C. C. Postale. - Esce ogni mercoledi - 13ottoprej92t,. Posam*zna Stevilk* 25 stotink Izhaja: vsako sredo zlutra} St&ne za celo leto 75 L. » pol leta S » > četrt leta 4 > la innzemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do- poalarie naročnine sc ;w morcmo ozirati. Odgovornl uredntk: Polde Ketnperle. vim* AAJf/Km/a št. 62 V Gorki, v sredo 13. oktobra 1926 Leto IX. Nefrankirana plstna Sf ne sprejemalo. Oglasi se računajo po dogovorv in se plačalo v naprr*. List izdala konsorci! 'GORIŠKE STRAŽE*. Tisk Katotiške tiskarne v Gorici, Riva Piazziita stew 18. Uprava in urednlštvo: nlica Mameli štev. 5. — (prcl Scnole). -- Teles, int. štev. 308. Dr. Hr. ©bčinski načelnik (podeštat). Te dni so novi upravitelji nasih občin, občinski načelniki (pode: štaii) zusedli svoja mesta, Radi tega je vaz.no, da poznamo njihove pravice in dolznosti na podlagi to: zadevnih zakonov. Temeljni zakon, na podlagi kat terega je bila uvedena v Iialiji usta: nova občinskih načelnikov je za^ kon 4. fcbruarja 1926 št 237, ob* javljen v uradnem listu »Gazzetta officiate« 18. 2. 1926. in kr. odlok* zakon z dne 9. inaja 1926. št. 818, objavljen v »G. Uff.« 21. 5. št. 117, ki spreminja neke odloke prvega zakona. Oglejmo si glavne določbe te? meljnega zakona z dne 4. 2. 1926. vpoštevajoč spremembe vsebovane v zakonu od 9. 5. 1926! Načclnika imenujejo onim obci* nam, katerih prebivalstvo ne pre- sega 5000 ljudi. Da se ugotovi šte* vilo prebivalstva občine, treba se ozirati na zadnje Ijudsko štetje, to je na ono od leta 1921. Videmska provinca ima 325 občin. Od teh občin je dobilo načelnika 269 ob? čin. Načelniku stoji ob strani ob; činski svet, ako prefekt to smatra za potrebno z ozirom na krajevne razmere. Od presoje prefekta je to; rej odvisno. ali bo načelnik upniv: !jii! občino sam, äli bo pri tern sodelovol tudi občinski svet. Načelnik je imenovan s kralje: vim dekretom na pvedlog not ran je; ga ministra. On je torej državni uradnik. Njegova služba traja 5 let. Prefekt lahko premesti načeU nika od ene öbcine k drugi obeini iste dežele. Po preteku 5 let more biti načelnik lahko zopet potrjen v svoji službi. Prefekt lahko predlaga notra* njemu ministru, da se načetnik opozove. Ta poziv sledi iudi s kraljevskim odlokom. Proti opo? zivu ni mogoča nobena pritožbt*. V občinski svet so lahko imeno* vane osebe, ki se ne nahajajo med onimi, ki niso volilei in ki so ne* izvoljivi v smislu čl. 25 in 26 obč. in dež. zakona. Občinski svet je organ, ki ima pomagati načelniku pri upravi občine. Občinski sveU niki dobro poznajo krajevne raz: mere in potrebe. Zato lahko ponuu gajo načeniku v njegovem delova: nju, ki mora brez dvoma vpošte: vati krajevne razmere in potrebe. Število obeinskih svefnikov do^ loča za vsako občino prefekt. Teh svetnikov mora biti najmanj 6. Prefeki imenuje z odlokom obč. svetnike in sicer eno tretjino ne: posredno sam, a dve tretjini na predlog gospodarskih udruženj, sin: dakatov in krajevnih družb. Pre: fekt doloca tudi gospodurskü udru: zenja, sindukute in krajevne druž: he, ki imujo pravico predlagati obč. svetnike kakor tudi število svetnU kov, ki jih posamezna teh organU zacij lahko predlagajo. Vsaka teh organizacij predlaga 3 imena, od katerih prefekt izbere svetnika. Kakor vidimo ima občinski svei različno število svetnikov, in sicer z ozirom na krajevne razmere. O teh razmerah sodi prefekt. Načelnik izvršuje vse, kar je prej po obeinskem in deželnem za? kon.u izvršcvnl župan, obč. odbor in občinski svet. Občinski svet ima samo posvetot valno pravico. Ta svet izreka svoje mnenje glede vseh vprašanj, glede katerih ga načelnik vpraša za mnenje. Načeflnik mora vpraüati obč. svet za mnenje, ko se njegov sklep tiče odobritve pr'oracuna, akiivnih in pasivnih obveznosti, ki vežejo občino čez pet let, najetja posojila. nalaganja davkov, pro: duje obč premoženja, neposrednega prevzemanja javnih naprav (pub: blici servizi). Če se mnenje obč. sveta v teh zadevah ne strinja s predlogi načelnika, mora ta to omeniti v zapisniku odnosnih skle: pov. Samo v gori omenjenih zade; vah, ki so za občino izredne važ; nosti, mora načelnik vprašati za mnenje obč. svet. Seveda načelnik lahko vpraša obč. svet za mnenje tudi v drugih zadevah. Na v gori omenjenih zadevah ni dolžan na* čelnik držati se mnenja občinskega sveta. Načelnikov sklep je vničcn, če v goriomenjenih v zakonu iz: recno navedenih zadevah ne bi vprašal za mnenje obč. svet. Razlogi, radi katerih ne more biti nekdo izvoljen za župana, ki so navedeni v čl. 146 obč. in dež. zakona, veljajo tudi za načelnika. Načelnik lahko da vsakemu obč. svetniku kako posebno nalogo gle; de uprave občine. Če občina nima občinskega sveta, načelnik da tako nalogo kakemu občinarju, ki se pa ne sme nahajati med osebami, ki niso volilci ali ki so neizvoljivi gla; som čl. 25 in 26 obč. in dež. za* kona. Prefekt pa mora odobriti tuko osebo, ki jo je izbral načelnik. Naloga teh oseb je pomagati nat čclniku, ki večkrat ne more sam zmagovati vsega dela pri upravi ob= čine. Vlada lahko imenuje, ni pa prU morana, načelnika tudi občinam, katerih prebivalstvo presega 5000 ljudi, in sicer v slučaju, ako je ob^ činski svet bil dvakrat razpuščen v 2 letih. V tern s'lucaju se izda toza: devni kraljevi odlok in sicer na predlog notranjega ministra po /aslišanju ministrskega sveta. (Nadaljevanje sledi.) Kaj se gocli po sveiu? Spominiiitc sc sc, da smo brali v < »Straži« o tajni v Thoiryu. Tarn sta • čisto shieaino nalctcla skupaj fran- coski in nemški zunanji ministem j pri dobrem kosilu. Scvcda st.-i se tudi čisto slučajno pomenila o va* /nih političnih zadevah, ki sc tičejo Francije in Ncmcev. Kcr moža ni? i sta imcla ob sebi dosti zgovornih prič razen tolmačcv, niso mogli časnikarji nie zvedeti. Briand je lc pohvalil oeeta krčmarja, da ima do* bro kuhinjo in klet, pa da je izpred L|ostilnicc lep raz^lcd na montblan* ske snežnike. Toda že eez par dni so ncmški in francoski listi do nebes povzdi* Liovali prijateljstvo med Nemci in Francozi in pisali, da bodo šele zdaj zasinili človeštvu mirni časi. Angleži so pa vso reč s kosilom in Mont Blancu vzeli drugače na znanje. Dosedai je bilo v njenih računih tako, da si nista bili sosedi ob Kenu dobri. Boste pozneje spo« da.i videli čemu. Zdaj se pa naen* krat botata oba sovražnika! Politične počitnice. V Foreyna Officu (zunanjem mi* nistrstvu) v Londonu so dejali, da mora tudi anjLjleška diplomacija stikati novc niti. Poslali so po po* slanca Chilkoota, ki je od sile bo* üat elovek in ima svojo jahto »Dol* plan« (razkošno opremljen parnik, s kakršnimi potujejo bogataži po morjih na dobcr zrak). Mož je do* ber prijatelj ministra Chamber* laina. Pa so se domenili, da bodo malo križarili po Sredozemnem morju. Chamberlain je ukazal po* slati po svojc kovčeke, po ženo in sina in so odpluli proti Livornu. Tako je prieel an^leški zunanji mi* nister Chamberlain svoje počitnice. Dopisnik velike^a anoleškcjia li* sta »Daily Tcleßrapha« pravi dalje: Ko je Mussolini zvedel, da je an* j4leški minister na oddihu v Livor* nu, je izrazil želio, da bi se videla. Tako se je za Chamberlaina začel 1. oktobra drutli del nje^ovih krat* kih počitnic. Na dveh jahtah. Po navadi so sc zbirali diplomat* je k posvetovanju v sijajnih dvora* nah. Gala uniforme, ^ovorance in napitnice so bile slovesen uvod v raz.j^ovore. Kakor kaže so se tudi liplomatski scstanki predrugaeili n postali nekam bolj dcmokratični. Državniki se srečujejo po hotelih, pri kosilu, na izletu in v takih idi* lah kujejo svojo politiko. Gospoda Chamberlain in Musso* lini sta si izbrala dve jahti za svoje razf.*ovore ali kakor sta sam a iz* javljala, da sta druu dru^ega obču* dovala. Zanimivo je, kako se je to zvr* šilo. 1. oktobra zjutraj ob deserih in en eetrt so spustili na kraljevi italijanski jahti »Giuliana«, s ka* tero se je Mussolini pripeljal v Li* vornske vode v morje eolnieek, ki je odplul k »Dolphinu«. V njem je sedel mornariški eastnik z velikim šopkom rož in listkom: »Benito Mussolini je vesel. da more izreči dobrodošlico Ljospej C/hamberlaino* vi in da ji more nuditi svoje udane poklone«. Brž za tern jc »Giuliana« nriplula ob bok »Dolphina« in Mus* solini je z dvema spremljevalcema Ptopil na an.ulesko iahto. Na stop* nišču mu je že prišel nasproti Chamberlain in mu krepko potre* scl desnico. Na jahti pa je zaplapo* lala italijanska zastava. Po prvih pozdravih so sedli v kabini k okrep* čilu. Tu sc je že razvil prvi raz.uo* vor. Potem sta se pa oba ministra oddaljila in sama razpravljala o po* Üticnih reeeh do poldveh. Nato so šli vsi skupaj na italijan* sko jahto k obedu. An^leški ßostje so nosili fašistovske znake. Med dobrim kosilom je Chamberlain kar stresal dobre dovtipe iz svoje* Ua političnega življenja. Mussolini in njc^ov zunanji podtajnik sta se pray krepko smcjala. Po obedu je Chamberlainovka prosila vse sku* paj, naj sc dajo foto^rafirati in podpišejo na fotografije. Po črni kavi sta se Mussolini in Chamberlain spet pogovarjala. Ko sta se dogovorila, so prišli na krov »Giuliane« obiski, za tern pa so si šli vsi skupaj ogledat italijansko bojno ladijo »Tigra«. An^lcžem je zelo ugajala. Ko so se naßledali,, se je Chamberlain vkreal med topov* skim grmenjem na jahto in odplul. 20 minut kasneje je tudi Mussolini šel na kopno, na postajo in ob pe* tih v Kim. Tako so sc odij^rali ti politieni obiski. Kaj sta govorila? Naravno je. da je sestanek med vodilnima oscbama Anglije in Ita- li je vzbudil pbče zanimanje. Fran* cozi so si dejali, da je to posledica Thoirya. Chamberlain sam jc rekel poroeevalcu rimske »Tribune«, da sta razpravljala on in Mussolini prav o vsem, kar se tiče obeh držav. Eno i»lavnih fašistovskih alasil »L' impero« piše: »... nekateri fran* coski listi se čutijo vznemirjene po tej izmenjavi misli med Anßlijo in Ifalijo. In vendar je popolnoma v redu, da ravnamo skupno z na* šimi an.uleškimi zavezniki.« Dalje pa pravi, da ni prav misliti češ, da se je v Livornu ustvarila protiutez proti Thoiryu. London in Rim ne gresta proti Parizu in Bcr* linu. Toda treba je ustvarjati rav* notcžje med državami, ki se pa že samo ob sebi ustvarja, če se na enem koncu ruši. Tako je torej mnenje fašistov* skc^a lista o tern politiencm se* stanku. Iz tcLa sc tudi da sklepati, kaj sta državnika obravnavala. Politiko »ravnotežja« hoeejo da* nes vsi državniki. Briand in Stre* semann tudi. Vprašanie je pa, ka* ko jo ona dva razumeta in kako druqje. V tern jc skrito jedro vpra* šanja. Ob koncu moramo le pri* pomniti, da je nemška politika »ravnotežja« pred vojno privedla do svetovne vojne. Parkrat smo že mi povedali, da gospodje politiki lahko marsikaj ukrenejo, a se jim ree prebrne, kcr zahtevajo drugaee — tr^ovske in ^lospodarske koristi. Seveda se zgo* di tudi. da se skladajo denarni ljudje s političnimi. To se celo naj* večkrat zijodi. Baš tedaj ko sta imela Mussolini in Chamberlain svoj znameniti se* stanek na jahtah, so v Bruslju na Bel.uijskem ustanovili » jckleni trust«. — Trust imenujemo zvezo več gospodarskih podjetij iste stro* ke. — Ta novica je gospodarski svet zelo zanimala. Posebno na njujorških in londonskih borzah so sc ne malo vznemirili ob tern po* ročilu. Thoiryska skrivnost se jasni? Po Briandovcm sestanku s Stre* semannom so v nemških in fran* coskih listih dosti pisali o zbližanju med obema republikama. Tu pa ne gre le za varnost ob renski meji, marveč bolj za gospodarske koristi, ki se prav ob tej meji križa.io. Ni toliko ne Nemcem ne Francozom za domovinska čustva Alzačanov, ko- likor za podzemeljske zaklade v premogu in železu. Toda to smo že dostikrat pojasnili našim bravcem na drugih vzgledih. Ko je Nemči j a vo versa jskem miru morala odstopiti Lotarinško in Alzaško, je to bridko občutila, ker bas tarn so bila najboljša le* žišea nemške žclezne rude. Fran* cozi, Belgijci in ona peščica Luxem* buržanov imajo pa preveč železne, a je ne morejo prekaliti in upo* rabljati, kcr imajo premalo tega. kar imajo pa onkrai vode (namrec Rena) — premoga Naravno je, da sc je porodila v glavah vseh obmcjnih industrijalcev misel, kako bi Iepo :?tnEn hribček bom kupil, bom trte sadil-----------«, je zaokrožil na.š Slomšek. Pa zopet o grozdju in in gatvi. V tern veselem času so zdaj naši Vipavci in Brici pa Kraševci okoli svojega terana. Le skoda, da je v tern veselem času tudi grenek spomin na tisti dan, ko je marsikje ledeno zrnje vničilo upe naSih vU nogradnikov. Marsikje se že poraja misel, da bi trto popolnoma opustili, češ da je konkurenca z laškimi vini pve: huda. Izkazalo se je pa zadnje in predzadnje leto, da se da ves naš vinski pridelek v denar spraviti. Seveda bi morali vsi na to gledati, da se po naših krčmah, tudi po Gor ah, toči le domač pridelek. Ce se bo to uveljavilo, bosta še bolj veselo pela spomladi pikon in pb konica po naših bregih, z zado& čenjem se bo potil trtorejec, ker se mu bo cekinasti grozd ze smejal kar v — mošnjiček. Danes berete v »Straži« eno »vendimsko« ali »bendimskocc kot pravijo Vipavci in Kraševci. Ta vendimska je pa bolj briška, zato naj kdo poskusi vipavsko bendim; sko in jo poslje »Straži«. Pa dobra i mora biti. Umrl je v Cerknem po kratki bolezni gospod Pavel Obid, trgovec in veleposestnik, znan ne samo v domačem okraju, ampak tudi v širši naši deželi. Bil je mož*poštenjak, ki si je znal s svojo brihtnost* jo in marljivostjo ustvariti krepko gospodarsko onozicijo. Bil je pošten Slovenec, ki svoje narodnosti ni ni* koli zatajil in mu bo v vseh naših krogih ohranjen časten spomin. Dočakal je 74 let. Njegov pogreb se je vrsil ob izredno veliki vde* ležbi zadnji pondeljek. Naj počiva v mini! Družini iskreno sožalje! Alojzijeva proslava. Sv. oee Pij XI. je izdal dne 13. junija t. 1. glede slovesne proslave Alojzijevega leta lepo apostolsko pismo. Sv. oče se obrača do vseh vzgojiteljev in prijateljev mladine, pa tudi do mladine same in jo z očetovsko ljubeznijo vabi, naj z vnemo in koristjo proslavi spomin svojega vclikega vzornika in patro* na. Zlasti pa izraža Sv. oče toplo željo. da bi se mladina vseh naro* dov sveta zavezala na posebno živ* ljensko pravilo — tako imenovano alojzijansko pravilo — kakoršne* ga je izdelal limski odbor in obja* vil vsemu svetu. Goriški nadškof je izdal poseb* no okrožnico, kjer javlja papeževo željo in pristavlja: Ker resno že* limo, da bi Alojzijeva proslava nudila tudi mladini naše nadškofi* je mnogo pobude in opore za čed* nostno življenje,, se obračamo do častite duhovščine, do vseh krščan* skih vzgojiteljev in voditcljev mla* dine in jih prosimo, da posvetijo tej zadevi svojo posebno skrb in ljubezen. Pridobijo njaj mladino, da se posveti sv. Alojziju in sprej* me alojzijansko pravilo. Da se to zgodi, je treba mlade ljudi poučiti, da spoznajo pomen in lepoto tega pravila. Najlepše bi se dalo to do* seči z duhovnimi vajami, s tridnev«= nico ali s podobno cerkveno prire* ditvijo. Pri tern bo prirediteljem dobro služila brošurica »conferen* tiae aloysiane«, kakoršno je izdal rimski odbor in so jo vsi duhovniki že prejeli od našega delegata. Za pridige in sv. spoved naj si duhov* niki medsebojno pomagajo. Solska mladina naj porabi prve tedne šolskega leta v to, da opravi šestnedeljsko pobožnost na cast sv. Alojziju,. v kolikor je ni že opra<* vila pred svetnikovim praznikom. Nabiranje podpisov za album naše nadškofije naj se zaključi z dnem 7. decembra, da bomo mogli dati album vezati in pravočasno poslati v Rim v vpogled sv. očetu. Dne 31. decembra ga bo zastopnik naših krščanskih mladeničev skup* no s tovariši vseh narodov zemlje s primernim rekom položil na grob sv. Alojzija. Podpisi naj se pobirajo pri učen<= cih višjih razredov osnovnih šol in pri vseh kat. mladeničih od 12. leta dalje. Posebno želimo in pričaku* jemo, da bodo alojzijevo pravilo sprejeli in podpisali mladeniči ka* toliških družb in društev. Zadnji dan leta, na dan dvesto* letne slovesne obletnicc kanoniza* cije sv. Alojzija in svetovnega mladinskega obhajila, ali pa v ne* deljo prej — na dan sv. Štefana. naj se organizira po vseh duhovni* jah skupno sv. obhajilo moške mla* dine. Po sv. maši naj se mladeniči, ki so dali svoje podpise, skupno posvetijo sv. Alojziju in ponove alojzijansko pravilo. Popoldne pa naj bi se vršile, kjerkoli je mogoče, slovesne akademije na cast sv. Alojziju. V škofijski odbor, ki naj nadalj* no akcijo vodi, so imenovani preč. mons. dr. Josip Ličan,, profesor boc= goslovja, veleč. g. Leopold Cigoj, podravnatelj maiega semenišča in veleč. g prof. Filip Tercelj, tajnik Prosvetne zveze. Delodajalci! Ravnateljstvo obrtne nadaljeval* ne sole nam sporoča, da kljub pc>= novnim pozivom zahaja k pouku le malo učencev. Opozarjajo se tako gospodarji kakor učenci, da je obisk zapovedan, sicer zapadejo ' kazni oboji. Trgovska sola v Gorici. Ravnateljstvo javlja, naj se do 20. t. m. javijo osebno' ali pismeno pri tajniku vsi gojenci in povedo ali gredo v višji razred, ali so spre* jeti na podlagi julijskega izpita ali inorajo ponavljati. Duhovniške spremembe. Ballaben Franc, župnik iz Villa Vicentina je premeščen v župnijo Krmin. — Župnik Fr. Hliš iz Buko» vega je prcmeščen v §t. Viško goro. Pošta. Poštni ravnatelj nam piše, da od 10. novembra t. 1. dalje ne bodo več v veljavi ckspresne znamkc po 70 stotink. Od zdaj naprej stanejo ekspresne znamke L 1.25. Novo vino. Novo vino se bo smelo na drob* no prodajati šelc od 23. oktobra dalje. Tako nas obveščajo ob* lastva. Splošno slov. žen. društvo v Gorici naznanja,, da se bo vršil ob torkih in petkih od 7. ure dalje večerni tečaj za ženska ročna dela. Vse gospe in gospodične, ki se žele na* učiti kake nove tehnike ali pa po* trebujejo vzorcev in sveta za raz* na praktična in umetniška ročna dela, naj se javijo v društvenih pro* storih, via S. Giovanni 7/1. Kruh. Mestno županstvo odreja, da se prodajaj od 11. oktobra t. 1. dalje kruh iz mešane moke 82% v kosih po 15Ö—200 gramov do 2.80 lir ki* logram. Kruh iz mešane moke s koruzo v kosih do 500 gramov po 2.60 ki* logram. Kruh iz žitne moke enotne vrste v kosih manj kot 150 gramov se sme prodajati le na kilograme in ne na kose. Goriška Mohorjeva družba. Vnovič se obračamo do gospodov poverjenikov s prošnjo, da nam še tekom tekocega meseca nakažejo udnino, kolikor so jo nabrali ter morebitne zastanke od lanskega leta. Sporoče naj nam hkrati, koli? ko izvodov Pregljevega romana »Oče, budi volja Tvoja« naj jim pošljemo. Iskrena zahvala in pozdravl Tajništvo, Gorica, Corso Verdi 1. Odborova seja društva »Skalnica« bo prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne v društvenih pro«5 storih v ulici Mameli 5. PrilogaM GoriSke Straže« §t. 62 »ÜORISKA STOAŽA« Stran H. Interpelaieija poslanca Besedu,aka. Ko so naši učitelji vložili na ka* hinetno pisarno nauenega ministra j>roti namcravani odpustitvi pred- pisane ugovore, je poslal poslanec tlesednjak :jospodu Fedelcju v Rim nastopno interpelacijo: »V preteklilh tednih je poslala Vaša Ekscelenca mnogim slovan- skim učiteljem Julijske Kräjine odlok, v katerem jim javljate, da nameravate v smislu zakona od 24. decembra 1925 št. 2300 odrediti njih odpustitev iz sluz.be. 0 večini odlokov navaja Vaša Ekscelenca kot vzrok tega težkega sklepa »izraziio proiiitalijanska čustva« in »živo propagando«, ki jo razvijajo ti učitelji »proti drzavi in vežimu«, s čimer so se postavili ba; je »v nasprotje s splošnimi politic- nimi smernicami vlade.« Vprašam Vašo Ekscelenco, ali se Vam ne zdi nasprotno vsem nače: hm pravičnosti, da se žigosajo posteni državljani za sovražnike drzave, a se ne navede pri tern no* beno dejstvo in nobeno določno dejanje, ki bi opravičevalo tako obtožbo in dalo prizadeüm osebam istočasno tudi možnost, da se us? pesno branijo. Kaznovati drzavljane za nezna: na dejanja, o kaierih niso bili niti obveščeni, je postopanje, ki bi mo* ralo biti nedopustno v upravnem življenju našega časa. V takih ruzmerah ni izključeno, da odloču; ta o usodi državnih uslužbencev mesto pravice najbolj nizkotno ovaduštvo in osebno masčevanje. Zato prosim Vašo Ekscelenco, da bi radi ugleda državne uprave hoteli ugovore, ki so jih predlozili slovanski učitelji, skrbno proučiti in da bi ne odpustili iz službe nU kogar, preden ni obdolženec v red- ni disciplinarni preiskavi imel prU like, da se postavno bnmi. Ako bi se to ne zgodilo, bi bilo Ludvik Zorzut. "Vendimska. Rebulica na bregu dozoreva, se maii jagoda izlila bo, prečudno moč nam razodeva, da vinčice rodila bo. Posodo iz kleti smo navalili, pod strešjem prešo smo postavili, širetine, Čebre s kropom smo napili, od suše bodo zdaj ozdravili. Pod kljukcem grozdje pada — zrelo — si trie žalostno šepečejo, a v kädi vse kipi veselo, ze v moštu jagode trepečejo. Dehti vsa klet, šumi in vreje . .. Rebulo brisko mi prodali bomo, a v kotu hekto sladko se nam smeje: o, tudi mi ga piti znali bomo! slovansko ljudstvo prepričano, da je Vaša Ekscelenca započela proti licit eljem naše krvi kruto pregan* junje in bi bilo v tern slucaju naj; bolj primerno izjaviti, da je »v nas- protju s splošnimi političnimi smernicami vlade«, kdor je slovan: skega pokoljenja. ?.elim pismeni odgovor. Gorica, 2. oktobra 1926. Dr. Engelbert Besednjak, dry., poslanec. Kaj je novega na deželi? Lokovec pri Kanalu. Vse kar je najbolj našc se po? slavlja. Šolski maleki so s solzami jemali slovo od tukajšnje učiteljice Ljdč. Zore Tusulin. Bila je dve leti med nami, vzljubila je otroke. Ta* kill uenih ženskih moei ni imcla naša lokovška sola, kakor so bile gosp. Milka Mlckuž?Kofol m pa gospodična Zora Tusulin. Zaman so se veselili otroci in starši, da se vrne zopet; zaman se je mogoče tudi ona veselila, da pride zopet med nas. Vse je doprinesla za ljud? stvo med katcrim je bivala, zato pa je bila trn v očeh marsikomu. Ko je jemala slovo v nedeljo 3. t. m. se je videlo, da je bila ljubljena in spoštovana pri vseh. Slap pri Vipavi. Že zopet jc ncmila smrt zahtcva? la žrtev iz naših vrst. Dne 24. sept. je stria upc krepkcga, nadebudne? ga, 24 letnega fanta * društvenika Franceta Furlana. Pokojni se je bil prehladil na vajah v mrzlem Inni? chenu, kjer je služil pri alpinih. Pred lctom je že okreval, nastopil jc tudi pri lanskem tcl. nastopu, a par mcsecev zatem se je znova prehla? dil in s tern je bila zapečatena nje? gova usoda. — Umrli France dasi? ravno preobložen s kmet. delom se je vendar povsod udejstvoval tcr samoizobraževal. Porabil je vsak prosti čas za čitanje in študij raz? nih strokovnih knjij* in listov. Bil je do zadnjega zvest naročnik in čitatelj »Gor. Straže« ter raznih drugih naših listov. Največje nje* govo veselje je bila glasba in sadje? reja. Kot samouk sc je toliko izvež? bal, da je lahko nastopil z zborom. Večkrat je nadomestoval odsotno g.čno, a tudi sam je več časa vodil cerkveno petje. Kot vnet praktičen sadjercjec je vpeljal veliko novih vrst sadja iz Moravskega in drugod. Napravil si jc tudi drevesnico, kjer je vsako leto vzgojil in cepil stotine drevesc, ki jih je zasadil sam ali pa prodal. Odkar je obnovljeno dmšt? vo jc bil pokojni France njega vsa? kolctni odbornik, vedno je bil med prvimi za vsako stvar, kakor je mo- gel je pomagal in koristil društvu do zadnjej4a. Pogrešali ga bomo povsod, najbolj pa ga bodo njegovi starši. Dragi France! Imel si polno upov in načrtov za bodočnost, a s teboj so pokopani vsi. Odšel si po plačilo v boljšo domovino, ni Te več med nami. Studeno. (Zahvala.) Podpisani si štejem v dolžnost da se najsrčneje zahvalim za ganljivo slovo eclokupne vasi o priliki mojega odhoda. Predvsem iskrena zahvala mladini za postav? ljen slavolok, kakor tudi podokni? ce pevcem in orkestru. Vnovič Vam kličem: »Le tako po začrtani poti — ne vstrašite se vsake sence — pogumno naprej — jeklcna vo= lja premaga šc tako velike tcžavc.« Ker mi ni bilo mogoče posloviti se od vseh vaščanov in faranov, sprejmitc ob slovesu moj skromni pozdrav. — Martelanc Just, učitelj. Nabrežina. (Nov grob.) — Dne 8. t. m. je preminula v starosti 54 let, po dolgi in mučni bolezni gospa Marija Ka* dovič. Bila je usmiljena in skrbna mati zavedne, krščanske družine. Veličastni pogreb, ki se ga je vde* lcžilo mnogo ljudstva iz naše vasi in okolicc ie bil do pokojnice jasen izraz sočutja in priljubljenosti. Ob tužnih zvokih tuk. »Godbencga društva« se je sprevod pomikal iz hišc žalosti v ccrkev in od tarn na domačc pokopališče, kjer se je na* brcžinski pevski zbor z ganljivimi žalostinkami poslovil od nje. ki med nami vcč je ni. — Pokojnici večni mir, ostalim pa iskreno sos žalje! Krajnavas. V nedeljo 26. sept. t. 1. se je pri mis vršila lepa ccrkvena slovesnost. Prcnešen je bil popravljcni kip M. D. Pomočnice v lepo okrašcno ka* pelico. Že prejšnji dan so vaščani prostovoljno lepo očcdili in okrasili z inaji, slavoloki itd. poti in ccsto, koder se je vila procesija. Da je bila slovesnost še večja, povabili so v ta namen č. g. župnika Šonca iz Dutovclj, ki se je vabilu prav rad odzval. Vkljub dežcvncmu vreme* nu je prišlo mnogo ljudi. Po dokon* čani službi božji je č. g. župnik Sonc v družbi z domačim č. g. žup* nikom blagoslovil kip. Cerkveni zbor jc odpel 2 lepi Marijini pesmi. Nato so dekleta v lepih belih obla* čilih ncsla kip v procesiji na dolo« čeno mcsto. Red pri procesiji se je, žal, pogrešal. Po blagoslovitvi ka= pclicc jc č. g. župnik Šonc v globoko zainišljen, jcdrnatem,, prepričeval* nem in v srcc scgajočem govoru ori* sal lepo slovesnost. Slcdili sta še dvc Marijini pesmi in mračilo sc jc žc, ko sc je ta lepa slovesnost za? ključila. Spodnja Idrija. Komaj smo sc malo oddahnili od zadnje povodnji, nam je že druga grozila. V noči od sobote na nedc^ 1 jo — 10. oktobra je tako deževalo, da so vode silno narasle, zlasti Idrijca, Pečniška grapa in grapa za ccrkvijo. Bali smo se že, da bo zo- pet vse pod vodo. V nckatere hiše ie bila že udrla voda. Brez škode tudi sedaj ni bilo. G. Božičku je voda odnesla scdaj še hlcv, klavni* co in shrambo za jedila. Zasilen most čcz Idrijco za osebni promet jc bil pod vodo. K srcci, da to pot niso vode seboj nosile dreves in hlodov, sicer bi ga gotovo odneslo. Del mostu za prevoz je narasla vo? da odplavila. Pot proti Idriji in pro* ti Žclin ju jc na vecih mestih zasuta. Stržišče. Pokopali smo 5. oktobra Jožefo Munih, vrlo cerkveno pevkinjo. Belo oblečene družice, sveži, s sre? brnim nakitom leskeči venci, lepo šivani, raznobarvni napisi, glasnfa molitev sprcmljevalccv na zadnji poti, ganljive žalostinke na grobu, vse se je milo družilo s tihimi sol* zami in gorečimi željami, da se zo* pet enkrat vidimo v lcpši in boljši domovini. Na pare bom polozena, Belo bom oblečena, Venec bo pa lep zelen Men na glavo položen . .. VOjNE SLICICE. (Bodro, bedasto in žalostno.) Ujetnik. Začetkom oktobra so se Avstrij- ci podili za ruskimi čctami. Prvi so scveda bili c kr. dragonci iz Du- najskega Novega mesta. Ker so pa imeli že vse kobile zboscne, so jedva glcdali počasi umikajočim Kusom v hrbct. Ulanskcmu nadpo- ročniku jc pa že bilo preveč. Cc- sarska kavalerija, pa ne more dohi* teti sovražnih pešcev, prvič; drugič jc neumno. da so dragonci sprcd, nc ulanci in trctjič je sploh neum* no, da ni on prvi za Rusi in prvi prcd Avstrijci. Poženc svojo mrho, nrehiti zložno jahajoče dra.^oncc in že zaglcda s svojim tropom ulan- cev zadnje ruske stražc. Glej tarn, prav zadaj kinka en Kus in vodi svojo mrho na konopcu. Oba se majeta, kakor bi ju vojna in vse skupaj prav nič ne brigala. Nadpo- ročnik jc že vidcl v duhu hrabrost= no svetinjo. Brž dohiti sovražnika in jaše vštric z njim. Rus na desni, on na levi, oba molčita. »No, kaj je,« sc zadcrc končno nadporočnik. Rus mu prav mirno rcčc: »I, kaj naj bi bilo?« po nemško. »Ali ne bostc prosili za pardon« in c. kr. nadporočnik pogleda skozi mono? kclj. »No, pa prav. Jaz sem Silber* stein iz Komna.« »Me veseli. Zdaj ste moj ujetnik, gospod Silberstein. Gromska stre? la, zdaj pa nimam moža, da bi vas vcdel kot ujetnika nazaj. Vestc kaj, tu je moja posetnica. Idite na* zaj in se javite pri prvem armad? ncm povcijstvu, da ste ujetnik go? spoda nadporočnika X.« Silbcrstcinu je bilo tudi prav, če mcsto naprej kinka nazaj. Komaj naredi par sto korakov, žc ga za? gledajo dragonci. Iz Dunajskega Novega mesta seveda. Kadet, ko vidi Rusa — za njim jih je seveda še par sto — ukaže trobiti napad. Tedaj pa začne mahati gospod Silberstein s posetnico: »Stojte, go? spod, stojte! Sem že oddan.« Obisk. Armadni zbor jc bil ravno napo? hodu med hudimi boji. T*cdaj se javi pri štabu na novo v službo pri? vzeti general, ki je služboval odslcj le po ministrstvih. Excelcnca pise, da bi smel svojega prijatclja kor? nega povcljnika obiskati na bojncm polju, da bi tudi obencm videl voj? no od blizu. Naslednje jutro je sta? ri gospod žc tu. Prav neprijetno; po vscj sili hoce v strelskc jarkc; pa baš tedaj jih sovražnik najhujc obstreljuje.----------Štabni stotnik ukažc zatorej svoji četi, naj skopljc na nekem vrtu daleč za fronto jarke in naj jih v bojni oprcmi za? sedc. Popoldne pošljejo tja v fijakarju dunajskega gospoda. Gospod z Du? naja si vse natanko ogleda. Poglc? da tudi čcz okope proti sovražni? ku, pa le skozi majhno linico, ker »je nevarno« kot ga je poučil ad? jutant. Opoldne je še banket, potcm pa se excelenca zadovoljna z vtisi z bojnega polja odpelje na Dunaj. ------Mesec kasneje je že imeno? van »na podlagi izkusenj pridob? ljcnih na bojncm polju« za povelj? nika celega zbora. Vestna straža. §tab petega kora je prišel v ru? sko vas in sc nastanil v kmcčkcm dvorcu. Gospodjc častniki so vso noč pokojno spali. Naslednje ju? tro, ko so konjem mrvo pokladali, Si ran 4. »OORISKA STOäZA« Črni vrh nad Idrijo. Po daljšem odmoru so se zopet pojavili tatovi. To pot so obiskali uboge drvarje v gozdu. Iz hudobije ali le iz nagajivosti so jim vzeli ko* tliček za kuhanje in nekaj zivil. Toda niso se s tem zadovoljili. Obiskali so kar pri belem dnevu še hišo št. 3 na Strmcu, medtem ko so ljudje delali na polju. V zakle* njeno hišo so vdrli s silo, razmetali so vse in pregledali tcr odnesli, kar se jim je zdelo največ vredno: 1 črno moško obleko, 1 par čevljev, 150 lir gotovine in rdeče*progasto domače platno za žimnice v vred* nosti več sto lir. Če bi tatovi platno prodajali, se opozarja pred naku* pom in prav bi bilo, da se zaradi varnosti imetja taki predrzni tički brezobzirno naznanijo oblastem. Sedlo. (Smrt Rädetzky*jevega vetera* na.) Dne 26. sepiembra je umrl v Sedlu Jožef Gruntar, po domaee Mohoj, v visoki starosti. 88 let. V mladih letih je služil kot priprost vojäk v armadi pod generalom Ra* detzky*jem in je do konca, do smrti ohranil dober spo/nin o do* godkih prestanega dolgega vojaške* ga življenja in bojevanja. Verona in okolica mu je bila znana kakor Kobarid z vsem okolišem. Kadar si je sezidal novo hišo, je zgubil vid in potem je bil dvajset let po* polnoma slep na obe oči in zadnja leta še glüh, tako da je ta starček* veteran v svoji dolgi nadlogi želel le umreti, posebno odkar ga je nje* gova spremljevalka, potrpežljiva soproga Terezija zapustila in šla pred njim v večnost. Naj mu sveti večna lue v nebesih! V pondeljek 27. septembra je za? pustila to solzno dolino Marija, vdova Lazar, po domaee stara Bon* čevka iz Sedla št. 12, v 72 letu svo* -jega življenja. Na svoj odhod se je vestno pripravljala s prav kršČan* skim življenjcm in v svojih križih je iskala moč v vsakdanjem sv. ob* hajilu in zato je brez strahu priča* kovala smrti. Poeivaj v miru — duša pobožna! Preostali hčerki in dvema sinoma ki sta zaposlena da? lee na Francoskem, naše globoko sočutje! Iz Cerkljanskega. Tudi iz naše okoliee se moramo oglasiti, da ne bi mislili eitatclji »Gor. Straže«, da živimo v izobilju. Tudi mi bomo morali kupovati ži* vila po trgovinah, ker pičli letošnji pridelck nam gotovo ne bo zado* stoval. V nedeljo 19. sept, je bil sklican živinorejski sestanek. Bilo je zelo burno. Po mnenju cerkljanskega dopisnika »Edinosti« št. 229. je krivda na živinorejcih, ki so se raz* burjali in onemogočili predavanje. Krivda bo pa na obeh straneh. Mi pa pravimo, naj se nam nikar ne vsiliuje bclanska pasma, ki je pri* poznana kot dobra klavna živina, a za mleko ni. Naše dobre mlekari* ce nam dajcjo po 9 do 14 litrov mleka, ona pasma pa le polovico tega. Dopisnik pa bržkone ne ve, da je pri nas glavni vir dohodkov iz mlekarstva, ne pa iz prodaje klav* ne živine. Živinorejci tudi ugovarjajo, ker se hočejo po vpeljavi uvoženih bi* kov vsi domaei narediti za nespo* sobne za plemenitev. Menimo pa, da so ti zlasti za junice pretcžki. Previsoka je tudi skočnina 25 lir; zadosti bi bilo 15 pri stanju v kakr* šnem se biki nehajajo. Bolj pamet* no bi bilo, ee bi zdaj po cerkljan* skem okraju pobijali kužno bolezen na spolovilih, obenem pa se obra* eali po pcdatke na živinorejce, ki res od tega živijo. Okoliean. Podbela pri Sedlu. Angel smrti. — V petek dne 24. scptembra je v Podbeli zaspal v Gospodu Rafael Cebokli, dijak II. razreda ljubljanske gimnazije. Zgo* daj je koneal, še*le 14 let star. Bridka smrt ga je odpeljala v naj* lepši dobi iz srede domaee družine in v soboto 25. t. m. smo pokopali n.iegovc zcmeljske ostanke zraven njegove matere pri sv. Križu. Po* grcb je bil veličasten. Saj ga men* da ni bilo srca, katerega bi ne ganil ta tragieen prizor. Blagi mladenič je bil gojenec Marijanišča v Ljub* ljani, postaven v noši in govorje? nju, krotek in ponižen, sploh lepe* ga zadržanja in dobre glave ter ja* ko priden, tako da je vedno dobival le dobra sprieevala o vspehu v soli in tako budil upanje, da po dovr* šenih šolah postane potrebni kul* turni delavec med svojim ljud* stvom. In sedaj je pri Bogu, kate* remu služiti je bil namenjen. Od* romal je s tega sveta z vencem de* vištva in upamo, da je vrlo dobro napravil tudi zadnjo izkušnjo o vsem svojem življenju, da je dal dober odgovor o vsem svojem hi* ševanju. Blagi mladenie naj v miru počiva v objemu božjcm, žalujoče* ga oeeta, brate in sestri pa naj Bog tolaži v njih žalosti po bridki zgubi! Planina pri Vipavi. V soboto 2. t. m. si je prišel ogle* dat našo občino novi podeštat Ber* tetti Evgen. Sprejel ga je župan s tajnikom in č. g. župnikom. Prvo si je ogledal farno cerkev. Nato so šli v občinski urad, kjer je po pre* gledu knjig takoj prevzel občinsko upravo. Dela bo imel precej. Saj jc lahko sam videl, da je cerkev potrebna popravila, poti so vse po* kvarjene po povodnji in kako se nam ovira promet preko vojaških skladišč na polju. Obljubü nam je, da bo skrbel za nas,, kot skrbni oče za svoje otroke. Bomo že videli, kajti po delu ga bomo spoznali. S trgatvijo smo koneali. Letos je bila zelo skromna, kajti med le* torn nas je obiskala toea, ki nam je pobrala skoro vse pridelke. Pismonoša nam zelo slabo služi; predno pridejo pisma in časopisi do vasi Štrancarji romajo iz rok v roke. Zato prosimo vodstvo vipav* ske pošte da napravi red ki je nuj* no potreben. Ako ne, bomo prisi* ljeni, kje drugje podrezati. Dne 2. oktobra se je poročila vrla elanica Prosvetnega društva in vncta cerkvena pevka Kristina Re* šeta z g. Lojzetom Žvanutom iz Po* drage. Na potu njenega zakonske* ga stanu jima želimo obilo sreče. Sol Pr. dr. Šmarje. Za nedeljo 20. 10. je tukajšnji župan napovedal sprejem g. pode* šta za Šmarje. Župan z občinskimi svetovalci. šolska mladina z uči« teljstvom in e. g. župnik in mnogo občinarjev se je zbralo na poti pred solo za sprejem. Po deseti uri sc pripclje g. podešta v avtomobilu, izstopi in ena šolskih deklic se mu pokloni in izroei šopek svcžih eve* tlic. Nato ga pozdravi župan An* ton Jejčič v imenu občine. Za njim župnik v imenu faranov z željo da novoimenovani podešta pri spre* jemu uprave občinske skrbi za čas« ni in moralni dobrobit obcinarjev. Priporoeil jc posebno potrebe žup* nijske v Šmarjah in podrnžne cer* kve v Branici, da se potrebni even* tualni stroški za poprave, ker cer* kev nima sredstev, kakor do sedaj tudi zanaprej, krijejo z dohodki občine. Poudarjal je: Naše ljudstvo je dobro, zvesto, delavno, izobra* ženo, ki ve ceniti te, ki delajo v njega dobrinje; ki spoštujejo svo* je predstojnike; zahteva pa tudi da je od njih spoštovano. Zagotovil je gospoda podeštata, da bo z našim ljudstvom gotovo zadovoljen, pa da bo tudi ljudstvo vedelo ceniti nje* govo skrb za blagor ljudstva nje* mu v oskrbo izročene občine. Kon* čno je g. župnik izrazil spoštovanje in vdanost Njega Veličanstvu kra* lju Viktorju Emanuelu. — Med čakanjem na g. podeštata se je pri* petil malo smešen incident. Neki deček je oznanil prihod enega automobila. Ta kmalu pridrči in naša banda zasvira »Giovinezzo«. Automobil pa je dirjal naprej,, in mi smo gledali za njim. No, za ta incident so pa zagodli godci še par komadov oddirjajočemu v slo* vo, nam pa v veselje. Po še dolgem čakanju pa pride avtomobil z g. podeštatom. Sprejem je bil lep kakoršnega ni po njega lastni iz* javi, pričakoval. Župan s svetoval* ci in ljudstvo so ga sprejeli v ob* činskem uradu, ki je ves zunaj in znotraj lično prenovljen. Tarn je g. podešta z vso ljubeznivostjo na* govoril vsakega iz med občinskih svetovalcev, in tudi skoz okno zbrane občinarje, ter izrazil da mu je žal da ne more k njim govoriti v v slovenskem jeziku, pa da se bo potrudil, da se ga priuči. Dj, ta soldsšhi bobcn.... Pismo iz Genove. Draga »Goriška Straža«! Sprejmi pozdrave, katere ti pošiljamo slo* venski fantje, ki služimo tu pri 90. pcšpolku, 8. težki stotniji strojnih pušk. Pozdravljamo tudi slovenske fante in dekleta, brate in sestrc. sploh vse domaee. Spominjarno sc tudi letnika 1907, kateremu že pri* pravljajo sprejem. Mi smo dokon* čali vojaške vaje v daljnih hribih blizu francoske meje. Letnik 1905 nas zapušča in mu želimo dobro doma. Volarič Matija, Drežnica; Mavcr Franc, Kal nad Kanalom; Živec Henrik, Opčina; Kamensič Emil, Gorica; Mirko Legiša, Trst; Carli Ladislav, Podobnik Kajetan, Vojsko; Žerjal Ivan, Dolina pri Trstu; Lavrenčič Franc, Vipava; Bajc Jožef, Ilirska Bistrica. Pozdravi iz Bolonje. Tople pozdrave pošiljamo slo* venski fantje * vojaki, ki služimo tu pri 3. polku poljske artilerijc. Posebne pozdrave »Goriški Stra* ži«, ki nam vedno prinaša novice iz domačih krajev. Ravnotako se s posebno prisrčnostjo spominjamo staršev, bratov, sester, slovenskih fantov in tudi slovenskih deklet, ki so tako hitro pozabile na nas. Lctniku 1907 želimo, naj se le do* bro zabava, dokler je še na svo* bodi. Klee Ivan, Grahovo; Trobec Josip, Velikidol; Martinčič Romu* aid, Cerovo; Černic Franc, Vrh Sv. Mihaela; Klanjšček Josip, Štever* jan; Cerkvenik Josip, Ležeče pri Divači; Pavlin Anton, Ozeljan pri Šempasu; Sivec Franc, Svinje pri Kobaridn. Fantje v Desenzanu pišejo. Draga »Straža^. Sprejmi par vrstic in pozdravov od slov. fantov* vojakov letnika 1906., ki služimo pri 7mem lovskem polku v Desen* zanu pri Brešiji. V prvi vrsti po* zdrav tebi, draga »G. Straža«, ki nam prinašaš novice iz naše ljube domačije. Srčen pozdrav našim sta* rišem. da ne bodo preveč v skrbeh. saj zdaj leto, ako Bog da, na svide* nje. Isto veljaj bratom in scstram. Vsem prosvetnim društvom želi* mo, da bi dclovala vztrajno na po* lju krščanske prosvete. Pozdrave fantom prijateljem, posebno let* niku 1907. Naj se le dobro pripra* vijo in užijcjo še par uric v pro* stosti. Na naša zvesta dekleta tudi ne smemo pozabiti, če ravno so ona mogoče na nas že pozabila. Bog živi! Orel Ludvik, Bilje; Piženti Valentin, Nanos; Gril Anton, Dol* nji Zemon; (uul Vincenc, Hrenovis ce pri Postojni. Tomšič Ivan, Kne* žak; Šabec Franc, Zagorje pri St. Petru; Princ Franc, Vel. Bukovica; Pi'.ric Jožef, Vel. Repno; Hrovatin Peter iz Skofij; Lapanja Simon. Sp. Idrija; Menič Anton, Sedlo pri Breginju; Smrdclj Franc, Studenec; Savli Ivan, Zatolmin; Leban Aloj* zij, Rolne; Valenčič Jožef, Rupa pri Bistrici; Hlača Stanislav iz To* mažev; Sestan Vincencij, Kuteže* vo; Možina Roman, Skedenj; Vrto* vec Viktor, Šmarjc; Bizjak Jožef, Lonjer — Trst; Miklavčič Ivan, Dolenje; Miklavčič Jožef, Dolenje; Škvarča Ivan, Črni Vrh; Murovec Ivan, Kanal; Valentin Evgen, Ro* kavec; Bratuž Jožef, Štorje; Po* točnik Ivan, St. Vid; Peternelj Ivan, Planina; Jurdana Roman, Rokavec. so možje našli v svislih dvanajst kozakov. Excelenca je bil kar be* sen, ko je čul, da jc s sovražnikom pod isto streho spal. Že dopoldnc je zategadelj izsel oklic, da sme straža spustiti v dvorec le ljudi z legitimacijo ali pa čc povedo paro* lo. Tako se jc mislil excelenca ge* neral obvarovati, da bi ne prišli kozaki spet prcnočevat. ------Isto noč pa major Boos od generalnega štaba kar ni mogel spati. Vstane in sc gre kljub mrazu sprehajat ven. Ko hoče nazaj, ga straža vstavi: »Parolal« Vraga, major ie ni vedcL »He, infanterist, pustite me no* tri, me zebe!« »Parola!« »Butec, pusti me noter. Saj vidiš, da sem major Boos.« »Parola!« zavpije straža tretjiein nastavi puško. Majorju že postaja vroče. »Mislirn, da »boben«. »To je bilo včeraj. Torej pro* sim, da se legitimirate.« »Pa, Petrovič,« jc major že vlju* den. »Pa odkod si? Kaj pri vas no* site noene srajce z žepi? Pusti me noter.« Strumni Petrovič nekaj premi* šljuje, se nagne k majorju in mu zašepeče: »Gospod major, danes je: dratverhau.« Kako lepo je Stipe združil pokor* šeino z dolžnostjo. Veselje. Major Teufelsgraben in stotnik Grabenteufel sedita v kritju blizu Lvova. Ena čez poldne je. Sluga bo kmalu tu z obedom. Teda j pa zaeno bučati ruske težke granate. Major in stotnik sta" bila ljudomila in ni* sta poslala slug po obed v tem pe* klenskem ognju. Zvečer prideta major in stotnik v zaledje v oficirsko obednico. »Kako sem vesel, ha. ha,« plane sluga notri, »da vas še vidim žive* ga, gospod major. Sem bil že v skr* beh za vas. Jaz in kuhar sva stavila za dve desetici; on je dejal, ko jc udarila tcžka granata v kritje, da ste »hin«. Jaz sem trdil da ne. No in zdaj sem pa dobil, ha, ha!« Zavarovalnica za življenje. Pri 27. pešpolku se je neki kadet izborno držal. Cela vrsta hrabrost* nih svetinj je dičila njegova hrabra prsa. Ker je bil tako hraber, ga je stot* nik pošiljal na vse važneiše patru* lje, in tega je bil kadet končno le — sit. »Gospod stotnik,« vpraša, »ali igrate ,maus'?« »Pa še rad, gospod kadet.« Pri majorju si sposodijo karte in začno s poročniki vred. V eni uri je bil kadet že ob vso svojo gotovino. »Za mojo prihodnjo gažo,« za* vpije kadet in vr/e karte. Tudi to gažo »zamavšlja«. »Še eno upanje. Kmalu bom po* ročnik. Razliko med mojo in po* roeniško plačo zastavljam.« Tudi ta gre. Samo kadetov pogum ne. Stotnik pa dobiva in si pridno za* pisuje. »Moje doklade.« Smola! »Za dohodke moje zlate sve* tinje.« Zgublja in zgublja, ubogi kadet. Vse pristojbine, gaže in doklade za ta in prihodnji mesec je že zaigral. »Tako,« se zadovoljno dvigne kadet, »zdaj me stari pred prvim ne bo poslal na patruljo.« (Dalje). »OORJSKA STRATA« Stran 5. V znanje poplavljencem. Odbor Političnega društva »Edi* nosti« v Gorici je sklenil na svoji predzadnji seji naprositi poslanca Besednjaka, da napravi pri pristoj* nih ministrstvih vse potrebne ko* rake, da se odpišejo poplavljencem zemljiški, zemljiško * dohodninski in prizadetim trgovcem ter obrtni* kom davck na premično premože* nje. (Ricchezza mobile.) Poslanec Besednjak je tudi že vložil potrebni interpelaciji na ministrstvo javnih del in finančno ministrstvo. Treba pa bo v tem pogledu še nadaljnega in vztrajnega dela. Odpis davkov pa pri tej grozni nesreči ne bo za? dostoval. Potrebno bo stalno posre* dovati pri ministrstvih, da nakaže* jo prim erne podpore za vspostavo zrušenih gospodarstev. Upamo, da bo naše delo obrodilo sadove; iz li= stov namreč posnemamo, da se g. videmski prcfekt zelo trudi, da bi se dosegla izdatna podpora za po* plavljence. Na delu so tudi udru* ženja obrtnikov in trgovcev v Go* rici. Upajmo, da bo skupno delo rodilo tudi primeren sad. Zato je potrebno, da poskrbijo prizadeti poplavljenci za primeren opis ško- de in da si priskrbijo tudi resnici odgovarjajočo in ne pretirano ceni* tev škodc. Prizadeti naj dopošljejo tajništvu Političnega društva »Edi* nosti« v Gorici in K. D. Z. prepis prošnje za priznanje podpore z na? tančnimi podatki in cenitvijo. Sta* tistični materijal bo tajništvo izro* čilo poslancu Besednjaku, da ž njim uspešno nastopi pri pristoj* nih ministrstvih. Tajnistvo. Gospodarstvo. Vodovodne pravice. Posestniki mlinov ob Soči iz Ko* bariškega in drugih krajev so za* prosili tajništvo Kmečke*dclavske zveze za pojasnila glede uživanja vode. Baje so obeinc razglasile. da morajo vložiti posebne prošnje, če hočejo imeti mline, zage in druge naprave ob Soči. Inženirji so se kmetom in majhnim obrtnikom že ponudili, da jim sestavijo tostvarne prosnje in načrte. Stranke so sc ustrašile prcvelikih stroškov 500 do 1000 lir za načrte. Tajništvo K. D. Z. se je informiralo pri pristojnem uradu v Gorici, ki mu je dal v tej zadevi naslednja pojasnila: Kdor uživa javno vodo, bo moral res vlo* žiti na ministrstvo iavnih del po* torn pristoinega urada (Genio civi* le) prošnjo. In siccr bo moral vlo* žiti tri prošnje. Dve prošnji bo treba napisati na kolekovanem pa* pirju od 3 lir, eno pa na navadnem papirju. Prošnje bo treba vložiti te* kom enega leta, ko bo objavljen seznam javnih vod. Do danes ni še bil ta seznam objavljen. Načrt mlina (žage in drugih vodovodnih naprav) bo res moral podpisati in* ženir, ali pri malenkostnih napra* vah geometer. Treba bo tudi polo? žiti primerno svoto (300 lir in še več) za proučitev in reševanje pro* šnje. Vodovodne pravice urejajo naslednji zakoni: odlok * zakon od 9. 10. 1919 St. 2161. in pravilnik od 14. 8. 1920 št 1285. Za enkrat poro* čamo o tem vprašanju samo toliko, o važnem predmetu pa bomo še razpravljali v našem listu. Za en? krat opozarjamo naše ljudi, da naj se varujejo predragih posredoval* cev. Ko bo prišel čas prijav, bo taj* ništvo K. D. Z^ ljudem pomagalo v vsakem oziru. Kdaj se bodo zamenjale še nezamenjane avstrijske krone? V našem listu smo že večkrat po* ročali o tem vprasanju in rekli, da to vprašanje še ni rešeno. Poudar* jali smo, da je treba pač počakati na naknadno zamenjavo avstrijs* kih kron. Poslanec Besednjak je ponovnokrat posredoval pri minis* terstvih, da bi se to vprašanje re* šilo. In v svojem govoru v rimski zbornici o gospodarskem položaju naše dežele je tudi poudarjal, da Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt po kratki, mučni bolezni ugrabila našega premilega in nad vse ljubljenega soproga ozir. oceta, tasta itd. gospoda Andreja Jakil-a, vel6pose$fnik», velefndlustrijatlcci ItdL v Rupi pri Mirnu, Karlovcu, Krmelfu, Bosteinju: itd. Umrl je v Trstu 11. t. m. ob 6 uri zjutraj v 68. letu starosti. Pogreb se je vršil 12. oktobra ob 3. uri pop. iz cerkve v Mirnu na domače pokopališče v Rupi v rodbinsko grobnico. Rodbine Jakil-Carnelutti. bi se moralo to vprašanje čim* prej rešiti. »Edinost« pa je v zad* njem času priobčila oglas nekega R. Piacentinija, ki ima svojo pisar* no v Trstu in v Gorici, naj se v nje* govih pisarnah zglasijo posestniki zakladnih listov avstro * ogrskih kron. Oglas je zbudil med posest* niki avstro * ogrskih kron zanima* nje in npanje, da jih bodo končno le zamenjali. Mnogo strank je pnU šlo v urad K. D. Z. in Političnega društva »Edinosti« v Gorici,, ki so povprasevale, kaj je z oglasom v »Edinosti« in z naknadno zamenjas vo kron. Strankam smo rekli, da yprasanje ni rešeno in da je treba čakati, da vlada izda tostvarno odredbo. Vsaka pot in vsak tro* šek pri enem ali drugem uradu v svrho pospešitve zamenjave je po* polnoma brezpotreben in brez* uspešen. Danes ponovno pozivlja* mu ljudi, da naj ne iščejo nikjer pomoči v tej zadevi. Ko bo vlada izdala tostvarno odredbo, bomo v »Goriški Straži« pravočasno o njej poročali. Kmalu za vabljivim oglasom je tudi »Edinost« opozo* rila svoje čitatelje, da naj mirno čakajo na rešitev tega vprašanja in da je vsaka druga pot in prija* v'a brezuspes«a. Tako je. Oglasa bi tudi ne bilo treba. Žganjekuharjem. - Naprošeno od mnogih strani je tajništvo Kmečke * delavske zveze poizvedelo v zadevi žganjekuhe za naslednja pojasnila: Kmetje, ki nimajo lastnega žga<= njekuharskega kotla, smejo kuhati žganje pri drugih posestnjkih ko* tla. Posestnik kotla pa mora prija* viti na Ufficio tecnico di Finanza (Gorizia, Via Carducci N.o 6), da hoče oddati v najem ali posoditi kotel od dneva do dneva prizadeti stranki. Prijava se napiše na neko* lekovanem papirju takole: Avviso di cessione a nolo o imprestito. II sottoscritto.....possessore di un apparecchio di distillazione N.o . . . nel Comune di..... frazione..... N.o . . . dichiara che intende cedere a nolo il proprio apparecchio al Signor..... Co* mune...... frazione...... N.o . . . per i giorni......... La lavorazione avverra in casa del possessore dell' apparecchio. Datum. Podpis posestnika kotla. To izjavo naj izroči posestnik kotla ali pa stranka, ki hoče kuhati žganje na tujem kotlu pri imeno* vanem uradu, ko zahteva od urada dovoljenje za žganjekuho. Žganjekuharji se opozarjajo, da jim je pristojni urad na razpolago: a) za Vipavce, Idrijo in Kras je Üb priliki liudega udarca, ki nas je zaclel ob iz^ubi naše nenadome- stljive hčerke ^, Zefke, smo prejeli toliko izrazov sočustvovanja, da se ne moremo vsem osebno zahvaliti. Zato se zahvaljujemo tem potom vsem stržiškim faiitom, dekletom in vaščanom, posebno pa pevkam za ginljivc nagrobnicu. Stržišče, dnc 6. oktobra 1926. Dmžina Munih. ZAHVALÄ. Ob priliki prebridke vi^nbt našega nad vse ljubljenega CIRIE.A MAURIC-A se zahvaljujemo vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo cast. Posebno se za- hvaljujemo Cč. gg. domačemu župniku lv. Reiuecu in Iv. Podobniku iz Grad- nega, družinam Kocjančič, Domenis (er Klavora iz Šlovrenca za darovano cvetje in vencc. Nadalje se zahvaljujemo domačemu pevskemu zboru in biljanski godW\ za ganljive žalostinke, domačim fantom in dekletom za na- bavo godbe tervza cvetje in vence. Zahvaljujemo se tudi vsem Dobrovcem, Nebelcem ter Šlovrenčanom za vence in sploh vsem, ki so blagega pokoj- nika spremili k večnemu počitku. Šlovrcnc v Brdih, 4. 10. 1926. Žalujoča rodbina Maurič in ostali sorodniki. urad (Ufficio tecnico di Finanza) na razpolago ob sobotah; b) za Soško dolino. Cerkno, Pod* brdo, Grahovo, Tolmin, Bovec in Kanal je urad na razpolago ob torkih. Spored za splošno pregledovanje bikov na Tolminskem. V smislu dolocil pravilnika k zakonu z dne 21. junija 1925. St. 1162 morajü prignati svoje bike pred pregledovalno komisijo ne le lastniki bikov, namenjenih za jav* no spuščanjc, ampak tudi zasebni* ki, ki nameravajo uporabljati svo* je bike za plemenitev lastnih krav in junic. Vsi lastniki nad 10 mesecev sta* rih bikov,, naj so zivinorcjci ali vo* ditelji javnih spuščevalnic, morajo torej predložiti potom pristojnega /upanstva furlanski živinorejski komisiji z dvema lirama kolekova* no prošnjo za pregled. V prošnji je navesti ime. priimek ter bivališ* ee lastnika, število bikov, kraj, kjer se bodo uporabjali biki, ime, pasmo, starost in barvo posameznih bikov. Po določilih o splošnem pregledo* vanju so pregledi redni ali posebni. Posebni pregledi ali pregledi na domu so odslej praviloma odprav* Ijeni. Taki pregledi se dovolijo le izjemoma za odrasle bike, ki so nemirni ali nevarni. Redni pregledi so brezplačni; za posebne preglede je predpisana pristojbina 50 lir za glavo. Pregledi se bodo vršili v sledečih krajih in dnevih: 25. oktobru 1926. Podbrdo ob 9.30 uri pri cerkvi, Hudajužna ob ZAHVALA gosp. Avg. Ravniksu, generalnemu zastopniku zavarovalnice »U U= | nion« v Gorici. Via Barcellini 2 za pravilno odmerjeno in izplacano- odškodnino mojega pogorelega po« slopja. Andrej Marušič. Opatjeselo 60. 10.30 uri pred gostilno Kemperle. Koritnica ob 11. uri pred gostilno ' Močnik, Grahovo ob 11.30 uri pred šolo, Kneža ob 14. uri pri cerkvi, Podmelec ob 15. uri pri ccrkvi, Lju* bin ob 16. uri pred mlekarno, Po- ljubin ob 17. uri pri Kocjanu. 26. oktobra 1926. Ponikve ob 10. uri pred mlekarno, Pečine ob 11. uri pri cerkvi. Slap ob 12. uri pri gostilni Vogrič, Idrija na Bad oh 12.30 uri pri cerkvi, Sv. Lucija ob 14. uri pred županstvom, Voice ob 15. uri pred gostilno Podreka, Za* tolmin ob 16. uri pred mlekarno. 28. oktobra 1926. Tolmin ob 9. uri pri spuščevalnici žrebcev. Do* lje ob 9.30 uri pred mlekarno, Ga^ brije ob 10. uri pred mlekarno, Vo* larje ob 10.30 uri pred mlekarno. Kamno ob 11. uri pred mlekarno. Libušnje ob 14. uri pri cerkvi, Smast ob 15. uri pred gostilno Marusič (za Smast in Ladra), Drežnica ob 16. uri pred Tomažinom, Kobarid ob 17. uri pri Fedrigu. 29. oktobru 1926. Log ob 9. uri pred gostilno M. Černuta v Sred- njem Logu, Soča ob 10. uri pri. St ran 6. »GORISKA STRA2Ai Flftjsu, Koritiupa ob U. uri pred mlßkarno (za Kai in Koritnico), Opgsoea ob 11.30 uri pred župan* stvpni, Bovec ob 13.30 uri na trgu, Xaga ob 14.30 uri pred Žagarjem, Srpenica ob 15. uri na dvorišču g. Lqgarja, Trnovo ob 15.30 uri pred županstvom, Idcrsko ob 16. uri pred /upanstvom. 30. oktobra 1926. Breginj ob 9. uri pred Lazarjevo gostilno, Sedlo ob 10. uri pred solo, Borjana ob 10.30 uri pred mlekarno, Potoki ob 11. uri pri napajališeu, Kred ob 11.30 uri pri napajališču, Staroselo ob \2. uri pred mlekarno, Sužid ob 14. uri pri Strßarju, Svinp ob 14.30 uri pred mlekarno, Livek ob 16.30 uri pri Simonu Hrastu. Jiikorejcem je na voljo dano, da priženejo svoje bike na zbirališča, ki so jim najbolj prikladna. liiki, ki se priženejo na zbirališs čaf so podvrženi obstoječim pred* pjsqmn živinozdravstvenega reda; lastniki so odgovorni za poškodo* vanja, ki bi jih utegnili povzročiti njih biki. Vzorec prošnje. A\h spett. ComrnissiQne .Zpotepnica Frkilana presso V Amministrazione Provincialc del Friuli UDINE. 11 sottoscritto (ime lastnika bika) ........domiciliato a (bivališče) ......N.o di casa (h. št.) .... comune di (županstvo)........, chiede la visita del proprio toro destinato per la monta nella loca* Uta di (kraj) kjer se bo bik ra* bil)....... II tiiro sarä presentato in uno del luo.ühi destinati per la revision ne genm'ale dei tori neli' anno 1926. Nome del toro (ime bika), Razza del toro (pasma), Etä del toro (starost), Mantello del toro (barva). li........1926. Valuta. Dne 10. oktobra si dobil : za \W isi.\nc. frankov (i9,50 do 70 50 Lu sa !00 bt!p. frankov 68.-- do 69— Lir za 100 Svic. frankov 471-5.-- do 480. - Lir za 100 ecš.-slov. kron 72.25 do 73.25 Lir za ioo clinarjev 43.50 do 44 — Lir za 1 Sterling 118.75 cio 119.50 Lir za I ciptar 24.05 cio 24,85 Lir Novci pQ 20 frankov 93.- do 98. — Lir za 100 avst. kron 0.0345 do 0.0385 Lir Vojnoodškodninske obveznice: dne 11. oktobra 66.30. Listnica Kmecke^delavske zveze in Političnega društva »Edinosti v Gorici. 1. KovačtČ Katarina, Slap 14: 1. Radi izplaeila /astankov smo pre* jeli isc Rim a odgovor, da Vam ni ministerstvo ustavilo izplaeila za* stankov; bo treba posredovati pri zakladnem nadzorništvu, da Vam izplača zastanke. 2. Šiokclj Josip, Velike Zablje: V kratkem bo Vaša pokojninska pros* nja rešena. C-c dobite negativni od? lok, morate tekom 90 dni vložiti rekurz na Corte dei Conti. 3. Peršolja Mariju, Kožbana ? Mimik 14: Vam je bila likvidirana pokojnina. Če ne dobivate denarja, bo treba posredovati pri zakladnem nadzorništvu v X'idrau. 4. Hajc Ana roj. Puc, Podknij 15: Vaša pokojninska prošnja ni mo* ilia biti še definitivno rešena, ker do dancs še ni bilo doposlano po* trdilo o italijanskem državljanstvu. Podrezajte pri županstvu, da eim* prej odpošlje zahtevano potrdilo. 5. Vodrih Alojzija, Podraga št. 62: Vam je bila priznana pokojnina lir 1250 od 1. oktobra 1921 in lir 1767 od 1. julija 1923 dalje. Toza* devni plačilni nalog je bii poslan fi* naeni intendanci na Rcki. Pokoj? ninska knižiea je bila dostavljena županstvu v Jelšanah. Če hočete, da bi se Vam izplače* vala pokojnina po domači pošti, morate vložiti posebno prošnjo na fjnančno ministrstvo. Prošnji mo* rate prilo/iti potrdilo županstva, da v resnici stalno bivate v Podragi. 6. /. L. Vrhpolje: CAcde A. Fer= jančič je ze.de va v redu. Ni treba vlagaii nobene nove prošnje. 7. E. b\, Tolmin: Kozorog A. naj vloži takoj prošnjo, da se mu po= kojnina ponovno nakaže. 8. P. C. Praprtnv (Prepotio): V zadevi delavca Magnan Antona, ki se je ponesreeil pri tvrdki Badoni — ricupero material] di guerra Vam odgovarjamo: Vdova in otro* ei ponesrečenega M. A- nimajo pra* vice do pokojnine, pač pa imajo pravico. do odškodnine nasproti t\rdki Badoni. Svetujemo \ram, da poizkusite doseči naj prej mirnim potom s tvrdko Badoni, da izplaea vdovi in otrokom primerno odškod* nino. Če pa bi tvrdka nc hotela se mirno poravnati za odškodnino, naj vloži vdova proti tvrdki čim* prej tožbo. Černutii Jožefa, Spodnji Log 19: Vam je sestavilo tajništvo pokoj* ninsko prošnjo in jo je odposlalo direktno v Rim. 10r ViU'i Anion, Vmbču 12: Po* slali Nte nam prošpjo. da bi Vam se* staviii rekurz proti odredbi davene* ga urada v Ajdovščini. Rekvirza pa ni mogoče vložiti, ker ste prejeli odloebo ajdovske davkarije že me« seca aprila 1926. Rekurirati pa bi morali tckom 20 dni. Če imate tudi drugo opravilo v Gorici. zgksivc se v tajništvu. Tajništvo. Listnica urednistva, Dopisniku zadnjega dopisa is- Modrejc: Pišitc še enkrat, prosimo, tcda bolj jasno in nataneno. Po? zdravljeni! Darovi za sklad »Goriške Straže«, Lazar Rafael, Banišice 2 L; Leban Alojzij, Sovodnje 1 L; Komjanc Emil, Dol. Cerovo 1 L; N. N. 3 L 50 stot.; S>koda Josip. kaplan, Pre- gara 2 L; Lapanja Pavel, Mazora 2 L; Razpet Blaž, Mazora 1 L; Ko^ go] Franc, Mazora 2 L; Likar Lu? cija, Mazora 1 L; Jereb Marija, Ma- zora. 1 L; Šavli Janez, Mazora 1 L; Pavšič Gabrijel, Mazora 1 L; Pq* dobnik Jernej, Mazora 1 L; Eržen Janez, Mazora 20 stot.; Bizjak No- ža, Mazora 1 L; Vončina Andrej 1 L; Golob Simon, Mazora 3 L; Pavšič Gregor, Mazora 2 L 30 stot.; Bogataj Joža. Jazne 2 L; Uršič Ivan, Laniše 1 L 50 stot.; Basel j Franc, Jazne 1 L; zbirka, ki jo jc nabral br. Kette Fr. med fanti in de^ kleti 15 L; e. g. Janko Pišot 6 L: Pegan Angela 1 L; Pipan Mimi 1 L; Žvokelj Janko 50 stot.; Kete Josip 1 L; Bizjak Andrej, Banjšice 5 L; Humar Franc 2 L; Gadnik Marija, Grgar 8 L; N. N., kurat 100 L; Kri* stan Marija, Gorica 10 L; N. N. Deskle 1 L; gdč. Tereič, Gorica 5 L; N. N., Rihenberg 5 L. — Zadnji izkaz: 6.955 L 80 stot. in 2.50 hoi. gld.; današnji 192 L; skupai 7147 L 80 stot. in 2.50 hoi. gld. V znanje. Pri elektrarni v Bači jc odnesla povodenj 10. okt. v celoti rušt za zabijanje pilotov. Kdor ve, kje ga je narasla voda pustila, naj javi elektrarni v Bači, p. Sv. Lucija; do* hi primerno nagrado. Najdeno. Najdena je bila vrečica blaga med Solkanom in Dolgo njivo. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi pri Ivanu Tinta, Morsko 28, p. Kanal. Tšče se natakarica za gostilno v Solkanu. Nastop takoj, plača po do^ govoru. Ponudbe na upravo »Gor. Straže«. Stroj za izdelovanie zrezne ce- mentne strcšne opeke proda po nizki ceni Srečko Bajt, Idrija. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici vabi svoje Clane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih v pe* tek, dne 22. oktobra t. 1. ob 8V2 uri zvečer s sledečim dnevnim rcdom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obe. zbora. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo pregledovalcev. 4. Odobritev računa in proračuna. 5. \rolitev predsednika in 7 odbor* nikov ter 2 preglednikov. 6. Pristop k Zvezi prosv. drustev. 7. Slučajnosti. Gorica, dne 6. oktobra 1926. Odbor. Kmečko delavska gospodarska zadruga na Idriji pri Bači v. z. z o. j. razpisuje službo ravnatelja. Po* nudbe jc poslati najkasneje do 30. oktobra t. 1. Odlikovana kamnoseska delavnica JOSIPA TRAMPU^A v Gorici, Via Čamposanto. Velika zaloga nagrobnih spome* nikov jz marmor.ja. ("ene so jako nizke. »Vinarska zveza« v Gorici, Via Formica yt. 1 ima v svoji zalogi edino naša domača vina. Cene raz- meroma nizke. Kdor želi kupiti posestvo v'Ju= goslaviji, naj se obrne na splošno znano in najveejo posredovalno pisarno v Sloveniji »Posest«, Ljub? ljana, Sv. Petra cesta St. 24. Tvrdka izdaja svoj list, v katerem oglašuje veliko število najraznovrstnejših posestev. Naroenina lctno Din. 20, polletno Din. 10. Na željo pošljemo 1 številko brezplačno na ogled. Prva briska žganjekuha. Upravništvo graše. barona Teuf- fenbacha v Vipolžah nakupuje vsa* ko kolieino zdravih vinskih tropin pod jako ugodnimi pogoji. Vpisovanje strank se vrši vsaki dan razun nedelj, v upravniški pi* sarni v Vipolžah od 9. ure predpol* dan do poldneva. Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 29. 10. 1926. »Conte Rosso« 19. 11. 1926. I/, ^jeriove v NiujoH* v Q. dwehi v Južno Ameriko: »Ck>nte Verde« 13. 11. 1926. »Principessa Maria« 23. 11. 1926. Iz Genove v Buenos Ayres v I314 dneh. v Avstralijo: »Re d' Italia« 10. 12 .1926. Informacije daje in s-prejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosteh, Goricß, Via Contavaiie S/. J. GOSTILNIČARJIt Kmetijsko društvo v Vipavi razprodaja iz svoje zaloge pristno vipavsko vino. Specialitete: Renski rizling, zelen -------Podružnica v Idriji. — — Iščem trgovino z mešanim bla* gom v najem, na prometnem kraju, ee je mogoče. Cenj. ponudbe na upravo »Goriške Straže«. Dijak, ki je dovršil učiteljišče, zmožen slovenščine in italijanšči* ne, išče primerne službe. Naslov pri upravi »Goriške Straže«. Iščem vajenca. — Ivan Krajnc, krojač, turije pri Ajdovščini. Tropine v vsaki količini kupuje Distilleria Goriziana, Viale XX Settembre 23. Gorica NASA VINA, dobra. po nizkih cenah, tudi v manjših količinah; marsalo, vermut, grenčice, žganje, vinski jesih itd. prodaja trgovina v ulici Ascoli št. 31 (na vogalu trga Korenj, de Amicis). Rontgenologični zavod za zdravljenje in diagnostiko ppimarija B»J. BE Fill! 8 GORICI, CDßSfl IfiTT. EM. II!. it. » maim öd 9-inn z-i KRTove KOi kupujeni Pasti in poduk na vprašanja W. WINDSPACH GORICA, VIA CARDUCCI 6 ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil veČ let asistent zobo/.dravnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvurjen 7X leta 1918.— Sprejema od 9. do 12. in od 2, 6., ob nedelj ah in praznikih od 9.,do 12. — — RR9M9F0NI prenosni od 175-230, 330-540, 600-1000 lir. Nove gramafone s kovčeki z veliko iz- beroplošč (Valencia, Manette, Seminola, Valentine) v knjigarni WOKIE?LAT Gorica, Corso V. E. 7 (vogal ul. Barzelini) ZdFsi:n;ti zo zobe in usta Dp. L03Z KR9IGHER sprcjema vse dai v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah m nedeljah pa tudi \ Ajdovščini Štev. 14§ ntisproti Ljudskemu vriw. in na an bb TeodL If Hbar* (nasi.) « GoHca OORSO VERDä 32 - - (hikz& CenU, Posoj.) tfdlha zalaga čAp platna iz znane tmm ^yenrhart I Raymann, vaahc- Frslno tildgo za porofcencE kakor tudi velfta izbira nins^ega in žsnsHeoa sum Blago solidno! Gene imernel