakor ne bilo mogoče biti izvoljeni, naj se dela na to, da bodo izvoljeni zanesljivi naši prijatelji.
2.	Agitujmo s potrebno previdnostjo v dostojnih in postavno dovoljenih mejah v povedani namen pri posameznih uglednih občinarjih, če se moremo nadejati, da jih pridobimo.
3.	Sklicujmo na tihem zaupne shode, kolikor nam previdnost dopušča.
4.	Poskrbimo, da prevzamejo zanesljivi somišljeniki ne-učitelji vsak svojo skupino hiš, v katerih so volilci in agi-tujejo od hiše do hiše ne jedenkrat, ampak večkrat, če je treba.
5.	Poiščimo dopisnika, če vsak noče že tega storiti, ki vsako nepostavno dejanje od nasprotne strani objavi iz-vrševalnemu odboru narodno-napredne stranke.
6.	Pazimo, da bodo volilni imeniki v redu in naši ne bodo izpuščeni.
7.	Priskrbimo si prepis volilnega imenika.
8.	Pošiljamo primerne poročevalce med nasprotnike, a ne da se bodo ž njimi priČkali, ampak da poslušajo in poročajo.
9.	Potrdimo danes dosedanji zaupni odbor in ga zopet izvolimo do prihodnjega shoda, da bode opravljal tekoča opravila in da poj de po mogočnosti posameznikom izmed nas z dobrim svetom in svojim vplivom na pomoč.
10.	Izogibajmo se agitacije po krčmah in tam, kjer bi vsled nje utegnila nastati tepežka ali katero nepostavno dejanje, ker učitelj je dolžan postopati na postavno dovoljeni način in na postavni podlagi ter ne sme biti provzročitelj katerega nepostavnega dejanja.
11.	Ne imejmo nikakoršnih sestankov v šoli, ker to bi ne bilo primerno.
12.	Razdelimo nezanesljive tovariše med seboj, da vsak takih dobi enega zanesljivega poučevalca in voditelja ter se ž njegovo pomočjo poprime stanovske discipline sebi in nam v korist.
13.	Spoštujmo vsako samostalno mnenje tovarišev, ki ne silijo pod nasprotnikovo peto, a prezirajmo one, ki hočejo biti brez pravega prevdarka rajši hlapci in sužnji našemu stanu nasprotnih idej in kažimo jim na dostojen način, da so nam v nesrečo naši tovariši kot suhe veje na našem drevesu kolegijalnosti. Naše vedenje proti njim naj jim bo spričevalo za njih dejanja, ki so našemu stanu v škodo.
14.	Ne napadajmo drug drugega po časopisih, ampak povejmo si v društvih in na shodih, kar imamo med seboj. To bo možko, to bo značajno.
15.	Vršimo vestno in skrbno svoje stanovske dolžnosti, ker v tem tiči naša moč. Šola ne sme vedeti, da se poslužujemo svoje postavne volilne pravice. Le kdor natančno in skrbno vrši svoje stanovske dolžnosti, more biti koristen član svojega stanu, a mu v nasprotnem slučaju še se svojo eksistenco škoduje. Tako naj učiteljstvo postopa, če hoče dobiti v roke ključ k zboljšanju svojega pravnega in gmotnega stanja.
Pri koncu svojega poročila mi je še pripomniti, da tovariša Cenčiča nisem vabil k odborovi seji 3. oktobra,
ker se ni držal dne 31. avgusta dane besede, kakor je razvidno iz njegovega pisma dne 5. sept. t. 1. in ker je bil napovedan na isti dan in isto uro ustanovni zbor podružnice Slomšekove zveze, ko je imelo dež. učit. društvo svoj občni zbor, ki je bil napovedan 14 dni pred slomšekarskim. In ta shod se je vršil pod vodstvom tovariša Cenčiča.
Še nekaj morem omeniti, predno sklenem svoje poročilo in sicer na napade v „Edinosti".
Kar se tiče moje osebe dobro veste, da se nisem nikoli obešal katerim višjim osebam za frak in da sem ravno zaradi tega ostal navadni učitelj, dasiravno sem dovršil gimnazij z maturo, vse druge skušnje dobro prestal ter službujem 21. leto v domači deželi. Če se ne motim, pravil mi je dopisnik sam, da spadam ž njim vred v nekih rečeh med tiste, ki so na živem pokopani in sicer ravno radi tega, ker sem pred nekaterimi leti nastopal v svojem mladeniškem ognju preveč neustrašeno in prepogumno. Če sem postal v zadnjih letih vsled skušnje in bolj zrelih nazorov mirnejši, se zaradi tega vendar nisem izneveril samemu sebi in vam, spoštovani tovariši in tovarišice. V meni še vedno gori prejšnji ogenj za naš stanovski, šolski in splošni napredek in imam čisto vest v sebi, pa tudi zavednost, da če stori vsak toliko za naš stan, za šolo in naš narod, pridemo gotovo na boljše.
Kar se tiče napadov v „Edinosti" na učiteljstvo, moram z obžalovanjem reči, da bi jih bil rajše slišal pri zadnjem zborovanju našega okrajnega učit. društva nego v „Edinosti".
Dopisnik „Edinosti" je pokazal, da se ni udeležil ne zadnjega občnega zbora našega okrajnega učiteljskega društva in ne deželnega, ter je o nas podal za 1 leto prestaro sliko z nekaterimi napačnimi potezami. Učiteljstvo na Goriškem še nikoli ni bilo tako j edino, kakor ravno sedaj in učiteljstvo tudi ni imelo na Goriškem nikdar toliko ugleda ko danes. To pa je treba izkoristiti, kar se pa ne stori po takih dopisih, kakor so bili v „Edinosti". S temi opombami pa nočem kratiti dopisniku zaslug za naš stan. Jaz jih dobro poznam in tega tovariša štejem med prvake našega stanu, kateremu smo dolžni biti hvaležni. Prosim ga, naj se ne odmika našim zborovanjem ter naj ne dela preveč na svojo roko, ker bi nam drugače nehote škodoval, ne poznajoč naših notranjih razmer, kakor je storil v „Edinosti". Nikdar rušiti zaupanja v našo stanovsko moč in zmožnost. Nikdar rušiti discipline v naših stanovskih zadevah, zasajati dvom in učiteljstvo omrtviti pri delu, ker bi bilo to na korist samo našim stanovskim nasprotnikom.
S tem končujem svoje poročilo v zavesti, da sem kot predsednik zaupnega odbora storil za naše skupne interese, kolikor mi je bilo mogoče in da nisem zamudil nobene prilike ampak vsako po mogočnosti izkoristil. Sedaj je vrsta na vas, spoštovani tovariši in spoštovane tovarišice, da delo častno nadaljujete, ter se s svojim delom dvignete na ono stopinjo ugleda, kakoršne smo vredni in potrebni.
Splošno odobravanje.
Predsednik čita
pogoje,
koje stavi slovensko učiteljstvo poknežene grofine Goriške in Gradiščanske do narodno-napredne stranke, da ž njo stopi v zvezo ter bode po svoji najboljši moči delalo na to, da pro-derejo njeni kandidatje pri volitvah v deželni zbor in da pride ta stranka do vedno večje veljave.
1. Narodno napredna stranka pripomore, da bode gosp. Vrtovec Andrej, učitelj in posestnik v Tolminu, izvoljen pri
volitvah meseca decembra t. 1. deželnim poslancem, da bode kot tak v prvi vrsti zastopal interese ljudskega učiteljstva in ljudskega šolstva naše dežele.
2.	Narodno-napredna stranka se zaveže na to, da bodo vsi deželni poslanci iz njenih vrst delali v prospeh ljudskega učiteljstva in ljudskega šolstva ter kolikor mogoče kmalu pripomorejo, da se uresničijo načrti, koje je navedel gospod dr. H. Tuma v svojem pismu dne 20. julija 1901 na predsednika učiteljskega zaupnega odbora Franceta Bajt, naduči-telja v Ajdovščini in da bodo v vsakem oziru v dež. zboru in zunaj njega postopali kot resnični prijatelji ljudskega učiteljstva in ljudskega šolstva.
3.	Učiteljski zaupni odbor se pooblastuje, da sme pogoj pod št. 2. predrugačiti, če to spozna z vsemi glasovi v^seji navzočih za potrebno.
Odobreno.
Dodatki k predsednikovemu poročilu glede agitacije:
Sprejme se predlog tovariša Možina, naj se učitelji oglašajo tudi pri shodih nasprotnikov, ako so si v svesti dobrega uspeha.
Glede na dopis gosp. dr. H. Tuma v zadnjem „Učit. Tovarišu", omenja tovariš Možina, da se narodno-napredni stranki pove, da zahtevamo, da se naše stanje izboljša prej, kakor vsem stanovom.
Tovariš Vrtovec izjavi, da je z veseljem sprejel dane pogoje in bode skušal se jih poprijeti in izvesti. Glede agitacije pravi, da se nam je tega učiti pri naših nasprotnikih. Agitirati ni treba pri naših somišljenikih, ampak skušati moramo nasprotnike pridobiti.
Predsednik opomni, da stroške za tiskovine o priliki Vrtovčevili shodov naj plača učiteljstvo.
V Gorici, dne 7. novembra 1901. FRANC BAJT	JOSIP SORČ
predsednik.	zapisnikar.
Učiteljstvu na Goriškem.
i.
Neovrgljiv takt v današnji slovenski politiki je ta, da je postalo slovensko učiteljstvo v političnem življenju faktor in sicer tako važen faktor, da mora vsaka stranka resno računati ž njim, ako hoče veljati za resno stranko. In to isti-nitost vidimo danes ne le po vsej Sloveniji, temveč po celi Avstriji. Seveda danes nam ni dana naloga, na drobneje se ozreti po mnogojezični Avstriji ter preiskovati in zabelježevati vse one sirenske glasove, s katerimi so vabili razni prijatelji in neprijatelji naše ljudsko učiteljstvo v svoj tabor, obetajoč mu zlate gradove v prihodnosti. Konštatujemo pa že sedaj lahko takoj, da nas je jedna stranka našla še le sedaj — ko smo se strnili v krepko četo, med tem, ko nas je druga stranka videla vže dokaj let ter nam pripomogla do naših, pred dobrimi tridesetimi leti sankcijoniranih postav.
Ali, bodimo kratki: Klerikalci so nas našli še-le v polu-preteklem času, odkar uvidevajo, da njih pšenica ne dozoreva v onem obilju, kakor so upali; odkar se je pričelo prosto ljudstvo gibati ter se osvojevati in postavljati na lastne noge, drobeč one stoletne verige, katere so ga žulile in(|žulile stoletja in stoletja ter ga ožulile prav do kosti. Ako bi imeli klerikalci v istini kaj onega „zlatega" srca za nas, kakor ga sedaj tako in v takej obilni meri kažejo, pač bi ne bilo treba
tako krutega boja v onem času, ko nam je „prokleti" liberalizem izvojeval postave, vsled katerih je učiteljstvo postalo šele — važen faktor.
Toda pustimo to ; ozrimo se v tak boj v naše slovenske pokrajine. Na Kranjskem smo ravnokar izvojevali boj, ki je bil hujši kakor pa svoje dnij turški navali. Tu se je izvojeval boj med narodno-napredno in katoliško-narodno (?) ali klerikalno stranko. Trdimo pa sedaj — po dokončanem boju, da je ravno klerikalna stranka zaigrala svojo politično karijero, kajti igrala je nevarno „va banque" in jo tudi temeljito zaigrala. Klerikalna stranka porabila je v tem boju svoja vsa mogoča sredstva, sploh vse moči, kar jih premore, in vendar ni dosegla onih uspehov — kakor je hotela, namreč absolutne večine — 18 mandatov — v deželnem zboru, s katero večino bi prišla potem tudi do kruha. Radovedni smo, katera sredstva bode pa pri prihodnjih volitvah rabila, in pripomniti je treba, da se je ta volitev vršila v svetem letu, torej v času, katerega navaden človek redko doživi. In vendar tak — fiasko.
Isti boj — po istem načinu in za ista načela — se bije tudi v sosedni nam deželi, na Goriškem. Kdor pazno zasleduje vse faze tega boja na Goriškem — med klerikalci in narodno-napredno stranko — se mora ali čuditi ali pa — ostati hladen. In k tem hladnežem se prištevamo mi, kajti čuditi se mora le oni, kdor ne pozna onega vojskovodjo, ki je ves boj povzročil in ki ga faktično tudi vodi.
Ako primerjamo goriški in kranjski boj, vidimo, da sta si do pičice jednaka. Nasproti si stojita dve stranki, to je : narodno-napredna in klerikalna stranka.
Dokler ni bilo onega klerikalnega vojskovodje s Kranjskega na Goriško — takrat so se nam goriški možje — sedanjih obeh strank — nekako posmehovali, nas pomilovali in nam v zlo šteli, ko smo se tako „tolkli". Toda mi smo si mislili svoje in semintu tudi zažugali tem možem češ: ravno to še vas doleti.
Ko je zapustil kranjski vojskovodja belo Ljubljano in se naselil v solnčni Gorici, takoj so se začeli javiti oznanje-valci vojske — streljati je pričel najprej „Primorski list" iz svojega „kalibra". Na to je bil vjet sedanji general don Gregorčič ter izpuščen pod gotovimi pogoji iz jetnice. — In mož sledi slepo kardinalovemu plašču ! Kot oprode in pobočnike mu je izvolil vojskovodja celo trumo kaplanov in župnikov s vsemi pritiklinami. In kakor ljubljanski „Slovenec" preskrbuje delo „dolzega Toma", to je goriškim klerikalcem „Gorica". Do leta 1898 na Goriškem ni bila vera v nevarnosti, a kakor hitro je došel iz Ljubljane vojskovodja, postalo je Goriško tako brezversko, da se je dobilo — na legijone unetih misijonarjev — ki so pričeli oznanjevati nov „evangelij". — In kakor hitro se je posrečil ta načrt, pripraviti vero v nevarnost, bije se na Goriškem do pičice jednak boj kakor na Kranjskem.
Kakor se pa na Kranjskem ni hotelo vse ukloniti onemu istemu vojskovodju, ravno tako so se našli možje na Goriškem, katerim je dal Stvarnik še nekaj samostojnosti in zna-čajnosti. Uprla sta se takemu umetno-prikrojenemu boju moža, na katera gleda danes z občudovanjem ves dobro misleči narod širne Slovenije, — to sta dr. Tijma in A. Ga-bršček ; pridružila se jima je v kratkem času vsa inteligencija Goriške grofije.
Kakor si na Kranjskem stojita v boju nasproti v vrstah narodno napredne stranke vsa kranjska inteligencija in v klerikalnih vrstah po raznih duhovnikih in civilnih egoistih na-hujskani analfabetje — isto tako je na Goriškem.
Boj se torej bije na Goriškem do noža. Prav vesel pojav tega boja je pa ta, da se ga dejansko udeležuje tudi slo-vensko-goriško učiteljstvo, dobro se zavedajoč, da je ta boj za nje življenskega pomena, kajti, ako podleže narodna stranka, potem ve, da ga čaka zopet konkordatska šola, kjer bo on nič, a farovž vse. — Ker se je nagnila ravno pretežna večina goriškega uČiteljstva na stran narodno-napredne stranke, iz-previdela je klerikalna stranka, da je treba na vsak način, če ne pridobiti, pa vsaj zmanjšati število slovenskih bojev-nikov-učiteljev.
„Gorica" je pričela brenkati na svojo razglašeno harfo in vabiti ter vabiti slovensko učiteljstvo v svoj tabor. Skoro vsaka številka prinaša kak dopis iz „učiteljskih krogov" — recte iz uredniškega peresa — s katerim se obljubujejo „zlati gradovi" — slovenskemu učiteljstvu. Toda — ker vse to še ne drži — spraviti je bilo treba na noge prav po kranjskem „muštru" „Slomškovo zvezo", da preštejejo „glave svojih zvestih", a ta zveza je morala biti grozno „mizerna" — ker nismo čitali do sedaj še v nobenem klerikalnem trobilu kakega podrobnega poročila o tem shodu.
To dejstvo nas jako veseli. Vsa čast zavednemu goriškemu učiteljstvu, daje tako krepko krenilo na ono stran, na kateri ima iskati edino le rešitve svojemu obupnemu stanju. Vemo, in to tudi ve vse goriško učiteljstvo, da bode „Gorica" in nje pribočniki hodili s polnimi ustmi medu okrog slovenskega učiteljstva, a trdno smo prepričani, da najdejo ti pri-liznenci neizprosne može v goriških učiteljih in da ne krene ne za korak od svojih voditeljev in voditeljev narodno napredne stranke.
Moralično so goriški učitelji zavezani vstrajati — ne le radi indentičnostij svojega in narodno-napredne stranke programa — temveč še bolj radi dejstva, da stojita na čelu vsega na-rodno-naprednega delovanja moža, ki sta bila vživala v svojej uzornej mladosti ravno učiteljski kruh. V teh dveh možeh slovenski svet lahko izpozna, kako življensko moč ima ravno slovensko učiteljstvo v sebi.
Kakor se pa dobi tudi med najboljšo pšenico nekaj lju-like, tako se je dobilo — kakor na Kranjskem — tako tudi na Goriškem — nekaj takih učiteljskih kalinov, ki so sedli na klerikalne limanice ter prodali svoje osebe — značajev ne, ker jih nimajo — za skledo leče. Do tega čiščenja je moralo priti — to bode stranko še le prav okrepilo, ker se seda j lahko opira le na značaje in nima v svojej sredini Efijaltov.--
Sklepamo! A k sklepu ne moremo zamolčati nekega dejstva. V ta boj — to je goriški — pričela se je utikati tudi nekako tako kakor kaka sladka vodka „Edinost", posebno sedaj, ko je boj takorekoč na višku, ko se ima odločiti — s priobčevanjem dopisov iz vrst onih redkih goriških učiteljev, ki ne vidijo niti tako daleč, kakor jim sega nos.
Po volitvah.
IV.
Klerikalna stranka se kaj rada baha, da je dala učiteljstvu — ki je v njenem taboru — učitelju mandat, češ, glejte nas, kako smo naklonjeni učiteljstvu, medtem je pa narodna-napredna stranka prezrla zahtevo (?) uČiteljstva, da mu odstopi jeden siguren mandat.
Povdarjati moramo vnovič, da se nam to bahanje dozdeva prav slično onemu slučaju, ali recimo dogodbici, ki jo pripoveduje sv. pismo o čolnarju in farizeju. Priliko smo imeli že, opetovano opozarjati politikujoče slov. občinstvo, da je klerikalna stranka odstopila ta mandat težkega srca, a morala ga je, misleča in upajoča, da ta „nenavadna naklonjenost" privabi vsaj še nekaj takih kalinov v klerikalni tabor kakor so „katoliški Slomškarji", ki se ne boje očitno pokazati, da jim klerikalne lukulične pojedine prav dobro teknejo in da je njih glavni uzor klerikalna kuhinja in klet. Toda slovensko učiteljstvo je v „pretežni veČini" vže toliko probujeno, da ve ločiti noč od dneva, o tem dovolj glasno govori najmlajša „Slomškova podružnica" v Gorici.
Istotako moramo povdarjati, da se učiteljstvo narodno-naprednega mišljenja ni nikdar izreklo kot korporacija za to, da mora odstopiti narodna-napredna stranka zanesljiv mandat. Mogoče je pač, da se je privatno izrekla tu in tam želja v tem smislu, toda učiteljstvo ni nikdar oficijelno po „Zavezi" oziroma „Slov. učit. društvu v Ljubljani" izreklo zahtevo v ravnokar omenjenem smislu. Intorej najseblagovoli vzeti „ ad notam".
In slovensko, oziroma kranjsko učiteljstvo je bilo pač trdnega prepričanja in je še dandanes tudi, da bi bilo popolnoma nepotrebno, zahtevati mandata, kajti u č i t e 1 j s t v o je prepojeno s prepričanjem, da je narodno-na-predna stranka poslala v deželni zbor može, ki imajo v istini srce za bedo slovenskega učiteljstva — no, ako se je pa motilo v tem in so bile le one obljube prav navadna fraza, pomnita naj klerikalna kakor narodno-'napredna stranka, da bode kranjsko napredno učiteljstvo izvajalo potem svoje konsekvence in krenilo na ono pot — na pot politične zrelosti.
Slednjič bodemo pa vedeli ceniti tudi besede in obljube klerikalne stranke, one stranke, ki tako rada izvablja v svojih glasilih one sirenske glasove — da hoče imeti ta stranka „neodvisno, izobraženo in gmotno trdno podprto učiteljstvo". In zastopnik „katol. Slomškarjev" bode imel sedaj dovolj prilike drezati in drezati klerikalne kakor tudi liberalne poslance, da izpolnijo one svoje obljube, ki smo jih v polupretekli dobi čestokrat slišali. Bojimo se pa, kakor smo vže v predzadnjem članku pojasnjevali, da bode imel učitelj-poslanec, kot zastopnik kmetskih občin, kmetskih volilcev, vezane roke in zadrgnjen vrat takrat, ko se bo šlo za učiteljski interes, ker je program klerikalne stranke čisto nasproten težnjam uČiteljstva, zakaj prva stranka zahteva in tudi sistematično deluje na to, da se vpelje poldnevni poduk, da se skrajša šolska doba, da se omeji sploh ves poduk in sploh, da je sedanja šola „prokletstvo za ljudstvo" ; a druga ima pa v svojem programu zahtevo, da se šola pospe na višek svojega razvoja, a to se da doseči edino le z razširjanjem vže obstoječih šol oziroma napravo novih, s celodnevnim podukom, s podaljšanjem Šolske dobe in s splošno, intenzivnejšo vsem krogom pristopno izomiko.
Slovensko učiteljstvo treznega razuma in lahkega srca pričakuje bližnje bodočnosti.
Dopisi.
Srbija.
Priraio sam 30. št. Tovariša u kojoj ste dali mesta mojoj belešei o platama učitelja u Srbiji. Na mestu gde je rečeno: u Srbiji ima škola: osnovnih, gradjanskih i devojačkih slučajno je, pri prepisivanju, izostaa rečenica „koje pod odredbama ovoga zakona dolaze" (govor je bio o zakonu o narodnim školama) inače u Srbiji ima jošt: srednjih i stručnih škola a sem njih i Velika Škola sa tri fakulteta, koja «e uskoro dobiti jošt dva fakulteta i teme se proširiti u prvi srpski univerzitet kralja Aleksandra I.
Ona grupa bugarskih učitelja koja ie letos putovala do Pešte, Praga, Graea i dr. mesta i o kojoj ste Vi doneli jednu belešku u Tovariš-u, svratila je, na povratku, u našu presto-nieu u naš Beograd. Beogradski učitelji učinili su sve da bu-garske kolege odnesu sto prijatnije uspomene iz naše presto-nice. Bugarski učitelji da se oduže svojim srpskim kolegama, pozvali su ih da im vrate posetu i da pohode njihovu pre-stonicu Sofiju i njihov znameniti grad Plovdiv. Srpski učitelji prihvatili su bratski poziv svojih bugarskih kolega i krajem septembra (po st. kalend.) otišli su beogradski učitelji sa svojim škol. nadzornikom g. dr. Okanovičem svojoj brači u pohode. U oba bugarska grada učitelji su srpski bratski sa puno odu-«evljenja, ljubavi i sjaja dočekani, kako od strane svojih kolega, tako i od strane mnogobrojne mase naroda iz sviju re-dova, mnogih korporacija i prestavnika vlasti. Nije ovim redovima zadatak da iznesu pojedinosti ovoga tako srdačnoga i tako veličanstvenoga dočeka, ali ne mogu a da ne napo-menem da su na banketu koji je u Sofiji priredjen u čast srpskih učitelja uzeli učešča: srpski akreditovani poslanik (re-zident ministar) u Sofiji i zastupnik bugar. ministra prosvete, njihov ministar gradjevina. Posle prve zdraviee izvestio je srpski poslanik da je srpski kralj odlikovao g. Brakalova škol. nadzornika iz Sofije i nekoliko bugarskih učitelja ordenom „Sve-toga Save". Posle druge zdraviee saopštio je zastupnik bugarskog ministra prosvete da je bugarski knez odlikovao g. Okanoviča beogr. škol. nadzornika i nekoliko beogr. učitelja ordenom za „Gradjanske zasluge".
Ova poseta došla je posle one demonstrativne posete romunskih djaka u Atinama te su s toga mnogi skloni do ovu posetu srpskih učitelja smatraju kao odgovor na gornju posetu u Atinama i da joj pridaju izvestan politički značaj. Ja ne mogu ni da potvrdim ni da osporim ovo mišljenje ali znam da ni Srbi ni Bugari ne mogu nikako svoje nacionalne težnje ostvariti jedni protivu drugih ni jedni bez drugih. Zelja je naša da ova poseta izvedena sa puno oduševljenja i sjaja imadne stalnijih i osetljivih posledica.
Tek je tri godine kako je kod nas zaveden sistem stalnog školskog nadzora a več se na njega sa mnogih strana viče. I XVIII. Učit. Skuština izrazila se protivu njega i tra-žila da se suspenduje dok ne dobijemo dovoljno stručnih ljudi za ovaj posao. I suviše velika vlast koju kod nas imaju škol. nadzornici nad ličnošču učitelja, i mnogi netaktični po-stupci nekih školskih nadzornika izazvali su ovu poviku i na sam sistem nadzora.
Abiturijenti naše učiteljske Škole iz Aleksinca (ovo je muška učit. škola, sem nje imajo i u Jagodini takodje mušku a u Beogradu i žensku učit. Školu.) spremaju se da u za-jednici sa svojim drugovima iz ostalih srpskih zemalja pro-putuju, idučeg leta znameniteje gradove u Srpstvu. Mi srdačno pozdravljamo početak ovoga korisnoga posla.
Zahvaljuj uči se cenjenom uredništvu na gostoprimstvu j a ga molim da primi moje srpsko pozdravlje i da veruje u moje poštevanje.	M.
Društveni vestnik.
Štajersko.
Savinjsko učit. društvo je zborovalo dne 24. vinotoka na Gomilskem. Kljub slabemu vremenu zbralo se je še precejšno število tovarišic in tovarišev.
Gospod predsednik je pozdravil vse navzoče, zopet zbrane po preteklih počitnicah ter izrazil posebno veselje, da sta bila prvič v naši sredini dva nova uda: Gospica Dragatin ter gosp. Šnuderl — oba iz sv. Jurija ob Taboru.
Po prečitanju zapisnika sledilo je predavanje g. Jakšeta: „O narodno-umetni slovanski glasbi ter nje najvažnejših zastopnikih". G. predavatelj nam je obširno razjasnil začetek in pomen narodno-umetne glasbe v glasbeni literaturi, potem pa je zaporedoma poročal o najvažnejših zastopnikih ruske, češke in hrvaške narodno-umetne glasbe. Konečno je obljubil, da nam bode pri katerem prihodnjih zborovanj poročal tudi o slovenskih narodnih pesmih.
Ker ni bilo nikakih predlogov in nasvetov, zaključil je g. predsednik zborovanje, zahvaljujoč se vsem udeležencem.
Ako bode lepo vreme, bode zborovalo društvo v torek, 19. novembra zopet na Gomilskem. Upamo, da se takrat pač zopet enkrat snidemo polnoštevilno. Vspored se bode naznanil pravočasno.
Po zborovanju smo se podali vsi v bližno gostilnico, kjer smo se do poznega večera zabavali ter spregovorili več krepkih rodoljubnih besed. Posebno smo napivali starosti našega društva, ki je obhajal svoj god — gosp. Megliču.
Naša Narodna Skupština baš sad je na okupu i mi se nadamo da če ona stiči da popravi mnoge teške odredbe našeg školskog zakona.
Književnost in umetnost.
Nedolžnim srcem. Pesmi s slikami. Zbral Anton Kržič. V Ljubljani 1901. Samozaložba. Že naslov pove, da je knjiga namenjena naši mladini. Dasi pesmic mladina ne čita posebno rada, vendar smo mnenja, da ji bo ta zbirka ugajala, ker so pesmice ilustrovane. Knjižica, ki stane kart. 1 K 20 vin., lično vezana, v platnu pa 1 K 45 vin. — po pošti 10 vin. več — je pripravno darilo pridni deci za sv. Nikolaja, za Božič in novo leto.
Vestnik.
Učiteljski konvikt. Gosp. Jernej Črne, nadučitelj v Šmartnem pri Litiji, 50 K, katere je plačal Josip Slivnik, posestnik v Gorjah, ker je v V. Crnetovi gostilni navzoče učitelje žalil.
Za univerzo v Ljubljani se vse giblje. Prav bi bilo, da stori v tem oziru tudi „Ljubljansko učiteljsko društvo", deželno „Slovensko učiteljsko društvo", „Zaveza" in vsa v nji združena okrajna in deželna učiteljska društva svojo dolžnost in sicer nemudoma s primerno ulogo na naučno ministrstvo potom naših državnih poslancev.
Učiteljstvo kamniškega okraja priredi v nedeljo, dne 1. grudna, v dvorani zdravišča v Kamniku ob l1/2. uri zvečer koncert v korist „Učiteljskemu konviktu". Vstopnina 1 krona. Program zelo izbran. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Učiteljstvo na Goriškem — na krov! Med kandidate je sprejela narodno-napredna stranka na Goriškem kot zastopnika uciteljstva Andreja Vrtove a, učitelja v Tolminu. Prevažen je učiteljski stan; težka služba in velika odgovornost. Naša stranka želi dvigniti ugled učiteljskega stanu ter mu priboriti dostojno eksistenco. Z dvignjenjem učiteljskega stanu pa se dvigne tudi šola in s šolo korist kmeta. Današnji dan se je treba šolati, ako hoče človek kaj veljati ter lažje živeti; drugače je revež povsodi. Torej potrebujemo v deželnem zboru tudi zastopnika šole. Ali Vrtovec ni le učitelj, marveč je tudi posestnik in trgovec. Za sadjerejo in za mlekarstvo v gorah pa si je pridobil s svojim neumornim delovanjem naravnost neprecenljivih zaslug. Da je mogel zlasti glede mlekarstva delati vspešno ter ustanoviti celo vrsto mlekarnic, je pohajal v znano gospodarsko šolo v Sv. Mihelu na Tirolskem. Vrtovec je učitelj, ob jednem pa se briga za našega kmeta, o čemur dosti jasno govore sadje-rejsko društvo in mlekarnice po Tolminskem. Tako dičijo tudi tega kandidata vse one lastnosti, katere zahtevamo od ljudskih zastopnikov. — Tako „Soča". Lepe besede. Poživljamo vse učiteljstvo na Goriškem, da stori vse, kar le mogoče, da zmaga vrli g. Vrtovec in ž njim tudi vsi drugi kandidatje čile in neumorno delavne narodno-napredne stranke. Torej, le vsi do zadnjega na krov!
Umrl je dne 28. vinotoka g. Fran Razpotnik, nad-učitelj v Vodicah. N. v m. p.!
Pred ljubljansko izpraševalno komisijo so se vršili usposobljenostni izpiti od 4.—11. novembra. Aprobirani so bili: Za meščanske šole z nemškim učnim jezikom: Gospod Kracher Kari (Pulj), sestra Berth Teodora (Gorica) in gospodična Zupančič Ana (Šmartno na Paki); za francoščino, gdč. Mayerweg Luiza (Trst; Pavlic Jožefina (Ljubljana); Pelz Ema, Prihoda Marijana in Scswejzar Marija (Dunaj); Dopolnitveno preskušnjo za nemščino kot učni učni jezik je prebila gdč. Schaup Ernestina (Gorica). Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom so aprobirani gospodje: Kalan Rudolf (Pišece); Lenarčič Anton (St. Vid nad Ljubljano); Novak Alojzij (Bled); Praprotnik Avgust (Tržič); Tratnik Martin (Godovič); Voglar Fran (Celje — okolica) in gospodične Benedek Marija (Rovte); Bele Terezija (Vrabce) z ocliiko; Cerne Ljudmila (Stari trg); Dostal Alojzija (Ptujska gora) z odliko; Gantar Marija (Čatež); Hanželič Terezija (Ljubljana-Marijanišče); Hotschewar Leopoldina (Šmarje pri Jelšah); Jelene Roza (Frani); Jenko Olga (Toplice-Zagorje); Jeran Marija (Sv. Jurij v Slov. Goricah); Jeschenagg Katarina (Idria); gospa Kankler roj. Groschel Valentina (Ptuj — okolica); Kračman Antonija (Sv. Lenart pri Laškem trgu); Lukanc pl. Savenburg (Šiška); Mach Felicita (Šmarje pri Jelšah); Mar-tinčič Eleonora (Knežak); Martinčič Friderika (Vrbovo); Merva Roža (Ihan); Miklavec Roza (Sv. Benedikt v Slov. goricah); Mater Praprotnik Tekla (Ljublana uršulinka); Rajer Marija (Radeče na Gorenjskem); sestra Rosman Remija (Ljubljana Lichtenthurničina sirotišnica); Scharlach Ema (Čelovec, uršu-linska šola); Schitnik Pavla (Ponikva ob juž. žel.); Tavčar Frančiška (Sv. Jernej); Tomec Ana (Tržič); Vernik Ana (Podgorje pri Slov. Gradcu) in Vodušek Pavla (Pressbaum). Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom je usposobljen g. Erker Franc (Črmošnice), s slov. učnim jezikom pa g. Lapajne Josip (Cerklje) in gdč. Vider Marija (Loški potok).
Listnica upravništva.
Dolžnike opozarjamo, da store čim preje svojo dolžnost, ker moramo poravnati račun v tiskarni.
lašt^ala.
Vsem velecenjenim damam in gospodom za mnogobrojne in prepri-jazne čestitke, katere so mi poslali ob priliki 251etnice svojega službovanja v Višnji gori, izrekam na tem mestu svojo globoko in najprisrčnejšo zahvalo.
Janko Skerbinec nadučitelj.
Uradni razpisi učiteljskih siužeb.
Št. 1757.	Kranjsko.
Na jednorazrednici na Ostrožnembrdu je učno mesto stalnor oziroma začasno popolniti.
Dotične prošnje so vlagati semkaj do 21. novembra 1901.
C. kr. okrajni šolski svet v Postojini, dne 6. novembra 1901.
Laschan.
Št. 1480.
Na štirirazredni ljudski šoli v Št. Jerneju razpisuje se služba nadučitelja s zakonitimi dohodki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje vlagati je predpisanim potom tušem do 2 8. novembra t. 1.
C. kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 9. novembra 1901.
Št. 1203.
Na trirazrednici v Planini je eno učno mesto stalno, oziroma začasno popolniti.
Prošnje za to mesto so vlagati semkaj do dne 2 4. novembra t. L
C. kr. okrajni šolski svet v Logatcu, dne 9. novembra 1901.
Št. 692.
Na dvorazredni ljudski šoli v Vodicah je popolniti izpraznjena nadučiteljsko mesto s postavnimi prejemki.
Prošnje je poslati po predpisanem potu tukajšnjemu uradu da 10. decembra 1901.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku dne 12. novembra 1901.
Z. 832.	Štajersko.
Im politischen Bezirke Cilli sind folgende Lehrstellen definitiv zu besetzen:
1!) an der zweiclassigen Volksschule in Letusch (Ortschulrath Frasslau) eine Lehrer- eventuell Lehrerinstelle, mit den Bezügen nach der driten Ortsclasse;
2.)	an der fiinfclassigea Volksschule in Cadram und an der vier-classigen Volksschule in Hlg. Geist je eine Lehrer- eventuell Lehrerinstelle mit den Bezügen nach der driten Ortsclasse;
3.)	an der zweiclassigen Volksschule in Laak bei Süssenheim (Ortschulrat Süssenheim) eine Oberlehrer- und eine Lehrer- eventuell Lehrerinstelle mit den Bezügen nach der dritten Ortsclasse;
4.)	an der zweiclassigen Volksschule in St. Martin bei Oberburg eine Oberlehrerstelle mit den Bezügen nach der III. Ortsclasse.
Die Competenzgesuche, welcher mit dem Reifezeugnisse, dem Lehr-befähigungszeugnisse und dem Heimatscheinen, und rücksichtlich der Oberlehrerstelle auch mit dem Nachweise der Befähigung zur subsidiarischen Ertlieilung des katholischen Religionsunterrichtes instruirt sein müssen, sind an den betreffenden Ortsschulrath zu richten und von noch nicht angestellten Lehrpersonen directe beim Ortsschulrathe, von bereits angestellten Lehrern aber im Wege der Schulleitung beim vorgesetzten Bezirksschnlrathe bis längstens 10. December 1901 einzubringen.
Cilli, am 4. November 1901.
povsod le svinčnike, ki nosijo napis:
Svinessik družbe sv. Cirila iti Jtfefoda v Cjubljani.
Ti svinčniki so novo blago in zanesljivo dobri ter iz svetovno-znane avstrijske tvrdke Hardtmuth-ove, in nič dražji od druzih.
Svinčniki „Družbe sv. Cirila in Metoda" naj se vpeljejo v vse šole, saj dična družba skrbi največ za narodne šole in vsak krajcer jej dobro dojde. Z blagim namenom je pa združeno tudi dobro blago.
Cena t'i ducatov :
Št. 100	št. 90	št. 301	Št. 302	št. 504
K 142. K 2-70. K 4-50.	K 5-04.	K 6"84
Glavno zalogo ima trgovina
Svati gottač-a v Cjubljani.
„Učiteljski Tovariš" izhaja 1., 10. in 20. dne vsakega meseca ter stoji vse leto 8 K, pol leta 4 K, četrt leta 2 K. vSpisi naj se blagovolijo pošiljati samo pod naslovom: Uredništvo „Učiteljskega Tovarša" v Ljubljani. Naročnino pa prejema g. Frančišek Crnagoj, nadučitelj v Ljubljani (Barje). — Vse pošiljatve naj se pošiljajo franko. — Oznanila in poslanice se računajo za stran 30 K, pol strani 16 K, 1/8 strani 10 K, 1/i strani
8 K, V8 strani 4 K; manjši inserati po 20 h petit-vrsta. Večkratno objavljenje po dogovoru. Priloge poleg poštnine 6 K.