E dith B. Thomas, Helme, Schilde, 
Dolche, Studien ü b e r röm isch-pannoni- 
sche W affenfunde, A kadem iai kiado, Bu­
dapest 1971, 150 str., table: 4 barvne, 80 
čm o-belih.
Od akadem ijske založbe v Budim pešti 
smo z letnico 1971 dobili bogato oprem ­
ljeno knjigo E. B. Thom asove o nekate­
rih kosih »paradne opreme« rim skega 
vojaka. Če ob naslovu Helm e — Schilde 
— Dolche in oprem i v prvem trenutku 
pomislimo, d a gre za poljudneje pisano 
delo, ki želi predstaviti razkošen m ate­
ria l podonavskega lim esa tudi širši jav­
nosti, nas že podnaslov — Studien über 
röm isch-pannonische W affenfunde pouči 
o resničnih nam enih avtorice, prepričajo 
pa nas o serioznosti pristopa že prve vr­
stice dofcumentarično strogega teksta, 
oprem ljenega s potrebnim znanstvenim 
aparatom . P red sabo im am o torej tr i sa­
mostojne. a tem atsko povezane razprave, 
katerih dele smo že imeli priliko spo­
znati v m adžarskih arheoloških revijah.
Počasi se zapolnjujejo velike vrzeli, ki 
zijajo v našem poznavanju oborožitve 
rim skega vojaka v času srednjega in 
poznega cesarstva. Panonske najdbe če­
lad im ajo piri tem pom em ben delež. Tu 
so obravnavane najd b e »bronastih relief­
no okrašenih p arad n ih čelad« v zbirki 
Delhaes in iz B rigetione te r »železnih 
grebenastih čelad s prevleko iz dragoce­
ne pločevine« iz Intercise in v sklopu 
tega najdba iz A kvinka, 'ki je analogija 
čeladam iz Berkasova. Vse te najdbe so 
nam znane že iz starejših objav, avto­
rica v razpravi sum ira m nenja, jih tehta 
in se skuša opredeliti do njih. Poglejmo 
njene zaključke. Čelade prvega tipa 
(Brigetio, zbirka Delhaes, zunaj M adžar­
ske Heddernheim) pripadajo verjetno 2. 
stol., izhajajo p> a dom nevno iz Vzhoda 
(Barköcsy), čeprav ne smemo izključiti 
možnosti, da je v P anoniji delovala de­
lavnica z m ojstri, ki so prišli skupaj z 
vojsko (v 2. pol. 2. stol.) z Vzhoda (Rad-
noti). Čelade drugega tip a (Budimp>ešta 
—■ trg Eskü, B erkasovo 1 in 2, Pfersee 1 
in 2; Worms — Schildergasse, Intercisa 
1, 2, 3, 4) pripadajo času od 2. (Alföldy — 
prim erjava s čeladam i s K ristusovim m o­
nogram om, upodobitve n a novcih; prim . 
tu d i Manojtovdč) do 7. (prim erjava s sti­
lom upodobitve sedeče figure na zlatih 
palicah iz Kraszne) d esetletja 4. stol. So 
tipičen produkt srednjega Podonavja, iz­
delovalni center je v erje tn o Sirm ium 
(cesarska kovnica, p rim erjava s Kraszno). 
S svojim okrasom odražajo barbarizirani 
stil poznega cesarstva in se v klapljajo v 
d v o m i okus tega časa.
P ri prvem tip u avtorica ne operira z 
nikakršnim i novim i podatki ali indici- 
jam i, zato so njeni zaključki in oprede­
litve negotovi. Zanim ivejša je obravnava 
drugega tipa, k je r predlaga razm erom a 
ozko omejeno datacijo in izvor. P ri tem 
velja zam eriti, da se ves čas v razpravi 
u k v arja pravzaprav sam o s čelado iz B u­
dim pešte in njej analognim i (Pfersee, 
Berkasovo), poleg opisa (in skrbnega ob­
rav n a v an ja problem a okoliščin najdbe) o 
čeladah Intercisa pove le še, da sicer n i­
m ajo ohranjene prevleke iz dragocene 
kovine, da pa se od dobro ohranjenih 
.prim erkov (Budim pešta itd.) razlikujejo 
le po nepom em bnih detajlih. In vse, k ar 
ugotovi za te čelade, avtom atsko prene­
se tudi na prve. Razlike pa n iti niso tako 
m ajhne: skupna jim je tehnična izvedba 
z železnimi polkalotajni in grebenom te r 
okrasno pločevino; ostali deli konstruk­
cije pa se razlikujejo — pri Intercisi 
sploh ni čelnega obroča in nosnega ščit­
nika, da ne govorimo o oblikovanju po­
sam eznih delov — grebena, ličnih ščitni­
kov, ušesne odprtine in p a okrasa, kot 
ga nakazujejo ostanki n a kalotah (Inter­
cisa). P ri tolikšnih razlik ah se zdi p ri­
tegnitev čelad Intercisa v skupino (Bu­
dim pešta - Berkasovo) m etodično vpraš­
ljiva, še posebej ker so jim s tem p rip i­
sani vsi avtorjevi kronološki in k u ltu m o - 
historični zaključki o drugih. Pa tudi ti

zaključki se zdijo včasih prem alo u te ­
meljeni. Danes imamo že dosti podatkov 
za trditev, da so čelade tip a Budim pe­
šta - Beikasovo bile resnično v uporabi v 
Konstanitinsko-Liciinijevskem času, m ed­
tem ko je prejšn ji razvoj še povsem n e ­
jasen. N eutem eljeno p a se zdi vpeljevati 
60—70 leta kot kakršnokoli m ejo za te 
čelade na podlagi stila stereotipnih upo­
dobitev na zlatih palicah iz Kraszne. S til 
teh upodobitev ne dokazuje ničesar. 
Domneva o delavnici v Sirm iju se nam 
v sklopu podobe o vlogi m esta v 4. stol., 
ki jo vse bolj jasno kažejo nove študije 
in izkopavanja, zdi zelo privlačna, bomo 
pa zanjo z veliko nestrpnostjo pričako­
vali novih indici j.
Le še misel glede poim enovanja. O glej­
mo si shemo:
l.
namen P aradehelm e
o b lika —
m a terial bronzene
teh n.
značilnost —
okras re lie fv e rz ie rte
Ti označbi sta (ne glede na nju n izvor) 
kot se zdi pobrali vise nevarnosti selek­
tivnega opisnega poim enovanja. Iz zad­
njega odstavka te k sta o čeladi št. 4 na 
strani 17 razberem o, d a avtorica kot zna­
čilnost te skupine im enuje greben. G re­
benaste p a so seveda tu d i čelade prve 
skupine. Oboje so tu d i (po m nenju avto­
rice) paradne. R azprava bi m orala v n e ­
sti red v poim enovanje tipov, im ena m o­
rajo vsekakor b iti zastavljena tako, da 
ob pritegnitvi drugih in novih oblik v 
obravnavanje ne pride do zmede.
Izhodišče za drugo razpravo sta dve 
novi najdbi bogatih prim erkov okraše­
nih ščitnih grb v D onavi (pri Szazhalom- 
b a tti in pri D unaföldvaru). K ot analogije 
avtorica obravnava še tri kose iz M ain- 
za, iz H alm eaga v Rom uniji, pa grbi s 
štirikotno osnovno ploščo iz Vindonisse in 
iz reke Tyne ter še nekatere neokrašene 
prim erke. Vse te n ajdbe prim erja na eni
stra n i s Straubingom , na drugi pa s po­
slik an im a ščitom a iz D ura Europos te r 
n a podlagi nekaterih ornam entalnih m o­
tivov, stila figuralnih upodobitev (freske) 
in splošne likovne tendence (slikovitost) 
m eni, d a predstavljajo z om enjenim i 
najd b am i povezano, kronološko in izvor­
no enotno skupino. Izdelovalni center naj 
bi bil na Vzhodu — v S iriji ali v okolici 
A leksandrije, pripadale pa naj bi 2. sto­
letju.
V objavi m aioških ščitnih grb se je H. 
K lum bach že dotaknil vp rašan ja pove­
zav m ed poznanim i prim erk i figuralno 
okrašenih bronastih ščitnih grb, odnosa 
do Straubimga in konjeniške čelade iz 
W aala v m uzeju v Leidnu. Opozoril je 
n a m otiv punktiranih povezanih krogov, 
k i se pojavlja n a več um bih in v S trau- 
bingu, te r na sličnost upodobitev bist na 
njegovem umibu B s tistim i na čeladi v 
L eidnu in s tem nakazal m ožnost skup­
nega izvora nekaterih od obravnavanih 
kosov (obenem p a opozoril n a različnost 
v konceptu krasitve in v tehniki pri d ru ­
gih, še posebej K irkham ). Predvsem pa 
ga je zanim alo razm erje med likovno 
upodobitvijo in tehniko izdelave: iskanje 
kolorističnega efekta z delnim srebre- 
njem (beli metal) oz. z graviranjem in 
p unktiranjem srebrene površine; v tem 
oziru naj bi obravnavani prim erki p red ­
sta v lja li enotno skupino, ki pripada 
m lajšem u časovnemu horizontu nasproti 
za prvo stoletje značilni skupini tav šira- 
nega orožja. Glede 'datiranja pokaže, da 
dejstvo, da je bil ščit iz reke Tyne last 
vojaka 8. legije Avguste, ne narekuje 
nujn o dosedanje zgodnje datacije (Ha­
drijan). Upoštevajoč čas zakopa S trau- 
binga, se odloči za 2. pol. 2. stol. kot n a j­
v erjetn ejši čas izdelave in uporabe ob­
ravnavanega m ateriala.
Zaključki E. B. Thom asove so torej b i­
stveno drznejši in dalekosežnejši, pri če­
m er pa ne operira z bistveno novimi do­
kazi, le istim daje veliko širšo dokazno 
vrednost. Po našem m nenju neutem elje-
2.
K am m helm e
eiserne
P lattenü berzug

no. N jena osnovna ugotovitev je, d a ob­
ravnavani m aterial (+ S traubing + Du­
ra Europos) p red stav lja ikranološko 'in iz­
vorno enotno skupino. Razen n a enotne 
likovne tendence (Klumbach) se opira 
predvsem n a skupne ornam entalne mo­
tiv e (»ni mogoče zanikati sličnosti m oti­
vov umbov -!- D ura Europos in panon­
skih«): poleg puniktiranih povezanih kro­
gov (Klumbach) upošteva še: 1. »cvetni 
m otiv s kelihom, viticam i .in popkom«; 
ta razširjeni m otiv nastopa v najrazlič­
nejših stopnjah stilizacije (do nespoznav­
nosti) na posam eznih obravnavanih pred­
m etih in ga je povsem nesmiselno 
im eti za dokaz skupnega izvora, enako 
kot 2. lovorov venec (skupaj z orlom!) 
p rav tako v različno stiliziranih izved­
bah. Na osnovi ta k e prim erjave z Dura 
Euroipos (in dokazanih povezav S traubin- 
ga z Vzhodom — cohors I Flavia Cana- 
thenorum: Barköcsy) se odloči za vzhod­
n i izvor ščitnih grb (Sirija ali okolica 
Aleksandrije).
Pom udili smo se p ri te h detajlih dlje, 
d a bi opozorili n a m etodo dokazovanja, 
k i ni le površna, am pak povsem visi v 
zraku in je glede n a pom embnost za­
ključkov neodgovorna. Utegne se izka­
zati, da so vsi zaključki avtorice točni. 
V endar ta razprava nobenega od njih v 
ničem er ne dokazuje.
V zadnjem delu Thomasova ob novi 
najdbi iz Donave p ri D unaföldvärju ob­
ravnava okrašena bodala 1. stoletja. Ob­
delal jih je prvi E xner, U lbert pa je iz­
ločil kasni tip V indonissa z značilnim 
ozkim listom in m onohrom nim tavšira- 
nim okrasom. K ončno je Gonzenbachova 
v posebni razpravi obravnavala reliefno 
okrašene nožnice gladijev in bodal avgu- 
stejsko-tiberijskega obdobja. Preostala 
bodala je Thom asova razdelila v dve 
skupini: tip D unaföldvär tiberijsko-klav- 
dijske (+ Neron) dobe, ki ga k arak teri­
zira v zgornji 'polovici močno usločen list 
in značilen okras nožnice s tavširanjem 
in večbarvnim em ajlom (sem spadajo
tu d i prim erki iz Kolpe p ri Sisku), in pa 
prehodno skupino, ki združuje posam ez­
ne značilnosti tipov D unaföldvär in V in­
donissa in jo zato tu d i 'postavlja v vm es­
n i čas (Neron, zgodnji Flavijci?), tako 
predlaga novo datacijo za O beram m er- 
gau, ki ga je U lbert postavil n a začetek 
razvoja te h bodal; p ra v tak o še C am bo- 
dunum —• po K räm er ju zgodnjetiberij- 
sko; potem kot naslednjo stopnjo bodala, 
k i im ajo poleg ta v širan ja tu d i p la tira n je 
s srebrom ali zlatom (Vindonissa, M ainz, 
W addon Hill — in p a p ri U lbertu kot 
predhodniki Vindonissa - tipa obravnava­
ni prim erki te r soroden nov p rim erek iz 
Nijm egna). Rečne najd b e (75 %) naj bi 
kazale n a pom en rečnega vojaškega 
tran sp o rta v času zasedbe Panonije. B o­
d a la bi dom nevno pripadala legionarjem 
v štabni službi, verjetno kot odlikovanja. 
Glede n a finočo izdelave in m otivni oz. 
sim bolični zaklad o krasa m eni avtorica, 
da so izdelek (neznane) centralne cesar­
ske in n e provincijalne (Exner) delavni­
ce in se obenem strin ja s hispanskim iz­
vorom tipa.
V sekakor m oram o rač u n ati z novim 
poim enovanjem tipa, čeprav je izbira 
im ena n a podlagi te osam ljene n ajd b e 
ob številnih najdbah p r i M ainzu (končno 
tu d i p ri Sisku) in ob še vedno neovrže- 
n i E xnerjevi tezi o delavnici v M ainzu 
(Thomasova je lahko sam o postavila n a ­
sprotno tezo) m orda vprašljiva. Časovna 
opredelitev na podlagi p rejšn jih študij 
n ajb rž ni problem atična, vsaj v tej široki 
(in dokaz laksni) obliki n e (tip D unaföl­
d v ä r dom nevno v 2. tre tjin i stoletja; 
K lavdij-N ero; vendar za D unaföldvär 
sam m ed Tiberijem in K lavdijem ; 
še za prehodno skupino: 2. pol. 2. stol.; 
n a tabeli spravljeno k a r v leti 63—69; 
pač p a za C am bodunum »na vsak način 
1. pol. stol.« čeprav v prehodni skupini). 
V bistvu gre predvsem za predlog re la ­
tivno kronološkega fik siran ja n a podlagi 
tipoloških zapažanj in to m ed avguste j- 
sko-tiberijskim i reliefno okrašenim i nož-